Urednikova beseda bf 4/2010 - Frančiškani v Sloveniji

Frančiškova duhovnost Frančiškova duhovnost bf 4/2010Frančiškov odnosdo duhovnikovPiše: s. Barbara Babšek FBSDuhovnik. Tisti, kije poklican, ki gaje Gospod izbralizmed mnogih, ga povabilna delo v svoj vinograd,tisti, ki je na to povabiloodgovoril pritrdilno inse z vso pripravljenostjo dal na razpolago služenjuBogu in ljudem. To je sveto in vzvišenoposlanstvo. In vendar se zdi, da je ravno danesduhovnik tako rekoč na prepihu javnosti. Skozikako različna očala ljudje dandanes vidijota poklic. Nekateri duhovnike gledajo kotljudi, vredne globokega spoštovanja. Drugi vnjih gledajo nespametne, za časom zaostaleosebe, ki sledijo nekim preživelim oblikamživljenja. So ljudje, ki v njih gledajo tiste, ki sedarujejo za svoje bližnje. So takšni, ki v njihgledajo potencialne kriminalce in iztirjence ...Lahko bi našli še mnoga takšna in drugačnaočala – črna in rožnata. Nekatera oblikovanana osnovi osebnih izkušenj, vzgoje, druga naosnovi govoric, tretja na osnovi medijev. Danesje virov informacij že kar preveč, resničnostteh informacij je mnogokrat dvomljive narave,med njimi so celo rezultati spletk in podtikanj,a vendar imajo tolikšno moč.Frančišku se ni bilo potrebno toliko ukvarjatiz medijskimi slikami duhovnikov, zagotovo pani mogel mimo govoric. Čas, v katerem je živel,ne spada ravno v najlepša obdobja Cerkve inrazkol med bogatimi in revnimi je bil viden tudiv Cerkvi sami. In vendar, Frančišek je oblikovalgloboko spoštovanje do duhovnika, saj v njemvidi najprej človeka, poslanega od Boga, ki muje zaupano najvzvišenejše poslanstvo – da smeposvečevati in deliti presveto telo in kri našegaGospoda Jezusa Kristusa. Tako v Opominih zelojasno izrazi svoje spoštovanje do duhovnikov:»Nato mi je Gospod dal in mi daje tolikšnovero v duhovnike, ki žive po uredbi svete rimskeCerkve, in to zaradi njihovega posvečenja, da sehočem zateči k njim, če bi me preganjali. In čebi imel tolikšno modrost, kakor jo je imel Salomon,pa bi našel revne duhovnike tega sveta,nočem proti njihovi volji pridigati po župnijah,kjer bivajo. Njim in vsem drugim hočem vednoizkazovati spoštovanje, ljubezen in čast kakorsvojim gospodarjem. In nočem v njih videtigreha, ker prepoznam božjega Sina v njih inoni so moji gospodarji. To delam zato, ker natem svetu od najvišjega božjega Sina ne vidimtelesno ničesar razen njegovega najsvetejšegatelesa in njegove najsvetejše krvi; to namreč oniprejemajo in samo oni delijo drugim. In hočemte svete skrivnosti nad vse častiti, spoštovati inshranjati na dragocenih krajih. Napisana svetaimena in njegove besede, ki bi jih našel kjerkolina neprimernih krajih, hočem zbirati in prosim,naj se zbirajo ter ohranjajo na častnem kraju.Vse teologe in tiste, ki oznanjajo najsvetejšobožjo besedo, moramo spoštovati in častiti, kernam delijo duha in življenje« 2FOp 8-15.Marsikatera izmed teh misli danes zveni tuje,saj se zagovarja kritičnost, ki ne dopušča večdrže, v kateri ne bi hoteli videti greha, kakor seje odločil Frančišek. Včasih imam občutek, dasmo zajadrali v drugo skrajnost in gledamo leše grehe in napake. Sprašujem se, kje je zdravasredina ... Duhovnik je vendar tisti, ki v našovsakdanjost prinaša Boga, ki deli milosti pozakramentih in lajša mnoge stiske – tudi iz lastnihizkušenj dobro vem, kako pomembna indragocena je pomoč duhovnika za osebnostnoin duhovno rast. Daje lahko več, kot kateri koliterapevt – ima oblast podeljevati zakramente,po katerih v življenju človeka deluje Božja milost.Po svoji službi je prvi glasnik Boga na svetu.Ravno zato se mi zdi, da zanj še bolj velja, daje luč, da je mesto na gori, ki se ne more skriti(prim. Mt 5,14), saj ga je Gospod poklical zasvojega delavca, glasnika. Tukaj vidim pomendrže osebne odgovornosti, ki jo nosi vsakdoizmed nas, saj se vedno znova odločamo meddobrim in slabim, ko hodimo skozi življenje.Naše odločitve se odražajo v našem življenjuin s svojim življenjem svetimo drugim. TudiFrančišek ni pozabil, da veličina duhovnika nisama po sebi umevna, ampak se mora zanjotruditi s svojimi odločitvami za dobro. Brateduhovnike tako opozarja, da se morajo truditiza svojo svetost, ki jo služba, ki jo živijo in vkatero so poklicani, od njih zahteva:»Zavedajte se svojega dostojanstva, bratjeduhovniki, in bodite sveti, ker je on svet (3Mz11, 44). In kakor vas je Gospod Bog zaradi teslužbe počastil bolj kakor vse druge, tako tudivi njega bolj ko vsi drugi ljubite, spoštujte inčastite« 2Fp 31.Naj bodo te besede spodbuda duhovnikomin nam vsem, da bomo s skupnimi močmi gradiliBožje kraljestvo.Piše: br. Matej Štravs OFM CapČe p r a vm i n e v aže devetlet, odkar sempostal duhovnik,se še vednoživo spominjamdneva svojegaposvečenja. Kosem kot diakonskupaj z drugimidiakoni stopalv ljubljanskostolnico k svetimaši, med katerosmo bili posvečeni v duhovnike, je bilov meni kar nekaj negotovosti in tudi malostrahu. Ko se je začel obred duhovniškegaposvečenja in smo diakoni ležali na tleh, cerkevpa je za nas molila litanije, sem Boga prosil zapomoč in varstvo in tedaj mi je bilo globokov duši razodel: »Ne boj se! Jaz sem na tvojistrani.« Ta misel, to Božje zagotovilo, da Bog ninaš nasprotnik, ampak je na naši strani in nasblagoslavlja, me spremlja v vsem mojem duhovniškemživljenju. Zelo dobro se zavedam,da sem tudi jaz samo človek z vsemi svojiminapakami, toda iskreno zaupanje v Boga in vnjegovo dobrotno pomoč je tisti močni steber,na katerem stoji vse moje duhovniško življenje.Bogu sem iz srca hvaležen za vsa ta letaduhovništva in za njegovo pomoč, ki mi jo izdneva v dan naklanja. Sem brat kapucin in zadnjihpet let službujem v župniji Ptuj sv. Ožbalt.Ko pogledam na svoja duhovniška leta, lahkonajprej rečem, da mi je Bog doslej že velikokratpomagal. Z Božjo pomočjo in s pomočjo ljudi,s katerimi živim, sem kot duhovnik narediltudi kakšno stvar, za katero sem, preden sempostal duhovnik, mislil, da je ne zmorem. Kotduhovnik čutim, da določene stvari v življenjulahko storimo sami, nekatere stvari v življenjupa je treba izmoliti in izprositi pri Bogu. V velikooporo in veselje mi je, ker vem, da še posebnonekateri starejši ljudje v naši župniji za nas4 5

Frančiškova duhovnost Frančiškova duhovnost bf 4/2010razglasil za svetnika komaj leto dni po smrtileta 1232, tudi zaradi čudežev, ki so se zgodilina njegovo priprošnjo.V zadnjih letih življenja je Anton zapisaldve zbirki govorov z naslovoma »Nedeljskigovori« in »Govori o svetnikih«. Namenjeniso bili pridigarjem in učiteljem na teološkihšolah reda manjših bratov. V teh govorihrazlaga svetopisemska besedila, ki jih nudibogoslužje, in uporablja patristično-srednjeveškoeksegezo štirih pomenov: dobesednega alizgodovinskega, alegoričnega ali kristološkega,tropološkega ali moralnega in anagoškega,ki usmerja k večnemu življenju. Danes spetodkrivamo, da so ti štirje pomeni razsežnostienega samega pomena Svetega pisma in dase Sveto pismo upravičeno razlaga po tehštirih razsežnostih njegove besede. Govori sv.Antona so teološko-homiletična besedila, vkaterih odmeva živo pridiganje; v njih Antonpredstavlja pravi načrt krščanskega življenja.Govori vsebujejo tako bogat duhovni pouk,da je častitljivi papež Pij XII. leta 1946 Antonarazglasil za cerkvenega učitelja in mu dodelilnaziv »evangeljski učitelj«. Ker izAntonovih spisov sijeta svežinai n lepota evangelija,nam njihovobranje šedanes lahko prinaša veliko duhovno korist.V teh govorih sv. Anton govori o molitvikot o ljubezenskem odnosu, ki sili človeka, dase prijazno pogovarja z Gospodom, in takoustvarja neizrekljivo veselje, ki ljubko odevadušo v molitvi. Anton nas spominja, da molitevpotrebuje ozračje tihote, ki ne sovpadaz odmikom od zunanjega hrupa, ampak jenotranje izkustvo, ki teži k odstranitvi raztresenosti,ki jo povzročajo skrbi duše, in takoustvarja tihoto v sami duši. Po nauku tegaslavnega frančiškanskega učitelja se molitevčleni v štiri obvezne drže, ki jih Anton opredeliv svoji latinščini kot: obsecratio, oratio, postulatio,gratiarum actio. To bi lahko prevedli takole:zaupljivo odpreti svoje srce Bogu, kar je prvikorak pri molitvi, ne preprosto začeti z besedo,ampak odpreti srce Božji navzočnosti; potemse prisrčno pogovarjati z njim in ga gledatinavzočega pri sebi; in potem – nekaj čisto samoumevnega– predstaviti mu svoje potrebe;slednjič pa hvaliti ga in se mu zahvaljevati.V tem nauku sv. Antona o molitvi razbiramoeno značilnih potez frančiškanske teologije,ki jo je začel, to je vloga, dodeljena Božjiljubezni, ki vstopa v svet čutenj, volje, srca in kije tudi izvir, od koder vre duhovno spoznanje,ki presega vsako drugo spoznanje. Ko ljubimo,spoznavamo.Anton še piše: »Ljubezen je duša vere, oživljajo; brez ljubezni vera umre« (SermonesDominicales et Festivi II, Messaggero, Padova1979, str. 37).Samo duša, ki moli, lahko napreduje vduhovnem življenju; to je najbolj priljubljenatema Antonovih pridig. Dobropozna pomanjkljivosti človeškenarave, našo nagnjenost k padcu vgreh, zato nenehno spodbuja, najse bojujemo s težnjami po pohlepu,napuhu, nečistosti in raje živimo krepostiuboštva in velikodušnosti,ponižnosti inpokorščine, čistostiin nedolžnosti. Na pragu 13. stoletja, ko sose prerajala mesta in je zacvetela trgovina, jeraslo tudi število ljudi, brezčutnih za potreberevežev. Zato je Anton večkrat povabil vernike,naj pomislijo na resnično bogastvo – bogastvosrca, ki nas dela dobre in usmiljene in namnabira zakladov za nebesa. »O bogatini,« jih jespodbujal, »spoprijateljite se … z reveži, sprejmitejih v svoje hiše: potem vas bodo prav oni,reveži, sprejeli v večna bivališča, kjer je lepotamiru, zaupanje varnosti in bogat pokoj večnepotešenosti« (prav tam., str. 29).Kaj ni prav to, dragi prijatelji, zelo pomembenpouk tudi danes, kofinančna kriza in hudogospodarsko neravnovesjesiromašita nemaloljudi in ustvarjata revščino?V okrožnici Caritasin veritate sem spomnil:»Gospodarstvo potrebujeza pravilno funkcioniranjeetiko, in to nekakršnekoli etike, ampaketiko, ki je prijazna dočlovekove osebe« (št. 45).Anton kot dober Frančiškovučenec vedno postavljaKristusa v središčeživljenja in mišljenja, delovanjain oznanjanja. Toje še ena značilna potezafrančiškanske teologije:kristocentričnost.Rada razmišlja in vabi hkontemplaciji skrivnostiGospodove človeškosti,človeka Jezusa, še posebnoskrivnosti rojstva.Bog, ki je postal otrok,se nam je predal v roke:ta skrivnost zbuja čutljubezni in hvaležnosti doBožje dobrote.Po eni strani Antonu navdihuje misli hvaležnostido Boga rojstvo, ta osrednja točkaKristusove ljubezni do človeštva, po drugi patudi pogled na Križanega. V tem vidi, kakoBog ceni človeško osebo, tako da lahko vsi,verni in neverujoči, v Križanem in v njegovipodobi najdejo pomen, ki obogati življenje. Sv.Anton piše: »Kristus, ki je tvoje življenje, visipred teboj, da bi ti gledal na križ kot v zrcalo.Tam boš lahko spoznal, kako smrtonosne sobile tvoje rane, ki jih ne bi moglo ozdravitinobeno zdravilo razen krvi Božjega Sina. Čeboš dobro pogledal, se boš lahko zavedel, ko-8 9

