BF-3-2007 - Frančiškani v Sloveniji

38bratFrančišek 3 • 2007Tomaž ČelanskiŽivljenje sv. Frančiška(9)11. poglavjeKako je Frančišek prerokoval in opominjal.26. Blaženega očeta Frančiška sta vsak dan napolnjevalitolažba in milost Svetega Duha. Z vsopozornostjo in skrbnostjo je nove sinove uvajal vnov način življenja in jih z neomahljivim korakomučil hoditi po poti svetega uboštva in blažene preprostosti.Nekega dne se je čudil, kolikšno usmiljenjemu je izkazal Gospod v podeljenih dobrinah insi je zaželel, da bi mu Gospod pokazal, kako se borazvijalo njegovo in njegovih bratov življenje, zatoje poiskal kraj za molitev, kakor je to tudi običajnopočel. Ko je tam dolgo vztrajal v strahu in trepetupred Gospodarjem vesoljne zemlje in v grenkobiduše premišljeval o svojih slabo porabljenih letihin pogosto ponavljal tole besedo: »Gospod, usmilise mene, grešnika« (Lk 18,13), je začutil, kako jeglobino njegovega srca začelo oblivati neizrekljivoveselje in neizmerna sladkost. Počutil se je, kot dabi bil povsem iz sebe. Čuti so odreveneli in temine,ki so se zaradi strahu pred grehom zgostile v njegovemsrcu, so se razbežale. Vanj se je vlila gotovosto odpuščanju vseh prestopkov in pokazalo se mu jezaupanje, da diha v ozračju milosti. Potem je bil karnekako privzdignjen in pogreznjen v nekakšno luč, kije širila meje njegove duše, da je jasno uzrl, kaj se bozgodilo. Ko se je ta sladkost skupaj z lučjo umaknila,je bil ves prenovljen v duhu in je bil videti, kot da seje spremenil v drugega človeka.27. Tak se je vrnil in veselo rekel bratom: »Potolažitese, predragi, in veselite se v Gospodu. Ne boditežalostni, ker nas je videti malo, niti naj vas ne plašimoja ali vaša preproščina, ker mi je Gospod v resnicipokazal, da nam bo Bog dal zrasti v strašno velikomnožico in nas bo pomnožil in razširil do koncevsveta. Za vašo korist sem prisiljen povedati, kar semvidel, ker bi veliko raje molčal, ko me ne bi ljubezensilila, da vam poročam. Videl sem veliko množicoljudi, ki so prihajali k nam in so hoteliživeti z nami v obleki svetega življenja in povodilu blaženega reda. Glejte, še odzvanja vmojih ušesih njihov hrup, kako odhajajo in sevračajo po naročilu svete pokorščine. Videl semnekakšne ceste, polne njihovih množic iz skorajvsakega naroda, kako se stekajo v te kraje. PrihajajoFrancozi, hitijo Hispanci, tečejo Nemciin Angleži in speši silna množica raznih drugihjezikov.« Ko so bratje to slišali, so bili polniodrešenjskega veselja bodisi zaradi milosti, kijo je Gospod podelil svojemu svetemu, bodisi,ker jih je goreče žejalo po tem, da bi bližnjelahko obogatili. Zanje so želeli, da bi se skupajzveličali in bi jih bilo vsak dan več.28. Sveti mož jim je rekel: »Da se bomo,bratje, zvesto in pobožno Gospodu, našemuBogu, zahvaljevali za vse njegove darove in daboste vedeli, kako naj se nanj obračajo sedanjiin prihodnji bratje, razumite, kaj se bo zareszgodilo. Na začetku našega redovnega življenjabomo našli nekaj sladkih in zelo okusnihsadežev za hrano, toda malo kasneje bo navoljo nekaj manj okusnih in manj sladkih, slednjičpa nam bo danih nekaj polnih grenkobe(prim. Žal 1,20), od katerih ne bomo mogliživeti, ker bodo za vse neužitni zaradi svojekislosti, čeprav bodo na zunaj dajali nekakšenprijeten vonj in lep izgled. Zares, kakor semvam govoril, nas bo Gospod pomnožil v veliknarod. Toda na koncu se bo zgodilo, kakor čečlovek vrže svojo mrežo v morje ali v kakojezero in zajame obilno množico rib (prim.Lk 5,6). In ko vse potegne v svojo ladjico inmu je odveč, da bi zaradi množine vse vozil,izbere večje in tiste, ki so mu všeč, in jih dav svoje posode, druge pa pomeče proč (prim.Mt 13,47-48).«Tistim, ki gledajo v duhu resnice, je povsemjasno, kako resnično je zasijalo in kako očitnose je uresničilo vse to, kar je sveti božji možnapovedal. Tako je duh preroštva počival nadsvetim Frančiškom (prim. Iz 11,2). •Prevedel br. Miran Špelič OFM.(se nadaljuje)Naš častnipredsednik, škof Jurij– 60-letnikPrimerno bi bilo, da bi si naš častni predsednik,škof Jurij, izbral za svoj 60-letni jubilejkakšno imenitno palačo ali grad ali kaj temupodobnega. Morda bi povabil tudi kakšnoelitno gospodo na praznovanje. Vendar, čebi tako praznoval, bi to ne bil škof Jurij.Praznovanje jubileja 60-letnice ga je doletelov sinajski puščavi. Kot svetopisemskega pustolovca,med skalami, puščavskimi palmami,med sledmi dromedarjev in kamel, beduinovin koz. V takem okolju je praznoval, ko jevodil somaševanje skupaj s srebrnomašniki,diakoni in drugimi duhovniki ter romarji nastarodavnem kamnu med ruševinami cerkvev Fairanski oazi. Srce mu je bilo, kot bi bil veksotični palači: puščava mu je namreč to.In prav tisti dan se mu je zopet njegov angel7. aprila 2007 je škof Jurij Bizjak vodil somaševanje v cerkvi sv. Antona naViču, kjer se je začel frančiškanski provincialni kapitelj. Za člane kapitlja jeimel tudi predavanje Obnovimo zaupanje.39bratFrančišek 3 • 2007