Februar 2010 - Revija Energetik

Februar 201059zovi- vse to vpliva na turizem in naspreminjanje turistične ponudbe.Najbolj črni scenariji napovedujejo,da se bodo temperature do sredinestoletja v Sredozemlju dvignile za5 °C, padavin pa bo tukaj za polovicomanj, medtem ko bo zacvetel poletniturizem npr. v Skandinaviji, karibi nebodo več priljubljena turistična točka,zaradi vse pogostejših in še hujšihtropskih ciklonov itd. To se le predvidevanja,resnica pa ni daleč od tega!Upamo lahko, da se bodo tudi turističnaponudba, gradnja turističnihobjektov in transport ekološko naravnaliin uporabljali ekološko neoporečneproizvode in storitve. Prilagajanjeturizma podnebnim spremembam jenujno, prav tako pa tudi skrb za turistein ekološka »vzgoja«. Med prilaganjena podnebne spremembe štejemotudi posredovanje vremenskih informacijturistom (informacije o neugodnihvremenskih razmerah, plazovih,poplavah, morske informacije, povečanaskrb za turiste) in iskanje alternativsedanjim dejavnostim (turističnaponudba, ki je neodvisna od vremenskihrazmer, kulturni in kongresni terzdraviliški turizem...)Spopadanje z vremenskimispremembami je nujnoSlika 27: Žrtev ekstremnih vremenskih ujmPodnebne spremembe pa nepovzročajo le okoljevrastvenih težav,temveč tudi politične, ekonomske (nihanjegospodarske rasti...), energetske(varčevanje z energijo, obnovljiviviri energije...), migracijske (množičnopreseljevanje zaradi podnebnih razmer,begunci...), socialne, zdravstvene(novi virusi in bakterije...) in drugekrize. Globalizacija prežema praktičnovsak vidik človekovega življenja. Upravičenolahko torej sklepamo, da bodopodnebne spremembe začele bolj alimanj ogrožati nacionalno varnost, sajbodo začele posegati v vse človekovedejavnosti.Blaženje podnebnih sprememb jenujno in pomeni odpravo vzrokov zapodnebne spremembe, torej zmanjševanječlovekovega vpliva na podnebnisistem. Imamo še približno 20let časa, da omejimo dvig temperaturza 2 °C in s tem preprečimo najhujšeučinke in tveganja za človeštvo. Če seizpusti toplogrednih plinov ne bodozmanjšali, lahko pričakujemo nepredvidljivein katastrofalne posledice.Slika 28: Uporaba varčnih žarnic je nujnaV sektorjih gospodarstva je dostimožnosti za omejevanje izpustov CO 2in nasploh za reševanje krize podnebnihsprememb. Višja kot bo cenatone izpusta CO 2, manj bo izpustov ins tem vsebnosti v ozračju. Višja cenafosilnih goriv lahko vodi v višjo konkurenčnostnefosilnih goriv. Strokovnjakimenijo, da je potencial v reševanjutežav s podnebnimi sprememmbamiv varčevanju z energijo, v obnovljivihvirih energije, v prehodu iz nafte naplin, v uporabi bio goriv, uporabi stavbbrez emisij, skladiščenju CO 2, zaustavitviizsekavanja, uporabi avtomobilovna vodikove celice, v pogozdovanju,zmanjševanju emisij metana, uporabijederske energije, uporaba elektrarnbez emisij, v gnojenju oceanov, v ponorihv kmetijskih tleh in še kaj bi lahkonašli. Da bi preprečili najhujše morajoizpusti škodljivih emisij nehati naraščatido leta 2015, do sredine stoletjapa se morajo izpusti znižati za 50 do85%. Modernizacija energetske učinkovitostiv državah v razvoju lahkopripomore k dolgoročnemu globalnemuzmanjševanju emisij. To lahko vodimed drugim tudi v večjo energetskovarnost, zaposlovanje in k boljši kakovostizraka. Nujni so tudi političniukrepi in predvsem ukrepi na področjutransporta, kjer bo pa prav politikaigrala ključno vlogo.Kjotski protokol in Okvirna konvencijaZdruženih narodov o spremembipodnebja (UNFCCC) predstavljatainstitucionalno ogrodje zaspopadanje s podnebnimi spremembami.Eno ključnih načel je odgovornost,tako do svoje države kot tudi širše.Kjotski protokol uvaja inovativne,tržne implementacijske mehanizmein od industrializiranih držav zahtevazmanjšanje emisij šestih toplogrednihplinov na 5 % nižjo stopnjo, kot je bilaleta 1990, v času od prvega obdobjaobveznosti po Kjotu od leta 2008 do2012. Do leta 2007 je protokol ratificiralo172 držav in EU. EU že uveljavljapodnebno-energetski paket z namenomustaviti škodljive emisije, večjauporaba obnovljivih virov, skladiščenjeCO 2in revizija pomoči za okoljskenamene.Nova faza reševanja podnebnihsprememb se je začela decenbra 2007,njen zaključek je predviden do koncaleta 2009. Gre za sklenitev novega globalnegasporazuma skupno 192 držav.Novi sporazum je nujen, saj bo trebado leta 2050 nujno omejiti emisije zanajmanj 50%. EU predlaga, da razvitedržave skupno zmanjšajo svoje emisijedo leta 2020 za 30%, do leta 2050pa za 60-80%. Hkrati pa se je EU tudibrezpogojno zavezala, da bo zmanjšalasvoje emisije za najmanj 20%. Sevedapa bo novi sporazum vključevaltudi ukrepe blaženja podnebnih sprememb,ki so bili že našteti. Naj omenimše en pomemben vidik, to je razvojdržav v razvoju, ki morajo začetiuporabljati okolju prijazno tehnologijo,pri čemer pa jim iz finančnega vidikamorajo pomagati razvite države.Pionirski sistem EU trgovanja z emisijamibi moral biti osrednji steber globalnegatrga v prihodnosti.