Frančiškova duhovnostNaša evangelizacija bf 4/2010likšno je tvoje človeško dostojanstvo in tvojaveljava … Nikjer drugje se človek ne more boljezavedati, koliko velja, kot tedaj, ko se pogledav ogledalo križa« (Sermones Dominicales etFestivi III, str. 213-214).Ko premišljujemo te besede, lahko boljerazumemo pomen podobe Križanega za našokulturo, za naš humanizem, ki se je rodil izkrščanske vere. Prav ko gledamo Križanega,vidimo, kakor pravi sv. Anton, kolikšna stačloveško dostojanstvo in človekova veljava.Nikjer drugje ni mogoče razumeti, koliko veljačlovek prav zaradi tega, ker nas Bog dela takopomembne, nas vidi tako pomembne, da smozanj vredni tolikega njegovegatrpljenja; tako se vse človeškodostojanstvo pokaže v ogledaluKrižanega in je poglednanj vedno vir priznavanjačlovekovega dostojanstva.Dragi prijatelji, naj AntonPadovanski, ki ga vernikitako častijo, posreduje za vsoCerkev in zlasti za tiste, ki seposvečajo pridiganju. ProsimoGospoda, naj nam pomaga,da se bomo naučili nekaj veščinesv. Antona. Pridigarji najposkrbijo, da bodo, ko se navdihujejopri njegovem zgledu,povezali trden in zdrav nauk,iskreno in gorečo pobožnostter silovitost v posredovanju.V letu duhovništva molimo,da bi duhovniki in diakoniskrbno opravljali svojeposlanstvo oznanjevanja inpodanašnjanja Božje besedevernikom, zlasti s pomočjobogoslužnih homilij. Naj bodote učinkovita predstavitevvečne Kristusove lepote, pravkakor je priporočal Anton:»Če oznanjaš Kristusa, onm e h č a t r d asrca; če ga kličeš,osladi grenkeskušnjave; čemisliš nanj, tirazsvetli srce; čega bereš, ti nasitiduha« (SermonesDominicaleset Festivi III, str.59).Prevedelbr. Miran ŠpeličPogovor sp. Pepijem LebrehtomKakšen je bil tvoj prvi vtis, ko si prišelv Benin, in si spoznal tamkajšnje razmere?Vtisov je bilo velikoin na različnih ravneh.Najprej semdobil vtis o ljudeh: njihovnačin mišljenja, govorjenja,obnašanja, dela inodločanja je bil povsemdrugačen, zame tuj in neprimerljivs tistim, kar semdo takrat živel in poznal.Rekel bi, da sem doživljalkulturni vakuum. Mnogiprvi znanci niso znalifrancoščine, tako da smose sporazumevali le poprevajalcu. Nisem mogelverjeti, da so razlike takovelike. Večkrat sem se počutilkot v daljni zgodovini,o kateri sem bral v knjigah,in v »brezprostorju«, kjerse ni bilo mogoče ničesaroprijeti. Kmalu sem sesrečal tudi z materialno revščino,pa duhovno, ki stabili obe zelo boleči. Večinaljudi je bila nepismena,duhovno brez kultiviranja,zato niso videli nič dalj odčukutuja, njihove domačepijače, ki jih je opijanjala,in od vsakodnevnih majhnihužitkov. Kaj več jih nizanimalo in niso iskali.Lepo jim je bilo v njihovemmajhnem svetu in nisoimeli nobenega interesavstopiti v višji duhovni svet resnice in lepote.To je bila velika kulturna sprememba, ki semjo v sebi moral preživeti. Po dobrih šestih mesecihsem vsaj nekoliko vstopil v nove razmerein že začel uživati v toplini prvih poznanstevin prijateljskih odnosov, zlasti s srednješolci,ki so stanovali v internatu našega misijona.10 11

Naša evangelizacija Naša evangelizacija bf 4/2010Ljudje so bili vseskozi izredno prijazni, preprosti,naklonjeni, gostoljubni, tako da mi jeto pomagalo pri vživljanju v novo kulturo. Vsesem doživljal izredno lepo, zanimivo, izzivalno.Užival sem v njihovih domačih pesmih, ritmih,plesih, v človeški toplini in v preprostostimedčloveških odnosov. Slednji so pa bili zamevečkrat – zaradi urejanja le-teh po običajih inne po osebnem odnosu zaupanja in sporazumevanja– težki, zapleteni, skrajno čudni, celoneumni in suženjski. Živeli so jih v skladu znjihovimi običaji. Drugačne so bile seveda tudipodnebne razmere (deževna in sušna doba),pokrajina, ceste (ravno takrat so začeli polagatiprvi asfalt), življenje brez elektrike, brez TV,brez telefona, drugačna prehrana (vesel semodkril pestro paleto tropskega sadja)… Vseto je bilo skrajno lepo, zanimivo, izzivalno…Prišla je tudi prva malarija z visoko vročino inbruhanjem... In še in še bi lahko opisoval. Vtisiso bili lepi, težki in potem jih je bilo potrebnourediti, premisliti in začeti vsakodnevno deloin poslanstvo misijonarja. Slednje je vsebovalovse dejavnosti za človekovo telo in duha.Kakšna je razlika v obnašanju mladine vBeninu z našo »evropsko« mladino?Po eni strani razlike so, po drugi pa jih ni.Razlike so v tem, da so – na splošno govorjeno –zelo veseli, hvaležni za najmanjšo stvar, skromni,ponižni, nežni, ljubeči, verni. Prisiljeni so se boritiza preživetje in za zadovoljevanje osnovnihživljenjskih potreb (doma in v šoli). Radi imajoples, afriško moderno glasbo, druženje, osebnohigieno in čiščenje prostorov, lepe frizure inobleke. So navdušeni nad športniki, glasbeniki.»Vsekani« so na modo. Kar je moderno, modno,to hočejo imeti in nositi. V sprejemanjutega, kar prihaja iz Zahoda, so zelo nekritični,kar je škoda. Razmišljajo: ker prihaja iz Zahoda,je gotovo dobro, pa čeprav (vsaj nekateri) poznejevendarle vidijo, da temu ni vedno tako.Tako so mnogi zaradi zahodnjaških zablod zabredliv spolna ponižanja, do AIDSa, do splavain podobnega trpljenja. Včasih imajo občutekmanjvrednosti pred vsem, kar je bel človek,zlasti z njegovo tehnično in znanstveno močjo.Takrat sebe ne cenijo dovolj. Včasih pa so pravdo belca, ki jih je koloniziral (v Beninu so to biliFrancozi) izredno kritični, celo sovražno razpoloženi.So radovedni in željni najnovejših tehničnihpridobitev: avtov, motorjev, prenosnih telefonov,računalnikov, fotoaparatov, internetnepovezave. So kritični do napak, starejših, čepravimajo istočasno do njih strašno spoštovanje inubogljivost, saj imajo avtoriteto in avtoritetoje potrebno spoštovati, pa naj bo kakršnakoliže. Tako lahko vidimo, da so v marsičem izrednopodobni »evropski« mladini, ali katerikolimladini po svetu. Pri mladih Beninčanih mi jebila najbolj všeč njihova neposrednost, veselje,odprtost, pogled na drugega brez predsodkov,pripravljenost za akcijo, za učenje. Navdušeniso za dobro in požrtvovalni za dobro.Kakšno je tvoje mnenje o slovenski mladini?Ali misliš, da se zavedajo prednosti, kijim jih ponuja Slovenija?Pred kratkim sem prišel iz Benina, zato v živozačutim (po eni strani) drugačnost slovenskemladine. Slovenski mladini gre – materialnogledano – predobro, zato nima tako velikegaživljenjskega naboja, trdoživosti, trdnosti. Zlahkoto dobijo, kar potrebujejo za življenje,za šolo. Starši jim »vse« nudijo. V Beninu seje potrebno za vse boriti in to na življenje insmrt: mnogokrat za golo preživetje. Za to, kjeboš spal, kaj boš jedel, kako boš izbrskal denarza šolanje. Nič ni podarjeno, za vse se moramlad človek v glavnem sam boriti. V starših vvečini primerov nimajo trdne opore. Nimajozdravstvene varnosti.Iz obnašanja med nekaterimi mladimi vSloveniji lahko sklepam, da se ne zavedajo,kako veliko jim njihove družine in družba kottaka dajejo (vsaj v zadovoljevanju temeljnihživljenjskih potreb). Res pa je, da jih prav tadružba po drugi strani tudi zasužnjuje, ko jihne podpira, da bi enkratno mladost živeli zaprave vrednote: delavnost, čistost, prijateljstvo,skromnost, požrtvovalnost, dobroto, treznost,mir vesti, vernost, duhovnost, moralnost in jihdela odvisne v potrošniškem načinu mišljenja inživljenja… Duhovne vrednote so pred snovnimiin to se mladim večkrat zakriva, oz. se jih slepi,da bodo srečni, če bodo IMELI, LASTILI, GO-SPODOVALI. V tem pa resnične in trajne srečeni. Sreča je v BITI velik v dobrem, živeti v skladuz Božjo podobo, ki jo nosi v sebi vsak človek.Kaj meniš, da bi lahko ljudje v Beninuspremenili glede na njihove razmere, pa tegane storijo?Spremenili bi lahko svoj odnos do lastnegavseobsegajočega in zlasti ekonomskega razvoja.Lahko bi odpravili pasivnost v reševanju družbeno-ekonomskihproblemov, nedelavnost,podkupljivost, nesmiselno stavkanje v šolah,površnost, prosjačenje, neizkoriščanje lastnihnaravnih in intelektualnih zmogljivosti, zavistdo uspešnih v družbi, kvarjenje nravi (moralnihnorm), ki jih je prinesla tradicija in so dobre(krščanstvo pa jih še plemeniti). Lahko bi boljeizkoristili zemljo in dokaj ugodno geografskolego, ki omogoča razvoj kmetijstva, poljedelstva,govedoreje, sadjarstva… In še in še.Lahko bi še bolje spoštovali in vrednotili ženoin otroke (v smislu, da bi jim dali bolj resnovzgojo), lastno zgodovino, kulturo. A človek jeskrivnost v dobrem, pa tudi v slabem. Nekaterihstvari, za katere ve, da so dobre in potrebne(tako na osebni kot na družbeni ravni), ne uspeuresničiti, se dvigniti iz ustaljenih slabih stvari,razvad. Ne more se spremeniti na bolje. Ostanevedno le pri neuresničljivem pogojniku: radbi, da bi..., to bi bilo potrebno… So pa tudi vbeninski družbi veliki ljudje, ki v svojem okoljuin pri svojem delu uspejo izstopiti iz običajnostiin s svojo genialnostjo in delavnostjo marsikajspreminjajo.Kaj je otrokom in mladim v Beninu pomembnov življenju in za kaj se trudijo?Na to sem delno že odgovoril malo prej.Mogoče bi dodal še to: pomembno jim je bitiskupaj. Se družiti, se pogovarjati, se igrati (nogo-12 13

