Februar 2010 - Revija Energetik

Februar 201071vštete tudi absorpcijske in solarne toplotne črpalke, ki rabijomanj elektrike oziroma le za obtočne črpalke in za katerese pričakuje, da jih bomo v prihodnje vgrajevali bistvenoveč. Poleg tega se bo do leta 2020 precej znižala tudi rabaenergije v stavbah, zato bomo vgrajevali toplotne črpalke zmajhnimi močmi, ki potrebujejo malo električne energije.Postavlja se vprašanje: »Ali je strah nekaterih, mordacelo nasprotnikov uporabe toplotnih črpalk, da bi množičenprehod na ogrevanje s temi napravami lahko pomenilpreveliko rabo električne energije in celo razpad električnegaomrežja?«To je nesmisel. Večjo obremenitev, kot jo lahko povzročimnožica toplotnih črpalk, ki bo namenjena ogrevanju in hlajenjuter topli sanitarni vodi, pomenijo zdaj vgrajene split inpodobne klimatske naprave, ki jih uporabniki kupujejo le zahlajenje, pri tem pa niti ne preverijo, koliko so v resnici energijskopotratne, kolikšno moč potrebujejo in jih na koncu šenepravilno uporabljajo.Katere so največje zmote, ki soo toplotnih črpalkah razširjene v laičnijavnosti?Pogosto opažam zavajanja trgovcev, ki ponujajo toplotnečrpalke brez porekla oziroma neznanih blagovnihznamk. Podatki, da naprave zrak/voda delujejo tudi pri temperaturiminus 20 stopinj Celzija in da grelna števila dosegajovrednost 4 in več, so zagotovo neresnični. Omenim najtudi, da ljudje pri vgradnji toplotnih črpalk voda/voda pogostopregloboko vrtajo, da bi prišli do podtalnice. Če te ni naglobini 20 do 25 metrov, je njeno iskanje globje nesmiselnoin negospodarno. Potem se je bolje odločiti za geosondokot vir energije ali zemeljski kolektor, če imamo dovolj zemljeokoli hiše.(bg)Viri:Fotografije: B. Grobovšek, posneto v laboratorijuTERMOTEHNIKE Braslovče,LATENTNI CELIČNIHRANILniki TOPLOTEV sestavku so prikazane prednosti latentnih celičnihhranilnikov toplote (LATENT POWER PACKAGES) predklasičnimi izvedbami z vodnimi hranilniki toplote.Fazni prehodiFazno spremenljivi materiali shranijo energijo, ki sesprošča pri procesu spremembe agregatnega stanja iz trdnegav tekoče.Z latentnimi hranilniki toplote shranjujemo ali izkoriščamoenergijo v temperaturnem intervalu od 0 °C do 100 °C.Sprememba prostornine pri faznem prehodu ponavadi potekapri konstantni prostornini ali konstantnem tlaku.Temperature, pri katerih potekajo fazni prehodi, so zarazlične snovi različne. Iz diagrama časovnega poteka temperaturepri segrevanju ali ohlajanju snovi je razvidno, das fazno spremembo posamezne snovi shranimo ali kasnejeizkoriščamo precejšnje količine energije pri konstantnitemperaturi, To nam omogoča vzdrževanje konstantne faznetemperature v času faznega prehoda in pri tem želimo,da je čas, v katerem je temperatura konstantna čim daljši.V zadnjem času uporabljamo predvsem parafine, ki imajotemperaturo faznega prehoda v območju 0 do 100 °C, pričemer je temperatura tališča odvisna predvsem od dolžineverige ogljikovih atomov (slika 1).Na osnovi novih tehnologij koristimo parafine, ki se prisobni temperaturi nahajajo v obliki raznih voskov. Če dodajamoenergijo v obliki toplote, se pri tem poveča notranjaenergija. Posledica tega je povišanje temperature (senzibilnatoplota) ali sprememba faze (latentna toplota). Vedno,ko material preide v drugo agregatno stanje (iz trdnega vtekoče ali obratno), se toplota oddaja ali sprejema. Materiali,kamor shranjujemo toploto, naj imajo čim večjo speci-