68<strong>Februar</strong> <strong>2010</strong>SOLARNA TOPLOTNAČRPALKA ZRAK – vodA VkomPAKTNI IZVEDBIS HRANILnikom TOPLOTEKompaktni modul je sestavljen iztoplotna črpalke in solarnega sistema,ki kot primarni vir koristi toplotosonca in je namenjen za ogrevanjenizkoenergijskih (NEH) in pasivnihhiš (PH) moči 6,8 in 11 kW. Sistemje zasnovan za modularno zgradbot.i.PLAG & FLOW SISTEM s kratkimčasom montaže in elementi, kiso predhodno pripravljeni za vgradnjo.Tehnologija priprave tople sanitarnavode se vrši po pretočnemsistemu, kar zagotavlja vedno svežoin sproti pripravljeno vodo. Krmiljenjeenega kroga je v odvisnostiod zunanje temperature, z možnostjorazširitve na dva dodatna kroga(enega za ogrevanje bazena). Vgrajenatoplotna črpalka je integriranav hranilnik toplote in omogoča poletiaktivno hlajenje preko posebnegahladilnega modula. Vgrajen izoliranhranilnik toplote prostornine 1000litrov skrbi za akumulacijo energije.Zasnovan je tako, da optimalno razslojujerazlične temperaturne nivojetehnološke vode. Delovanje sistemauravnava inteligentno krmiljenje, kinadzoruje funkcije toplotne črpalkein solarnega sistema.Učinkovitost sistemaSolarno stopnjo pokritja na letniravni prikazuje slika 1. Testi in meritveso pokazali visoka letna grelna števila.Če naredimo primerjavo s klasičnimisolarnimi sistemi, je število delovnihur solarne naprave večje za 10 %,kar pomeni posledično za 25 % večjiizkoristek solarnega sistema. To omo-goča delovanje sistema v obdobju, koje potrebno stavbo ogrevati, intenzitetasončnega obsevanja pa ne zadoščapotrebam po ogrevanju. Povečanjeizkoristka gre pripisati predvsemizkoriščanju nizkih temperatur v SSE,Slika 1: Solarna stopnja pokritja na letni ravnikjer so transmisijske izgube minimalne(kar pomeni dober izkoristek sončnegasevanja in difuz.obsevanja). Vzimskih obdobjih, ko ni sončnega obsevanja,sistem deluje kot klasična toplotnačrpalka zrak – voda.Slika 2: Vpadni koti sončnih žarkov
<strong>Februar</strong> <strong>2010</strong>69V mesecih, ko z energijo sonca pokrijemovse potrebe po ogrevanju, sistemdeluje brez podpore toplotne črpalke(razen v letnem času, ko se s TČhladimo – slika 3).Vse črpalke v sistemu so frekvenčnovodene in spadajo v energijski razred1. Frekvenčno ni vodena le črpalkana modulu za svežo vodo, ker je časdelovanja kratek.(bg)Vir:Gradivo firme SONNENKRAFTin DanfossSlika 3: Solarni kompaktni modul SOLAR KOMPLETZAKAJ SOTOPLOTNE ČRPALKE ŠEVEdno AKTUALNESlika 1: Določitev grelnega števila toplotne črpalkeRazlogi so trije. Toplotne črpalke za delovanje potrebujejoelektrično energijo, vendar večji del toplote proizvedejoiz obnovljivih virov energije. Drugi razlog je, da so na voljotoplotne črpalke z majhnimi močmi, medtem ko oljnih inplinskih kotlov ni. Zakaj je to pomembno? Energijska politikaza rabo energije v stavbah gre v smeri čim manjše in čimbolj učinkovite rabe, to pa pomeni gradnjo stavb z majhnimitoplotnimi izgubami. Na primer v nizkoenergijski hiši, kiima 20 W toplotnih izgub na kvadratni meter in površino200 kvadratnih metrov, za ogrevanje potrebujemo napravoz močjo 4 kW. Kotli pa imajo moči od 12 kW naprej in neustrezajo tem zahtevam. Drugi razlog so stroški ogrevanja.Pri trenutnih cenah energentov je ogrevanje s toplotno črpalkood 40 do 50 odstotkov cenejše od ogrevanja z zemeljskimplinom in kurilnim oljem, ter celo 70 odstotkov cenejšeod utekočinjenega naftnega plina.Primerjava toplotne črpalke in kotlovna lesno biomasoLesna biomasa je velika konkurenca toplotnim črpalkam,saj gre za obnovljivi vir energije, poleg tega je pridobljenakilovatna ura celo 10 odstotkov cenejša kot pri toplotničrpalki. Še posebej to velja za kotle na pelete, ki jihproizvajajo tudi že v kondenzacijski tehnologiji in v oblikikaminskih peči, ki jih lahko postavimo v bivalni prostor inimajo dovolj majhne moči, primerne tudi za nizkoenergijskein celo pasivne hiše. Morda je njihova pomanjkljivost vprimerjavi s toplotnimi črpalkami le to, da jih ne moremoizkoriščati za pasivno hlajenje. Tudi prezračevanje je težjeoziroma dražje povezati z njimi.Razvoj na področju TČNajsodobnejši trend je ogrevanje in hlajenje s soncem.Proizvajalci, večinoma evropski, razvijajo solarne toplotnečrpalke, pri katerih namesto hranilnika vode uporabljamohranilnik z različnimi parafinskimi voski, v katerem se hranilatentna toplota. V sistem se vgradijo še sončni sprejemnikizrak/voda in ne voda/voda, kot je značilno za klasične sprejemnike.Toploto, ki se v latentnem hranilniku hrani iz obdobij,ko je bilo dovolj sonca, se uporabi, ko tega ni dovolj.Princip delovanja toplotne črpalke je enak kot pri klasičnih,