Naša evangelizacijaNaša evangelizacijabf 4/2010met in druge igre), peti, plesati, poslušati glasbo,se dobro učiti v šoli (priti do mature, ali nekegapoklica, saj je v tem veliko upanje za boljši jutri),pripravljati šolske naloge skupaj s sošolci, bitizdrav (ne imeti AIDS, tifus, malarijo, meningitis),imeti kaj za pod zob in za šolo, biti s starši v družini.Družina je zanje kapitalnega pomena, breznje ne morejo obstajati. Hudo je, ko je družinapreizkušena z boleznijo (ali čim drugim), ko jerazbita, ali trpi notranje konflikte… Velik pomenima Bog in urejen odnos do Njega.Lahko na kratko opišeš svoja občutja, kosi mlade oz. ljudi v Beninu spoznal?Tudi o tem sem nekaj že povedal. Mogoče šepovzamem: v odnosu z mladimi imam najlepšeobčutke in doživetja. Med nami je bilo vednoveliko čisto preprostega veselja, šal, dela, načrtovanja,razpravljanja o osebnih in družbenopomembnih stvareh, o Bogu, o veri, o smisluživljenja. Rad sem imel njihovo prijetno nagajivost,radovednost, željo po znanju, poslušnost,zainteresiranost. Rad sem jih imel, ker znajo čistoljubiti, brez zlaganosti, brez interesov. V mladostninegotovosti so bili tudi zelo krhki, zatosem jih v tem rad sprejemal, varoval, usmerjalk trajni varnosti, trdnosti. Prav posrečeni so bilitudi, ko se s čim niso strinjali v naših pogovorihin so me hoteli prepričati v stvari, ki ne držijo,ker pač niso resnične. Najlepša, najžlahtnejšaobčutja so vezana prav na odnos do teh mladih.Zgodilo se je tudi, da sem ob njih trpel, ker sopač tudi med mladimi slabi, pokvarjeni, zapiti,nemarni, celo hudobni…Kaj je za njihovo kulturo značilno (običaji)?Po čem se njihovo življenje razlikuje odživljenja mladih v Sloveniji?Da, običaji so velikega pomena. Pravzapravso še vedno v mnogih pomembnih odločitvahglavno gonilo razmišljanja in odločanja. Zavsako ceno so znotraj njihovih običajev in nočejorazmišljati, kaj je prav, bolje, bolj resnično,osrečujoče. To zanje ni važno. Potrebno se je vvsem držati le stoletnih običajev, pa četudi jihmladi niti ne razumejo in so včasih prav zaradinjih tudi sami trpeli. Tako pač mora biti. Toje zanimivost Afrike: mlad človek pravzapravsam o sebi ne more odločati. Zanj odločajostarešine, starši. Odloča se skupaj v družini inne kot posameznik. V bistvenih verskih stvareh,o iniciaciji, o pogrebu, celo o izbiri življenjskegastanu, o vrsti šolanja – o tem mlad človek neodloča sam. Prepusti se staršem in starešinam,da zanj odločijo. On da le privolitev. Lahko paseveda izrazi tudi svoje želje in hrepenenja, kipa niso odločilna v odločanju.Kaj si želel s svojim delovanjem v Beninudoseči?Temeljni cilj je bil: pomagati ljudem spoznatiKristusa v Njegovi Cerkvi. Kristus človekanotranje osvobaja, osrečuje in naredi iz njeganovega človeka, sposobnega (v družbi in posamično)živeti pravo spoštovanje do sebe,do drugih. Imeti delovno vnemo in pogum zarazvoj svoje dežele, imeti ljubezen do bližnjih,notranjo trdnost v obvladovanju samega sebe(pred lažnimi vabami tega sveta). Biti doberčlovek, kristjan, državljan, pripraven za dobroopravljanje izbranega življenjskega stanu inpoklica. Na S. Benina je oznanjevanje evangelijain Kristusa prisotno že čez 60 let in ugotavljamo,da se je življenje s prisotnostjo župnij, duhovnihcentrov, radia, karitativne dejavnosti v mnogočem bistveno spremenilo na bolje… Škoda le,da je število kristjanov doseglo komaj dobrih20 % prebivalstva, tako ostajamo kristjani kotprenovitelji družbe v manjšini. Rad poudarimskupaj z domačimi škofi: zdravilo za vse družbene,družinske in osebne »bolezni« v Beninuje Kristus in njegov duh ljubezni. Ko bodoBeninčani tega sprejeli, bo družba ozdravljena.Problemi, ki tarejo Benin, obstajajo, ker v srcu(mišljenju, odločanju, hotenju) večina ljudi še ninaredila prehoda v novega človeka. Problemovni zunaj človeka, marveč v njem. Ko je človekodrešen, neproblematičen, problemi izginjajo…So mladi/otroci bili odprti za tvoje pobudeoz. delovanja ali so bolj ali manj zaprtisami vase? Zakaj meniš, da je tako?Tisti, ki imajo milost (zastonjski dar) spoznanja,kako Kristus z njegovim evangelijemčloveka osvobaja in osrečuje, seveda našepobude sprejemajo. V letu 2009 je bilo takihv naši župniji 29 (po večini mladih, srednješolcev),na približno 2.000 prebivalcev. Ostalipa so zaprti vase. To največkrat konkretnopomeni – zaprtost v brezbrižnost do tega,kar se dogaja okoli njih, in v duhovno lenobo.Mnogi imajo namreč Kristusa in Evangelijradi, a niso pripravljeni se zanj odločiti, zapustitistaro življenje in začeti z njim novoživljenje, življenje žrtev, dobrote in ljubezni.Tako pač ostanejo v svojem »mirnem«, zaspanemvsakdanjiku in živijo le za to, kaj bodopojedli, spili, se imeli lepo. Mislijo le na to,da bi jim bilo čudovito, dokler pač ne bodoumrli. Ti se seveda ne premaknejo in ostanejov svojem majhnem svetu, na videz srečnem innezahtevnem. Zakaj je temu tako? Zato, kerje človeško srce zelo skrivnostno. Nekaterividijo takoj, da je vredno živeti za kaj več, zaNekoga in da je v tem pravi smisel in sreča.Drugi pa so zadovoljni z majhnim in nočejona pot napora in rasti za več, za boljše, za boljresnično (ne le zase, marveč tudi za druge). Toje skrivnost zastonjskega Božjega daru vere inčlovekovega sodelovanja z Njim. To je osebnaskrivnost vsakega človeka v razpetosti medčasom in neskončnostjo, med biti in izginiti,med lenobo in delavnostjo, med smislom innesmislom, med vero in nevero…14 15

Naša evangelizacijaIz naših družinbf 4/2010Napovednik dogodkovKaj bi za konec še sporočil ljudem iz »razvitih«držav?Naj se zresnijo glede pogleda nase in nadruge: znebijo naj se napuha in iskanja dobička(profita) na račun drugih, manj »razvitih«.Znanstveni in tehnični razvoj nič ne pomeni,če ni povezan z odnosom do Boga in v moralniodgovornosti do stvarstva in moralnih vrednot,norm. »Zahodni človek« je vedno večja nevarnostza Zemljo, saj je aroganten, napuhnjen,brezbrižen, trdosrčen (do revnejšega dela sveta),nenasičen (preveč porabi, požre – na računcelega planeta), nasilen v svojih zgrešenih ideologijah.»Zahodni človek« si domišlja, da imapravico biti »policaj« Zemlje in odločati o vsem,tudi o tem, kdo ima pravico bivati in kdo ne.Zahodni človek se mora znebiti potrošniškegarazmišljanja in življenja, ker je to nevarno za vesplanet in ker je to zgrešeno. Odpreti se moraskrivnosti življenja kot takega in še zlasti skrivnostičloveškega življenja. Slednje ni proizvod,je enkraten in preprosto minljiv (umrljiv) dar.Pred oči mi prihajajo starejši, pa tudi nekaterimlajši ljudje, ki sem jih srečeval na S. Benina:nepismeni, skrajno ubogi, brez kakršnega kolišolskega znanja, brez tehničnih sredstev in vendarso točno vedeli, v čem je bistvo človekovekratke poti na tem minljivem svetu in kaj soprave vrednote. Zato so imeli v sebi mir, zrelost,jasnost, duhovitost, predanost v Neskončnega,pravo spoštovanje vseh ljudi, brez kakršnekolinadutosti. Smejali so se zablodam tega sveta.Goli so prišli in odšli s tega sveta, a polni močiin hvaležnosti za prejeto življenje. V to smer jetreba iti, iskati, se graditi, zoreti – potem postajašresnično razvit. To je prava razvitost… Toje razvitost, ki nikogar ne ogroža in ki je za vseenako lepa, dostopna in odrešujoča.Pogovarjala se jeTjaša Tušek, dijakinja 2. letnika na II. Gimnaziji MBJULIJ - AVGUST 20101. – 3. 7. 2010 priprava za animatorje na Frančiškovem taboru4. – 10. 7. 2010 A termin – NAJSTNIKI (11 do 15 let), manjše sestre in bratje frančiškani5. – 25. 7. 2010 Vipavski Križ: Izkušnja poklicanosti, bratje kapucini11. – 17. 7. 2010 B termin – OTROCI (6 do 10 let), manjše sestre in bratje frančiškani18. – 24. 7. 2010 C termin – NAJSTNIKI (11 do 15 let),manjše sestre in bratje frančiškani25. – 31. 7. 2010 D termin – OTROCI (6 do 10 let), manjše sestre in bratje frančiškani1. – 7. 8. 2010 E termin – NAJSTNIKI (11 do 15 let), manjše sestre in bratje frančiškani5. – 12. 8. 2010 Romanje v Assisi za mlade, bratje kapucini8. – 14. 8. 2010 F termin – DRUŽINE, manjše sestre in bratje frančiškani16. – 20. 8. 2010 G termin – nagradni brezplačni teden z izletom v neznanoza vse animatorje Frančiškovega tabora 2010SEPTEMBER - OKTOBER 20103. – 5. 9. 2010 duhovni kapitelj FO in FRAMA, Piran10. – 12. 9. 2010 Duhovne vaje za FSR, Kančevci18. 9. 2010 Narodno srečanje odgovornih za vzgojo FSR25. 9. 2010 Srečanje podpredsednikov, tajnikov in blagajnikov PB FSR Maribor8. – 10. 10. 2010 Duhovne vaje za FSR, Kančevci16. 10. 2010 tečaj Frančiškove duhovnosti na PtujuPogovarjamo sez našimi duhovnimi asistentiP. Janez ŠamperlOFMConvje rektor bazilike Marije zavetnice na Ptujskigori, dolgoletni narodni duhovni asistent FSR induhovni asistent KB Slovenska Bistrica. Občasnosodeluje tudi na ljudskih misijonih, vsake tolikopa izpod njegovega peresa izide tudi kakšnaknjiga ali knjižica.P. Janez, kako se spominjate začetkov ponovnega»oživljanja« FSR v Sloveniji?Ja … to so lepi spomini. Bil sem mladpater, poln idealov in frančiškovskegazagona. Spominjam se srečanj v okvirutako imenovanega Narodnega sveta, ki smo jihimeli na Tromostovju. Takratni Narodni svet sosestavljali nekateri (starejši in stalni) duhovniasistenti, provinciali in provincialke … laiki sobili dva ali trije. Osebno me je vedno (in meše danes) spremljala misel, ki sem jo že kotbogoslovec neštetokrat slišal od takratnega(zdaj že pokojnega) predsednika narodnegasveta Franja Gunžerja – namreč, da bratjeprvega reda ne skrbijo dovolj za Frančiškovtretji red.Sam pa sem kot mlad kaplan prav v FSR videlveliko priložnost za oznanjevanje v duhu insmeri, ki jo je začrtal Frančišek. V času ponovnega»oživljanja« je bilo še nekaj frančiškanskihin kapucinskih navdušenih patrov (tukaj imatavelik delež tudi p. dr. Miha Vovk in + p. JožeKunšek). Saj smo delali skupaj »kot eden«!Z izvolitvijo brata Jakoba Emeršiča zapredsednika Narodnega sveta se je zares nanovo začelo ...Včasih nas zajame malodušje, češ da se nične premakne, da je večina bratov in sesterstarejših, da je premalo aktivnosti , mlajši nepridejo zraven … Kako po toliko letih doživljateFSR ali na kratko FSR nekoč in danes?Menim in vidim, da tudi danes, ko smo prehodili20-letno pot, še veljajo besede g. Gunžerja,da bratje prvega reda premalo skrbijo za FSR.Je že res, da je FSR dobil svojo (pre)potrebnostrukturo, da se je v dobri meri osamosvojil.Vendar pa je vedno bolj jasno, da brez resničneduhovne in življenjske povezanosti z brati izprvega reda ni lahko hoditi po poti FSR.In napadajo nas skušnjave, da bi FSR moralnekaj biti, nekaj pomeniti, da bi se moralo nekaj(velikega) videti. Oče in naš brat Frančišek, ki jehotel vsem, ki mu sledimo, pokazati pot, pa netako ... On je želel biti manjši. Tako bratje in sestrev FSR po Konstitucijah v svetu živijo po logikikvasa. Kvasa v testu ne vidimo, ima pa silno moč,da vse testo prekvasi. V tej zavesti ne bi smeli bitinikoli malodušni, saj lahko in moramo vedno vsvet, v svoje okolje prinašati MIR IN DOBRO. Topa je veliko poslanstvo, ki ga morda svet ne vidi,zapisano pa je v Knjigi življenja.Kar se pa tiče tega, da mladi ne pridejo zraven,gre za vprašanje duhovnega poklica. Nisovsi poklicani v FSR, pa še izmed poklicanih nisovsi izvoljeni ...Kakšna je vloga duhovnega asistenta,kako vi osebno doživljate svojo službo?Danes, ko nisem več »profesionalno« vezanna služenje FSR in ko me dnevno bombardi-16 17

Iz naših družinFrančiškov svetni redbf 4/2010… brez resnične duhovnein življenjske povezanostiz brati iz prvega reda,ni lahko hoditipo poti FSR.rajo premnoge dolžnosti in obveznosti, zopetvedno bolj slišim tisti glas, da bratje iz prvegareda ne skrbijo dovolj za tretji red … Tega mije resnično žal. Res pa je, da smo v preteklih20 letih prehodili pot oddaljevanja (tudi poKonstitucijah) od duhovnega asistenta pa doponovnega vračanja k bratom iz prvega reda.Nisem prepričan, da so stvari v prenovljenihKonstitucijah (ki so prinesle razkol v FSR) najboljposrečeno rešene. Duhovni asistent takorekoč nima nobene pravice pri odločanju privolitvah, ima pa samo dolžnosti, kar mnogibratje pa tudi provincialni ministri, ki so najboljodgovorni za FSR, razumejo kot odrivanje duhovnegaasistenta na rob krajevnega bratstva(namesto, da bi bil v »srcu« bratstva).Sam sem seveda presrečen in ponosen, dasem duhovni asistent krajevnemu bratstvu(Slovenska Bistrica), ki ne živi v župniji, kjerdelujemo Frančiškovi bratje. Sposobni so intudi živijo in načrtujejo sami. Rečejo pa mi, dase čutijo prikrajšane, ko med njimi ni duhovnegaasistenta (če ne pridem). So zelo dejavniv župniji in v svojem mestu – pa še na PtujskiGori, in ne muči jih malodušje (smeh).Kje vidite prihodnost in poslanstvo FSRozirom kje je naše mesto v svetu?Vaše mesto vidim povsod, kamor koli vCerkvi pogledam. Povsod moremo in moramoprinašati MIR IN DOBRO! Vsak glede na talente,ki jih je dobil. Posebno v jutrišnji Cerkvi (župniji),ko bo veliko pomanjkanje duhovnikov,vidim veliko poslanstvo FSR v življenju župnije,obiskovanju bolnikov, strežbi potrebnim, katehezi… in v življenju nasploh, ki od slehernegaFrančiškovega brata ali sestre zahteva, da živi vsvetu – vendar ne od tega sveta.Pogovor pripravila Mateja Trajbarič FSRVaše mesto vidim povsod,kamor koli v Cerkvi pogledam.Povsod moremo in moramoprinašatiMIR IN DOBRO!Dragi bralci in bralke revije Brat Frančišek!Šestkrat na leto med vas prinašamo podobe iz življenja bratov in sestervelike Frančiškove družine. Vse to samo po zaslugi vaših darov, ki nam zaenkratše omogočajo redno izhajanje. V minulem obdobju (od 1. 4. 2010 do 31. 5. 2010)ste v ta namen darovali nekaj darov, ki pa še zdaleč ne dosegajovseh stroškov za vzdrževanje revije. Na vas se torej še enkrat obračam s prošnjo,da podprete naše izhajanje in omogočite revijo tudi tistim,ki sami ne zmorejo zanjo ničesar prispevati. Bog povrni!p. Janez Papa, urednik170,00 Vida Pogorelec130,00 Župnijski urad Sv. Jurij108,90 Jože Škrabec100,00 KB Šenčur50,00 Ferdinanda Vogelsank50,00 Jožefa Zore40,00 KB C. na Vrhe 240,00 Marija Lesnik30,00 Danica Klofutar30,00 Ana Vidmar30,00 Rudi Zore20,00 Janez Stražar20,00 Marija Tavčar20,00 Marija Vode18,00 Jelka Pakiž15,00 Petra Škvorc15,00 Angelca Pikel15,00 Ana Sobočan12,00 Marija Žižek10,00 Franc Lovrenčak10,00 Lidija JagodicZnani iz Frančiškovega svetnega redaDante AlighieriPred mano ustvarjene stvari le takeso kakor jaz, ki tu stojim za večno,Skdor vstopiš, pusti zunaj upe vsake.temiverzi se začenja Pekel, prvi delBožanske komedije, po kateri je Dante,srednjeveški italijanski pesnik, najboljznan. Malo manj pa je znano dejstvo, da je bilsam član Frančiškovega svetnega reda.Dante se je rodil maja ali junija 1265 v vplivniflorentinski družini. Sam je zatrjeval, da njegovarodbina izhaja od starih Rimljanov, vendarje njegov najstarejši sorodnik, ki ga je še znalimenovati, živel v 12. stoletju. Dantejeva mati,Donna Bella degli Abati, je umrla, ko je bil Dantestar 5 ali 6 let. Oče se je zatem kmalu poročil oziromazačel živeti z Lapo di Chiarissimo Cialuffi,ki mu je rodila še dva otroka, Francesca in Tano.O Dantejevi izobrazbi ni mnogo znanega,verjetno je študiral kar doma. Znano je, da jepreučeval toskansko poezijo v času, ko se je natem območju uveljavljalasicilska pesniška šola(Scuola poetica siciliana). Spoznal se je tudi sprovansalskim pesništvomin z rimsko kulturo. Posebnoje častil rimskega pesnikaVergila. V času, ko je bila Italijamozaik majhnih državic,lahko domnevamo, da je bilDante intelektualec, ki je bildobro na tekočem z mednarodnimdogajanjem.Guido Cavalcanti, Lapo gianni,Cino da Pistoia in BrunettoLatini so skupaj z Dantejempostali osrednji pesniki saldkeganovega sloga (italijanskoDolce stil nuovo). Kasneje jeDante Brunetta iz zahvale zaposredovano znanje posebejomenil v Božanski komediji.V m l a d o sti j eDante domnevnospoznal tudi BeatricePortinari, hčerFolca Portinarija inse vanjo zaljubil. Polegendi naj bi Dantena ulici zagledal Beatrice(nosila je rdečplašč), ko je bil star9 let. Nikoli se nistapogovarjala, kljubtemu pa je ostalanjegova velika ljubezenvse do njenesmrti, ko je bila stara25 let (1290). Težkoje ugotoviti večjepodrobnosti o tej zaitalijansko kulturozelo pomembni ljubezni, saj obstaja silno malovirov o obstoju domnevne Beatrice, Dantejevliterarni zapis pa je skrajno nezanesljiv glededejstev. Nemogoče je dokončno ugotoviti celo,ali ni Dantejeva ljubezen do Beatrice popolnomaizmišljena.18 19

Frančiškov svetni redFrančiškov svetni redbf 4/2010D a n t e s e j ekasneje poročil zGemmo di ManettoDonati in imel znjo štiri otroke.Po domnevniBeatricini smrti jeDante iskal utehov klasični književnosti.Vemo, da jebral Boetijeva inCicerova filozofskadela in se kasnejeposvetil študiju filozofijena verskihšolah. Udeležil se jespora med glavnimameniškima redomadominikancev infrančiškanov. Prviso razlagali naukemistike in svetegaBonaventure, zadnjipa so predstavljalinaukeTomažaAkvinskega. Beatricev Vicah kasneje graja to filozofsko strast.Dante se je 11. junija 1289 udeležil bitke priCampaldinu, kjer so se florentinski vitezi boriliproti areškim. Leta 1294 je bil med vitezi, kiso spremljali Carla Martella Anžujskega, sinaCharlesa Anžujskega, med njegovim bivanjemv Firencah.Da bi se lahko ukvarjal s politiko, je postaltudi zdravnik in lekarnar, saj je zakon, izdanleta 1295, zahteval, da morajo plemiči, ki želijoprevzeti javni položaj, sodelovati v enem odZdruženj umetnosti in obrti (Corporazioni diArti e Mestieri). Dante je zato vstopil v lekarniškiceh. Izbor poklica ni bil popolnoma neprimeren,saj so se v njegovem času knjige prodajalev lekarnah.V tem času se s politiko ni bilo lahko ukvarjati,saj je papež Bonifacij VIII. načrtoval vojaškozasedbo Firenc. Medtem ko je Dante šelna pogajanja k papežu v Rim, so bile Firenceosvojene, Dante pa je bil obsojen na dvoletnopregnanstvo in na plačilo visoke denarne kazni.Ker je na papežev »predlog« ostal v Rimu, jebil označen za begunca oziroma skrivača. Kerni mogel plačati kazni, je bil obsojen na trajnopregnanstvo, v primeru, da bi ujeli florentinskivojaki, pa bi bil tudi usmrčen. Pesnik je poskušalna več načinov, da bi kazen spremenili in bi selahko vrnil nazaj v rodno mesto, vendar neuspešno.Smrtna kazen zanj se je celo raztegnilana njegove potomce. Zaradi tega ga v drugipolovici življenja najdemo v Veroni, Sarzanu,Lucci v Italiji. Nekateri viri trdijo, da se je v letih1308-1310 mudil tudi v Parizu, drugi, sicer manjverodostojni, pa ga postavljajo celo v Oxford.Kasneje je bil tudi v Raveni. Tu je dokončal Raj –zadnji del Božanske komedije, njegovega najboljznanega dela, v katerem je utemeljil toskanščinoza uradni italijanski jezik. V Raveni je Dantetudi umrl, najverjetneje za malarijo. Pokopanje v cerkvi San Pier Maggiore, ki je bila kasnejepoimenovana po sv. Frančišku (San Francesco).Bernardo Bembo, beneški pretor, je leta 1483pripomogel k izdelavi boljše grobnice. Na grobuso zapisane besede Dantejevega prijatelja BernardaCanaccia: parvi Florentia mater amoris- Firence, mati majhne ljubezni.Pripravila Fani Pečar FSRVipavski križ,duhovne vaje za FSR,21.–23. maj 2010Bratje in sestre Frančiškovega svetnegareda (FSR) s Primorske smo se v petek,21. maja 2010, ob sedmih zvečer srečaliza samostansko mizo v Vipavskem Križu. Spatrom Ambrožem Mušičem OFM smo sepodali na duhovne vaje z naslovom MANENOBISCUM! (Ostani z nami!).Po okusni večerji smo se z dvema učencemaodpravili v Emavs in na poti srečali Jezusa, kinas je, kot pravi p. Ambrož, vedno pripravljenposlušati. Vedno nam je blizu, pa četudi se samitega ne zavedamo, kot se tega nista zavedalaučenca, ki sta šla v Emavs. Z nami je in nam želipomagati. Po katehezi smo se zbrali v kapelipred izpostavljenim Najsvetejšim, kjer smo Jezusuv tišini zaupali svoje skrbi in stiske pa tudilepe stvari. Dan smo zaključili z večernicami.V soboto smo se že ob sedmih zjutraj dobiliv samostanski kapeli, kjer smo s hvalnicami inserafinskim rožnim vencem začeli dan. Po zajtrkusmo se zopet spomnili na emavška učenca, kista Jezusu pripovedovala, kaj se je bilo zgodilopred nekaj dnevi v Jeruzalemu. Tako kot pravamama hoče, da ji otrok sam zaupa, kaj je »ušpičil«,četudi ona že vse ve, tako je storil tudi Jezus– želel je, da mu učenca sama zaupata svojobolečino. Nato pa jima je začel razlagati pisma.Tudi nam želi Jezus marsikaj povedati, vendarje potrebno, da mu prisluhnemo. Dopoldansmo zato poskušali ohranjati tišino in zbranost.Odpravili smo se na čudovit samostanski vrt inv tišini vsak zase premišljevali, kaj nam želi Bogpovedati v odlomku o ženi, ki so jo zalotili vprešuštvovanju. Čez poldrugo uro smo se zbraliv kapeli, še enkrat prebrali odlomek in Bogu naglas izrazili prošnje, ki so se nam porodile medpremišljevanjem odlomka. Po kosilu nam je p.Ambrož dal priložnost za sveto spoved in pogovor,nato pa smo z učencema prispeli v Emavs,kjer se je Jezus delal, da gre dalje, učenca pa staga prosila, naj ostane. Tudi v našem življenjuJezus stori isto: najprej nam pomaga, nato pa seumakne, kajti noče biti vsilijiv; želi, da ga samipovabimo. Naše srce ima takšna vrata, ki imajo20 21

Frančiškov svetni redFrančiškov svetni redbf 4/2010kljuko le »od znotraj« – kot kje pri zdravniku.Edino mi jih lahko odpremo, z zunanje strani jihni mogoče. Zelo pomebno pa je, da jih odpremopravemu gostu – Jezusu, ki trka – in začnemoz njim živeti, kajti drugače kmalu pride z vsomočjo trkati nepovabljeni gost – hudič. Sledilaje nepozabna sveta maša, po večerji pa je p. Ambrožvodil adoracijo »Kruh in vino«, kjer smose srečali z živim Kruhom, ki se vsak dan dajeza nas. Dan smo zopet zaključili z večernicami.V nedeljo zjutraj so nam srca že gorela kotemavškima učencema, ko se jima je na potipridružil Jezus in jima razlagal pisma. Po hvalnicahje p. Ambrož še enkrat poudaril, kako pomembnoje, da vsak dan preberemo odlomek izSvetega pisma, ob njem premišljujemo in iz tegatudi živimo – metoda se imenuje lectio divina –,saj bo edino tako Jezus postal ne samo sprejetituji gost, ampak naš vsakdanji prijatelj, ki boostal z nami tudi po duhovnih vajah.Ob deseti uri smo bili v župnijski cerkvi pričedogodku prvega svetega obhajila. Razšli smose po kosilu vsi veseli, ker smo se srečali z Jezusom.Za enkratne duhovne vaje smo hvaležnibratom kapucinom iz Vipavskega Križa, ki sonas prijazno gostili, še posebno pa p. AmbrožuMušiču OFM ter voditelju duhovnih vaj – SvetemuDuhu.Dolores L., FSR KostanjevicaUtrinki s srečanjaFSR, FO in FRAMA naPtujski gori 8. maja 2010br. Anton Železnikar, KB BrezjeVsa ta srečanja sozame res prečudovitoduhovnodoživetje. Oba z ženo zelorada hodiva – praktičnose udeležujeva vseh srečanjod leta 1996. Semčlan Frančiškove družinena Brezjah, ki jo duhovnovodi p. Leopold Grčar. Mislim, da nam podajares vso možno duhovno podporo. Upam, damu bo zdravje služilo in nam bo še naprej vveliko pomoč. Naša družina je zelo številna,moram pa reči, da je tudi že ostarela.Kakšni so občutki, ko smo vsi združeni,mladi in malo manj mladi?Zelo prisrčno. Mislim, da je to prava pot,da mladi vidijo starejše in obratno. Vidimo,da imamo podmladek, a nam žal velikokratFrančiškova mladina ne sledi naprej. Prihaja dovrzeli. Ugotavljam, da je mladih v naši družinizelo malo. Ta prehod iz Frančiškove mladine vFrančiškovo družino je zame bolečina. Saj setrudimo, a ni pravega odziva. To je hudo.In vendar, ko vidimo vse te otroške glavice,je upanje, kajne?Seveda, upanje velja.br. Andrej Mohorčič OFMConvKaj vam pomenijotaka skupna srečanja, šeposebno, ker ste imelitukaj na Ptujski gori tedni na obisku vašegageneralnega ministra?Tu se pokaže veliko bratstvo v slovenskemnarodu, da smo zbrani skupaj. Ne samo iz težupnije, iz okolice Ptujske gore, ampak da smores prišli z vse Slovenije – iz Pirana, iz osrednjeSlovenije, Dolenjske, iz Prekmurja in pri tejmaši sem res videl povezanost: ker smo skupajmolili, ker smo bili drug z drugim povezani.A tudi general nam je pokazal s tem, da se jenaučil maševati v slovenščini, da je to eden odjezikov, ki so priznani v Cerkvi, da lahko molimov svojem jeziku. Dal nam je vedeti, da smo vsires med sabo bratje in sestre, da se razumemo,da sodelujemo.S FSR smo se pridružili vašemu slavju.Kako gledate na to sožitje med prvim redom,tretjim redom, FRAMO in FO?Že Frančišek je za časa svojega življenja skušalpritegniti k sebi tiste brate in sestre, ki niso živelisamskega in posvečenega življenja (kot duhovnikiin redovnice), se pravi laike – brate in sestre,ki živijo v svetu in so poročeni. Danes se še boljkaže ta povezanost, da ste tudi bratje in sestretretjega reda povezani s prvim redom. Vsi skupajpa seveda z drugim redom. To sodelovanje,povezanost, molitev, podeljevanje izkušenj drugdrugemu, tudi različnih skrbi in težav, ne samona mesečnih in tedenskih srečanjih. Vse skupajnas bogati. Bogu hvala, da je to tako živo pri nas!p. Franci Kovše OFMKako gledaš na našaskupna srečanja , kosmo tako pisano po letihzdruženi v eno velikoFrančiškovo družino?Najprej lahko rečem, dasem v svoji župniji gotovozmagal v tem, da smovedno združeni otroci,mladi in starejši! Skupna imamo vsa praznovanja,romanja, celo na letovanje gremo skupaj.Otroci me vedno vprašajo, kdo gre zraven, sajimamo od tega vsi koristi. Tako vemo, kdo nambo kuhal, kdo nas bo »cartal«. Damo si duškav vsem: duhovnosti, igranju ...To je torej tisto pravo medgeneracijskosožitje!Seveda, tako je!Kakšni so tvoji vtisi o današnjem srečanju?Bilo mi je zelo všeč. Manjka pa sodelovanjemed mladimi in starimi. Ločili so nas v skupinein to ni dobro. Tega ne odobravam! Morali bibiti skupaj. Ko so se mladi predstavljali, smošli starejši zraven. Morda so nas ostali čudnogledali, ampak mi imamo to radi. Če bi bilo vsezdruženo, bi bilo srečanje še bolj uspešno. Kotdružina spadamo skupaj!Tukaj so tudi Frančiškovi otroci izNazarij.Kaj delate pri FO?Manja, 8 let, FONazarjeIgramo se, pišemo, rišemo.Pogovarjamo seo Frančišku, o Jezusu .Z nami so danes tudimamice.Jacqueline, 8 let, FONazarjeIrena in Eva sta našianimatorki. Rada hodimna Frančiškove otroke.Neža, 5 let, FO NazarjeRadi hodimo k sestramklarisam po obrezke odhostij.22 23

Frančiškov svetni redFrančiškov svetni redbf 4/2010Helena, FRAMA Vipavski KrižKako se počutiš nadanašnjem srečanju?Fino se mi zdi, da smovsi »vkup«: prvi in tretjired, FO in FRAMA. Lepoje, da vidimo, kdo smo,da se drug drugemu predstavimo.Otroci prinesejoneko igrivost.Kaj ti pomenita Frančišek, Frama?Skupina, kjer se učimo drug od drugega, seposlušamo. Pri vsem tem spoznavamo Frančiška,njegov način, kako je sledil Jezusu.Če pogledaš malo naprej. Se vidiš v FSR,razmišljaš o tem, da bi se nam pridružila?Ha, ha. Nisem se še kaj dosti spraševala zanaprej. Problem vidim v tem, da je relativnomalo mladih v FSR, sploh na našem koncu.Potrebuješ pa skupino, da se malo pogovoriš,da rasteš. Preprosto ima mlad človek drugačnetežave in drugačne potrebe.s. Polona Rajšp, FSR KBKaj ti daje takšno srečanje?Predvsem je lep občutek,da pripadamo takšniveliki družini. Toliko različnihglavic je, ki stremimo kistemu cilju, ki se veselimotakih trenutkov,kose srečamo. Hkrati vidimo, kakoširoka barvna paleta je tu: odnajmanjših, ki verjetno še nevedo čisto dobro, zakaj so tu,pa do tistih ostarelih, ki težkopridejo, a so tu z veseljem. Toje ta pisanost, ki nas druži vFrančiškovem duhu.s. Ana Lebreht, FSR KB Sv. Trojica vSlovenskih GoricahVsakokrat pridem nata srečanja. Všeč mi je, daso tudi mladi zraven. Prišlismo z avtobusom iz Sv.Trojice: starejši in otroci.Skupaj imamo molitvenasrečanja, čistilne akcije …Drug drugemu si moramomalo pomagati.Gregor Klančič, oče treh Frančiškovihotrok izza BežigradaKako doživljaš to srečanje,pa tudi Frančiškoveotroke? Kaj to pomeniza vašo družino?Pravzaprav smo prvična takem skupnem srečanju.Lepo je, lepo vzdušje.Med seboj smo povezani,saj vsi delamo za isto stvar!Drugače pa hodimo na srečanja, ki jih imajo FO.Fino se mi zdi, da se otroka že od malega vzgajav tem duhu, da imajo v mestnem okolju dobro,zdravo družbo, se povežejo kot prijatelji in »gorrastejo« v tej sredini. Potem se ni bati, da bi kdošel na stranpoti. To se mi zdi zelo pomembno.Majda, babica štirih FO iz SostraKako spremljate FO,kaj otroci prejemajo nanjihovih srečanjih?Na otroke to zelo pozitivnovpliva. Izvedomarsikaj, česar domane bi izvedeli. Veliko senovega naučijo: ročnihspretnosti, ustvarjajo izgline, mavca, papirja.Ravno za materinski dan so nas presenetiliz rožicami, ki so jih sami izdelali. Naredili sookraske za božična drevesca in še mnogo tega.Naša najstarejša je naredila angelčka, ki smo gadali na grob dedija, ki nam je lansko leto umrl.Tako, da ta srečanja prinesejo veliko dobrega.Vam je tukaj lepo?Zelo lepo. Res. Zelo zanimivo je to druženje.Tu so zbrane vse generacije: starejši, mlajši, srednjageneracija. To mi je zelo pri srcu. Dobro sepočutim tukaj. Zelo mi je všeč!br. Marjan Potočnik OFMCapVi ste duhovni asistentKB Otlica in KBPodnanos. Je prišlo semkaj vaših »ovčic«?Ja, prišli smo z avtobusom.Se kar povezujemo ,KB Vipavski Križ, Otlica,Podnanos. Večkrat gremokam skupaj kot bratje insestre.Tudi današnje srečanjeje zelo povezovalno, vseslovensko!Ja, zdi se mi, da je to zmeraj lepo. Predvsemdruženje. Slišimo kakšno stvar, so nova spoznanja.In to je nekaj lepega! Zdi se mi lepo vzdušje,ljudje so radi skupaj, radi se srečajo.Ingrid, 14 let, Uroš, 12 let, in Maša,11 let, FO Sv. Trojica v HalozahRadi hodite na FO, kaj tam počnete?Ingrid: Ja, radi hodimo. Zelo zanimivo je!Pogovarjamo se o Frančišku, kako je živel …Razmišljamo tudi, kako bi si lahko pomagalimed seboj.Maša: Pa gledamo risanke!Ingrid: Sami kaj izdelujemo, beremo tisto»Kaj je Bog delal 7 dni«, se tudi igramo, tudikakšne družabne igre. P. Damjanu pomagajotudi naše mamice.Uroš: Rad izdelujem različne stvari.Vam je všeč, da so tudi starejši danes zravenna tem srečanju?Ingrid: Ja, je dosti bolj zanimivo. Boljše je, daso tudi starejši zraven!s. Vida Podgorelec, FSR KB PiranKakšni so vaši vtisio srečanju? Je čutiti kajbratskega duha?Čudovito je. Dosti boljumirjena so srečanja, kadarsmo samo odrasli.Zato me izredno veseli,da so zraven tudi otroci inmladi. Tega sem si vednoželela. Ko smo pred letizačeli z našo Frančiškovo družino, smo imelitudi FO, a na žalost ni šlo dolgo. Premalo nas jetam v Piranu. Danes mi je pa zelo lepo. Da vidišotroke pri bogoslužju, sploh če sodelujejo nasvoj način, mi ni lepšega! Tukaj vidimo in čutimo,da smo vsi skupaj ena velika družina.Danes ste prav vi, Primorci, prišlinajbolj od daleč! Redno prihajate naskupna druženja?Če se le da, kar pridem. Mislim, dasem bila skoraj na vseh srečanjih. Danessem še posebno vesela, da nas je pripeljalsin! To mi res veliko pomeni, zato semzdaj dvakrat srečna!Vtise zbrala Mateja Trajbarič FSR24 25

Frančiškov svetni redMladi Frančišku bf 4/2010Srečanje dveh bratstevv Šiški, 18. aprila 2010Na našem rednem srečanju v februarjunas je s. Marjetka, predsednica KBSostro, nagovorila, da bi se odzvali napovabilo bratstva Mladi rod in se pridružilienemu njihovih srečanj. Tretjo nedeljo v apriluse je to res zgodilo.Kar lepo število članov naše družine nas jebilo in doživeli smo zares topel sprejem. Dokaz,da skupnost ni bratstvo le po nazivu, pač pa jeto zares naše poslanstvo.Po uvodni molitvi, ki jo je pripravil njihovduhovni asistent p. Mari, smo se predstavilidrug drugemu. Nekateri se še nismo poznali inzanimivo je bilo prisluhniti vsakemu posebej.S. Jana Podjavoršek je pripravila svetopisemskiodlomek o Jezusovi pomnožitvi petih hlebovkruha in dveh rib. Razmišljali smo, kaj namJezus govori po njem, kakšno poslanstvo namje v bratstvu dano in kako ga živimo v svetu.Spoznali smo, da je v vsakem od nas kaj, kar jedobro. In če to darujemo nebeškemu Očetu,bo naše prizadevanje in voljo gotovo pomnožil,kajti njegovo zagotovilo je, da se bo vse dobronamnožilo. To pa lahko podelimo v svetu, kjersmo. Niso potrebna velika in glasna dejanja, dabi bili prepoznavni. Jezusu je bilo dovolj nekajhlebov kruha, da je nasitil množico.Hvaležna sem, da smo na srečanju okusili tolikosproščenosti in sprejetosti. Prepričana sem, daso to občutili tudi vsi drugi, saj je bilo veselje nanaših obrazih ob vrnitvi domov še kako očitno.s. Anica FSR, KB SostroVKB Mladi rod smo se večkrat spraševali,kakšno naj bi bilo naše poslanstvo in sčim bi lahko navdušili ljudi za Frančiška.Na nekaj vprašanj smo si odgovorili sami, a želimosi spoznati tudi poglede in delovanje drugihbratstev. Tako smo naredili prvi korak in tretjonedeljo v aprilu povabili medse brate in sestreKB Sostro. Povabilu so se odzvali in nas obiskali.Nismo potrebovali veliko časa in med namise je ustvarilo zaupljivo vzdušje. Odprto smospregovorili o temah, ki so bile pripravljene.Ugotovili smo, da se naša poslanstva razlikujejoglede na to, kje delujemo in živimo. KB Sostroje del minoritske župnije, kjer se bratje in sestrevečkrat srečujejo pri ustvarjanju župnijskegaživljenja. KB Mladi rod pa se sicer srečujemo vžupniji Šiška, a prihajamo z vseh vetrov: Kranja,Zadobrove, Viča, Dola, Bežigrada in Šiške. Srečujemose vsako 3. nedeljo v mesecu, za kakšneskupne akcije pa nam zmanjka časa, saj smo vsakna svoj način vpeti v domače župnije. Verjetnoje življenje FSR-jevca/ke, ki živi v frančiškanski,minoritski ali kapucinski župniji bolj prežeto sFrančiškovim duhom, mi pa se moramo truditiohranjati tega duha, kjer pač smo.Srečanje je bilo prijetno in koristno, zatosi želim, da bi se v prihodnosti srečali tudi zdrugimi bratstvi in drug drugega navdihovali.s. Marjeta Pintar, KB Mladi rodPoročilo o festivaluFO in FRAMENa toplo soboto, 8.maja 2010, je bil naPtujski Gori festivalFO in FRAMA z geslom »Todelajte ...« Pridružen je bilMarijafestu in potekal skupajs srečanjem FSR.Okrog pol desete ure,ko smo se vsi zbrali, smoskupno srečanje pričeli zmolitvami svetega Frančiškain Klare ter petjem v Marijinicerkvi na Ptujski Gori.Po molitvi smo se mlajšiin starejši ločili. Starejši sose pogovarjali o evharistiji,otroci in animatorji pa smoodšli v tamkajšni gasilskidom, kjer smo se ob petju,igri in spoznavanju drug drugegaprecej zabavali. Že predfestivalom smo animatorjidobili navodila, po katerih smo otroke pripravilina predstavitev skupine. Tako je moralavsaka skupina izdelati plakat, na katerega sootroci narisali sebe pod Marijinim plaščem aliokrog mize zadnje večerje. Poleg tega je moralasestaviti pesem ali izštevanko, ki jih je najboljepredstavila. Za razvedrilo je k predstavitvi dodalaše pesem, ki jo je poživila in zasejala dobrovoljo med vsemi nami. Med predstavitvamismo z najrazličnejšimi »navideznimi« vozilipotovali iz ene župnije v drugo in peli. Potemsmo se razdelili v pet skupin – vsaki skupini jepripadala ena barva – in po obrazložitvi igre26 27

Maldi FrančiškuRazvedrilobf 4/2010odšli na igrišče za gasilskim domom, kjer smozačei z igro. Vsaka skupina je imela šop lističevsvoje barve, ki jih je morala preko »sovražnikov«prenesti v šotor na sredini igrišča in jihzamenjati z drugim lističem iste barve. Če teje sovražnik ulovil, si mu moral izročiti listič inoditi k svoji skupini po drugega. Ko je skupinazbrala 5 lističev, zamenjanih na sredini igrišča,se je zopet preko sovražnikov morala prebitido dela igrišča, na katerem je lahko tistih 5lističev zamenjala za kos sestavljanke. Cilj igreje bil sestaviti sliko – sestavljanko, torej uspešnozamenjati vse prvotne lističe z lističi iz sredineigrišča in slednje zamenjati z delom slike. Igraje bila zelo napeta in kar škoda je bilo, da seje tako hitro končala in smo že morali k maši.Maša je bila tokrat za nas še posebno zanimiva,saj je maševal minoritski generalni ministerp. Marco Tasca, Italijan, in to v slovenščini! Vuvodu je nekaj mladih ob glasbi zaigralo kratkoigro, v kateri je mlado dekle preko raznih srečanjz različnimi ljudmi, ki so ji skušali škodovati,na koncu le začutila, kateri človek je dober inse ob njem lahko čuti varno. Mašno daritev jeobarvalo doneče petje polne cerkve in takosmo po koncu polni Božjega blagoslova odšlina okusno kosilo – enolončnico, ki je bila obprijetnih pogovorih in dobri družbi še tolikobolj okusna ... Preden smo se razšli, smo se zzaklučno molitvijo priporočili Mariji v varstvoin se zahvalili za prijeten dan, ki smo ga preživeliskupaj. =)Eva Vačovnik, FRAMA NazarjeNagradna zlogovna izpolnjevankaIz zlogov, podanih po abecednem redu,sestavite 7 besed, ki jih zahtevajo opisi, in jihvpišite v lik. Ob pravilni rešitvi boste na označenihpoljih dobili del posvetilne molitve medevharistično daritvijo.CA – DU – HOV – I – IS –KA – KAN – KO – KO – KRI –LA – LI – MI – NIK – PE – PO –PU – SE – STU – SVE – TE – VE1. svetel drobec goreče, žareče snovi, pomanjševalno,2. oblačila, v katerih se igra v gledališčuali filmu, 3. mestna četrt Zagreba, 4. velika vodnaptica z dolgim kljunom in kožnato vrečo podnjim, 5. priimek estonske pesnice (Lydia, 1843 do1886), 6. jopič, podložen s puhom, 7. rojstni krajblaženega Antona Martina Slomška.Sestavila ga. Frančiška Pavlič1234567Pravilna rešitev nagradne številčnice v prejšnji številki se glasi:To delajte v moj spomin.Na uredništvo je prispelo 15 pravilnih odgovorov. Izžrebani so bili naslednji nagrajenci:1. nagrada: Ljudmila Korošak, Ljubljana;2. nagrada: Vlasta Mance, Novo mesto;3. nagrada: Marija Lenar, Srednja vas.Čestitamo!Rešitve pošljite na uredništvo Brata Frančiška (Küzmičeva 6, SI-1000 Ljubljana) do 5. avgusta 2010.281. nagrada: Sveti v svetu (Serafinski svetniki III);2. nagrada: DVD Duhovni poklic;3. nagrada: 3 kompleti razglednic Sončna pesem.Sveti v svetuso poročen in samski, duhovnik in redovniki, ljudje vseh stanov, od plemičev pa do preprostih ljudi,ki jih je Bog poklical na pot za Frančiškom Asiškim,da bi živeli evangelij ter ga oznanjali svetu med ljudmi – da bi bili sveti v svetu.Frančišek, ki ga imenujejo tudi Serafinski oče, je prav zaradi preprostega služenja Bogu in ljudempostal »oče« velike družine bratov in sester, mož in žena, ki so po njegovem zgledu živeliv tesnem prijateljstvu z Jezusom, z ljudm in z vsem stvarstvom.Mnoge od teh je Cerkev razglasila za svetnike, zato so jih prav zaradiSerafinskega očeta Frančiška poimenovali kar Serafinski svetniki.V prvem delu trilogije Serafinski svetniki smo spoznali svetnike iz I. reda, ki je nastalob samem Frančišku – Red manjših bratov, v katerem so združeni frančiškani, minorit in kapucini.V drugem delu smo spoznali svetnice iz I. reda - sestre klarise.Tretji del trilogije Serafinski svetniki pa nam prinaša brate in sestre iz I. reda– Regularni tretji red in Frančiškov svetni red.Njihova svetost v svetu nas vabi, da bi se tudi mi trudili za iskreno prijateljstvo z Jezusom in z ljudmi,da bi tudi mi postali Jezusov in njihovi prijatelji. Naj nam bodo serafinski svetniki zgled in spodbudana naši življenjski poti, da bomo tudi mi znal in zmogli živeli v prijateljstvu z Bogom in med seboj.In k srcu si vzemimo Frančiškov opomin:TO JE TO!Serafinski svetniki IAndraž Arko OFM c Urša SkoberneVSAK UTRIP SRCA ZA BOGASerafinski svetniki IAndraž Arko OFM c Urša SkoberneAndraž Arko OFM Urša Skoberne SVETI V SVETU Serafinski svetniki IIIcSVETI V SVETUSerafinski svetniki I»Za nas je torej velika sramota, da so svetnik izvrševali dela, mi pa hočemo prejemati čast in slavo iz tega,da o teh delih samo beremo in jih oznanjamo«(FOpom 6,3).Andraž Arko OFM c Urša SkoberneSVETI V SVETUSerafinski svetniki IIIc Andraž Arko OFM c Urša Skoberne19.4.2010 1:06:5729

Pravičnost in mir Pravičnost in mirbf 4/2010Dobrodošlica tujcuVse, kar je želela Tatiana Durbak, je bilomalo spoštovanja. Tako je postala pravnica.Dejansko je želela in dosegla velikona področju človekovih pravic, preden je splohpomislila na pravno faulteto.Kot študentka Rice University v Houstonu jepoučevala preko programa VISTA, organiziralaprogram gospodarskih priložnosti za črnce znizkimi dohodki in vodila dekliški skavtski vodv španski soseski.Pozneje, ko je bila učiteljica španščine inmati dveh otrok v Albanyju, New York, je Durbakovaoblikovala še en dekliški skavtski vodblizu Albanyja in si prizadevala za krizni centerza posiljene ženske. V tem času je prejela klicv obliki najstarejšega ameriškega poslanstva –poskrbeti za dom za zatirane. Najprej so bilito tisti, ki so pobegnili nasilju in diktaturam vSrednji Ameriki. V letih 1980 je Durbakova, kije govorila špansko, delala z gibanjem Zatočišče,ki je poskrbelo za varen pristan za mnogebegunce, ki niso mogli dobiti pravnega statusa.Ameriška vlada pod Ronaldom Reaganom se jeupirala temu, da bi priznala, da njihovi zaveznikiv regiji v resnici zatirajo svoje državljane.Pozneje je prišla še ena skupina, ki jo je Durbakovaše bolje poznala. »Leta 1989 je prišel napodročje Albanyja prvi val ukrajinskih binkoštnikov.Znašla sem se v položaju, da sem bilalahko most . Iz Ukrajine sem. Nisem binkoštnakristjanka, veliko pa vem o njihovi kulturi.«V nasprotju z begunci iz Srednje Amerikeje bilo Ukrajincem, tako binkoštnikom kotJudom, dovoljeno priti v ZDA kot političnimbeguncem. Durbakova je novim prišlekompomagala. Vozila jih je v bolnišnice in cerkve,prevajala zanje, jih opogumljala in usmerjala.Prav v tem času se je odločila za novo kariero.»Dejavna sem bila v mnogih situacijah inorganizacijah, vendar sem opazila, da so ljudjepogosto dvomili v to, kar sem rekla, ne gledena to, kaj je bilo. Po definiciji se to, kar pride izpravnikovih ust, zdi bistro, pa če je res ali ne.Zato sem mislila, da bom bolj učinkovita, čegrem študirat pravo, in prav to sem naredila.«Odločila se je za priseljensko pravo – danesima Durbakova svojo odvetniško praksov Albanyju – da bi za druge naredila to, karso drugi naredili zanjo. »Zagovarjam ljudi, zakatere se nihče ne zmeni. Nihče izmed nas niprišel do točke, kjer smo danes, brez podporenaše skupnosti. Zlasti sem si želela nekaj vrnitiukrajinski skupnosti.«Durbakova dela z najrazličnejšimi strankamiin prilagaja svoj honorar, če je potrebno. »Toso ljudje, ki imajo malo denarja in ne govorijoangleško,« pravi. Nekateri plačujejo na obrokev daljšem časovnem obdobju, pristavi, vendarse vsi bolje počutijo, če lahko vsaj nekaj plačajo.Včasih pomaga kakšnemu priseljencu skozipostopek naturalizacije ali da doseže pravnistatus kot sorodnik ali da najde primerno delo.Durbakova sedaj išče finančno podporo za priseljenskopravno kliniko. Večkrat tudi predava,pogosto v španščini, različnim skupinam priseljencevin svetuje glede priseljenskega prava.Seveda po teh predavanjih pride k Durbakovinekaj strank, vendar pravi: »To počnem, da bivzgajala ljudi, ne da bi pridobivala posel.«Po nedavnih spremembah glede priseljevanja,ki jih Durbakova imenuje »drakonske«, jepoklicala krajevne katoliške družinske službe indruge skupine, da bi organizirala informativnesestanke za priseljence.Novi zakoni na primer zahtevajo za vsakegapriseljenca, zakonitega ali nezakonitega, ki jeobsojen za kaznivo dejanje, celo za posest marihuaneza osebno rabo, da se ga vrne v državo,od koder je prišel. Zelo so postrožili tudi kazniza nezakonit vstop v Združene države. Tistim, kijih ujamejo, celo ljudem, ki so bili v ZDA dolgaleta, ki so delali in plačevali davke, bo prepovedanvstopa v ZDA za deset let – po veljavnemzakonu je ta doba pet let. Ko Durbakova razpravljao zakonu, zveni kot ženska s poslanstvom,da izobrazi in pripravi tako priseljence kot tiste,ki jim pomagajo.Durbakova, ki je bila vzgojena v ukrajinskikatoliški Cerkvi in je v njej še vedno dejavna,pravi, da njeno delo izraža njeno vero.»Nič posebnega ne delam. Biti kristjan jezame središče življenja: delati z drugimi, pomagatitistim, za katere se zdi, da imajo težave,skušati jih učiti in jih usposobiti, da pomagajosami sebi.» Durbakova je odkrita in skromna,preprosto skuša življenje uskladiti z vero.»Gre za to, da vzpostavimo Božje kraljestvo.Človek je lahko na strani dobrega ali na stranizla. Prizadevati si moramo, da stvari izboljšamo.«Da bi ostala na pravi poti, Durbakova sledipreprosti duhovni rutini.»Govorim s prijatelji, molim, vsak dan beremSveto pismo – prav sedaj sem na poti skozi sv.Pavla. Zjutraj prosim Boga, naj bo z mano.«Vendar ne taji, da je to delo lahko težavno.»Včasih jokam in kričim, kjer me ljudje ne morejoslišati, vendar čutim, da je Bog vedno tukaj.Ne morem razumeti vsega Božjega delovanja,vendar se ni nikoli zgodilo, da bi mislila, da jeodsoten.«Durbak spomni na nedavni primer svojegadela. »Včeraj sem imela Sudanca, ki je inženir.Delal je kot skladiščnik. Ni vedel, da tukaj lahkozakonito dela kot inženir. Lahko sem mu nakazalanekaj možnosti. Zame je resničen privilegij,da lahko pomagam tem ljudem. Čutim, da sems svojim delom lahko Božja sodelavka. Čudovitoje, da lahko počneš nekaj takega.«32 33

Korenine in sadoviKorenine in sadovibf 4/2010Tomaž ČelanskiŽivljenje svetegaFrančiška (28)DRUGI DEL3. poglavjeO videnju človeka, ki je imel podobo križanegaserafa94. Ko je prebival v samotišču, ki se pokraju, kjer je postavljeno, imenuje La Verna, je,dve leti preden je dušo izročil nebesom, v božjemvidenju videl nekega moža kakor serafa, kije imel šest kril in je bil nad njim z razprostrtimirokami in stisnjenimi nogami ter pribit na križ.Dve krili sta se dvigali nad glavo, dve sta se širili,da je letel z njima, dve sta slednjič pokrivali celotelo. Ko je blaženi služabnik Najvišjega to videl,je bil poln kar največjega občudovanja, a nivedel, kaj mu hoče to videnje sporočiti. Zelose je tudi veselil in silno radoval v blagemin naklonjenem pogledu, saj je videl, daga je opazil seraf, čigar lepota je bilapovsem neprecenljiva; močno paga je plašilo, ker je bil pribitna križ in je bilo njegovotrpljenje strašno.In tako je vstal, datako rečemo, žalosten invesel, radost in otožnoststa se v njem izmenjavali.Zaskrbljen je premišljeval,kaj bi mogloto videnje pomeniti, innjegov duh je bil v velikistiski, da bi iz tega doumelsmisel in pomen.Ko v umu ni iz tega dojelnič jasnega in je novosttega videnja zelobegala njegovo srce, sose na njegovih rokah innogah začela pojavljati znamenja žebljev, kakorje malo prej nad seboj videl križanega moža.95. Njegove roke in noge so bile videtiv sami sredini pribite z žebljem, tako da so seglave žebljev prikazale na notranji strani dlaniin na zgornji strani stopal, njihov zašiljeni delpa na drugi strani. Ta znamenja so bila znotrajna rokah okrogla, zunaj pa podolgovatain nekakšno meso se je kazalo kot nekakšnakonica žebljev, zakrivljena in potolčena, ki jesegala iz ostalega mesa. Tako so bila vtisnjenatudi znamenja žebljev na nogah in dvignjenanad ostalo meso. Tudi desna stran je bila kakorprebodena s sulico, prekrita z brazgotino, ki jepogosto krvavela, tako da je bila njegova srajcas hlačami večkrat oškropljena s sveto krvjo.Žal pa jih je bilo malo, ki so, dokler je živelkrižani služabnik križanega Gospoda, zaslužilivideti sveto rano na strani! Srečo je imel Elija, kipa si je, ko je bil svetnik še živ, zaslužil to videti;in nič manj ni imel sreče Rufin, ki se je je dotaknilz lastnimi rokami. Ko je namreč nekočomenjeni brat Rufin stegnil svojo rokonjemu pod obleko, da bi ga popraskal,mu je roka zdrknila, kot se je pogostozgodilo, na njegovo desno stran inposrečilo se mu je dotaknititiste svete brazgotine. Obtem dotiku je božjega svetnikanemalo zabolelo,roko odrinil od sebe invzkliknil, naj mu Gospodprizanese. Zelo pozornoje namreč to skrivalpred tujci, zelo skrbnoprikrival tudi bližnjim,tako da celo bratje, ki soživeli z njim, in tisti, ki somu pobožno sledili, tegadolgo časa niso vedeli.In čeprav je služabnikin prijatelj Najvišjegavidel, da je ozaljšan stoliko in takšnimi biserikot z dragocenimi dragulji in s slavo in častjočudovito ovenčan bolj kot vsi drugi ljudje, sevendar ni prevzel v svojem srcu niti ni zato želelnikomur ugajati zaradi hlepenja po prazni slavi.Nasprotno, na vse načine, kolikor je mogel, se jetrudil to skriti, da mu ne bi človeška naklonjenostukradla milosti, ki jo je prejel.96. Navajen je bil, da redko ali nikomur nerazodene te izjemne skrivnosti, ker se je bal, dane bi pod pretvezo izredne ljubezni zaradi tegarazodetja, kakor to običajno delajo ljubljeni,trpel škodo na podeljeni mu milosti. Zato jevedno nosil v svojem srcu in imel pogosto naustnicah tisto preroško besedo: »V svoje srcesem skril tvoje izreke, da ne bi grešil proti tebi.«Kadarkoli so se pri njem zbrali kateri svetniljudje in se je hotel umakniti od pogovora znjimi, je dal bratom in sinovom, ki so prebivaliz njim, tako znamenje, da so, čim je izrekel omenjenovrstico, tistim, ki so prišli, brž skromnonamignili, naj odidejo. Imel je namreč izkustvo,da je veliko zlo vse povedati vsem; vedel je, dane more biti duhoven tisti, čigar skrivnosti nisopopolnejše in številnejše od tistih, ki se vidijona obrazu in jih lahko ljudje že iz videza lahkopresodijo z vseh strani.Našel je namreč take, ki so bili navzven znjim v soglasju, navznoter pa so mu nasprotovali;javno so mu ploskali, za hrbtom pa gazasmehovali; ti so si prislužili sodbo in mu celopoštene naredili za nekoliko sumljive. Kajtipogosto se zloba trudi očrniti čistost; in zaradilaži, ki je mnogim domača, se ne verjame resnicimaloštevilnih.Prevedel br. Miran Špelič OFM34 35

Sveta dežela Sveta deželabf 4/2010Nagovor nuncijana občnem zboru 2010Super muros tuos Ierusalemconstitui custodestota die et tota noctenon tacebunt laudarenomen Domini!Dragi jeruzalemski romarji in romarice,drage članice in člani Društva prijateljevSvete dežele, cenjeni Marijiničastilci!Pozdravljam vas v imenu Cerkve, ki je bilarojena na Sionu na binkoštni praznik. Daneszačenjamo vigilijo tega slavja prav tu v bazilikina Brezjah, da bi se znova spomnili, kje smo bilirojeni, s kakšnim krstom smo bili krščeni in vkakšnem Duhu prerojeni.Mnogi bratje in sestre, ki ste tu navzoči, stese že poistoveti z začetkom Prvega Janezovegapisma, ki pravi: »Kar je bilo od začetka, kar smoslišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovaliin so otipale naše roke, to vam oznanjamo:Besedo življenja. In življenje se je razodelo in videlismo ga. Pričujemo in oznanjamo vam večnoživljenje, tisto, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo.Kar smo torej videli in slišali, oznanjamotudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu z nami – inmi smo v občestvu z Očetom in njegovim SinomJezusom Kristusom. To vam pišemo zato, da bibilo naše veselje dopolnjeno.« Prav to, kar je vsebinanaše vere, oseba, Odrešenik Jezus Kristus,nam je po petem evangeliju prišel še bliže, kosmo se dotaknili njegove zemeljske domovine.Mar nam ni učlovečena Beseda, Jezus Kristus,z našim dotikom svetih kamnov Svete deželepostala popolnoma domača, saj je vendar vsvojo lastnino prišel. Prišel je v naš prostor in časin se udomačil sredi svojega ljudstva. In vi kotromarji čutite ta dotik, ta stik z Večno Besedo,kot srečanje s Svetim. Uvrstili ste se v vrstosvetih mož in žena, vključno s sv. FrančiškomAsiškim, ki je s takšnim dotikom Gospodovedomovine postal varuh krajev Jezusove zemeljskedomovine. In to sveto opravilo ohranja vsvojih bratih frančiškanih že 800 let.Danes sklepamo tudi 50 dni od praznovanjaGospodovega vstajenja in smo v drži pričakovanjaobljube, ki jo je dal, da nas bo napolnil zDuhom od zgoraj, od Očeta. V teh dneh smo patudi ves čas spremljali rast Cerkve in občestva,ki jo je vztrajno gradil apostol narodov, sv. Pavel.Prav danes smo slišali, da je že prispel v Rim,v takratno prestolnico svetá, da bi poganomoznanil veselo blagovest. Apostolu Pavlu ni bilnoben napor odveč, nobena pot predolga, nobenvihar premočan, da ne bi porabil vseh močiza oznanilo vesele blagovesti. Prav do končneizpolnitve tega načrta, ki si ga je zastavil in gatudi uresničil na svoji apostolski poti: Življenjeje meni Kristus in smrt dobiček!Kaj naj vse to pomeni za vas, prijatelji Svetedežele, za vas, dragi jeruzalemski romarji?PRVA UGOTOVITEV je čudovita. Kot jeruzalemskiromarji v iskrenosti in v globini svojegasrca in duše pritrjujemo sv. Petru, ki v svojemdrugem pismu zapiše: »Ko smo vam oznanilimoč in prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa,nismo sledili vešče izmišljenim bajkam, ampaksmo na lastne oči videli njegovo veličastje. OdBoga Očeta je prejel čast in slavo, ko je k njemuiz veličastne slave prišel takšen glas: »To je mojljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« In taglas smo mi sami slišali prihajati iz nebes, kosmo bili z njim na sveti gori. Tako je preroškabeseda za nas postala še trdnejša in prav delate,da nanjo pazite kakor na svetilko, ki sveti namračnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzidedanica v vaših srcih.«Naša vera niso izmišljene bajke, dragi bratjein sestre, do tega je prišel prvak apostolov pomnogih preizkušnjah in trpljenju, pa tudi skozisvetlobo Gospodovega spremenjenja na goriTabor.DRUGA UGOTOVITEV, ki izhaja iz vašegaosebnega izkustva Jeruzalema, pa je hkratitudi Pavlova: »Oznanjal je božje kraljestvo inučil o Gospodu Jezusu Kristusu z vso srčnostjoin brez ovire.«Prav za vašo osebno vero in za osebno izkustvogre. Sami jasno razlikujete svoje življenjepred Jeruzalemom in čas po romanju v Jeruzalem.Nastalo je nekaj novega. Povratka nazaj ni,je samo pot naprej. Najprej po poti poslušanjaBesede, naprej po poti premišljevanja Besedein naprej po poti uresničevanja tega, kar mi jeBog v svoji Besedi razodel. In v tem je že slutnjanebeškega Jeruzalema, ki nam ga prikličeliturgično slavje v cerkvi. Zato sem prepričan,da vam je to izkustvo prineslo razcvet v vašiosebni veri. Vaš odnos do Kristusa je postal šebolj oseben, še bolj blizu.TRETJA UGOTOVITEV pa je krščansko bratstvo,ki se odraža v medsebojnem prijateljstvu.Iz tega se vidi tudi ekumenski vidik Cerkve. Koste v Sveti deželi odkrivali različne obrede, včasihcelo prav skrivnostne v svoji izvirni liturgiji,vas je navdalo prepričanje, kako bogata je Jezusovaduhovna zapuščina narodom, kulturam inobičajem. Tu se je posebej pokazal duhovni svetpravoslavja. Svetemu očetu Benediktu XVI. sezdi ta poudarek še posebej pomemben za današnjičas, zato se bo v teh dneh opravil na otokCiper in se srečal s tamkajšnjimi kristjani, takopravoslavnimi kot s katoličani. Začeto delo natem področju sta zastavila patriarh Atenagorain papež Pavel VI. Zato je sad romanja v Jeruzalemtudi ekumenski dar, ki ga je Jezus predvidelv prošnji očetu: Da bi bili vsi eno.Dragi bratje in sestre, popolnoma vas razumem,da kot jeruzalemski romarji radi odkrivatelepote sveta, da se radi opravite v misijonskedežele, da raziskujete krščanski svet v drugihkrščanskih skupnostih. Tako opravljate poslanstvonosilcev miru in edinosti ter živite v medsebojniljubezni, kije dar Svetega Duha.In prav na koncu bise vam rad v imenukatoliške Cerkve zahvaliltudi za vašomaterialno podporoz darovi Sveti deželi.Najprej so to darovivelikega petka intudi ostali darovi, kijih namenjate cerkviv Jeruzalemu. Najvam bo Gospod naklonjenzaradi vašedarežljivosti.Amen.36 37

Sveta deželaSveta deželabf 4/2010Občni zbor na Brezjah22. maj 2010Predsednikovo poročilo za obdobjeod občnega zbora 2009 do letosCenjene članice in dragi člani društva prijateljevSvete dežele, letos smo pa že stari 14 let. Našedruštvo namreč beleži takšno starost in ne samostarost, ampak je za seboj zapustilo dolgo pot posuhem, po zraku in tudi po vodnih poteh. Če bipa zbral vse cilje in podatke, kje smo kot članidruštva že bili, potem bi mi pa tukajšnji brezjanskipatri takoj prepovedali predsednikovanjev društvu, ker si enostavno ni mogoče predstavljati,kaj vse smo na naših poteh že doživeli, kajvideli in kako so se naša prijateljstva kovala skoziskupne napore, ki smo jih premagovali na našihromanjih. Vsako leto ste glavni motor pri oblikovanjuprogramov vsi člani, ki predlagate novedestinacije ali da obnovimo stare na nov način.Tako smo od lanskega občnega zbora do letos,do danes, uspeli uresničiti dolgo načrtovanomisijonsko Afriko, vlekel nas je ponovno skrajnizimski sever, pa Švica z vlakom, duhovne vajena Brezjah, opera v Budimpešti, Anino romanje,martinovanje in Janez Vianey v Arsu. V skupnemseštevku je ste bili udeleženi 404 člani. Leto prejsmo imeli 592 udeležb. Razlog za manj udeležbvidim v silnem povečanju romanj v Sveto deželoin potem je bilo za društvene programe manjčasa. Smo namreč v jubilejnem letu 100-letniceprvega slovenskega romanja v Sveto deželo,zato je logično, da vse sile usmerimo v ta jubilej.Je pa letos tudi sveto Jakobovo leto in zato je vseptembru tudi prvič letos možnost, da stopimokot pešci na del Jakobove poti.V teh 14 letih delovanja društva smo imelivedno cilj preskočiti magično mejo tisoč članov.Bližamo se ji. Tako je trenutno število članstva986, kar je res napredek. Res je, da nam prištevilčnem napredovanju vedno kdo odide vdružbo pri angelih in svetnikih, pa vendar situdi v tej solzni dolini želimo kot društvenikitudi drug drugemu olepšati pot življenja obdruženju, povezovanju in odkrivanju božjihlepot širom sveta.Pogledi in načrti za naprej:1. Pred 13 leti je naše društvo izdalo vodnikSveta dežela in prav letos je knjiga dokončnopošla. Sprožilo se je veliko povpraševanje intako je že v načrtu, da v letošnjem letu izidedruga izdaja s popravki in dodatkom, to je znovimi bibličnimi skicami in zemljevidi in znovimi fotografijami. Potrebna so le še dovoljenjalastnikov skic za tisk, kar se bo pa zgodilov razmeroma kratkem času.2. Ker je letos tudi sveto Jakobovo leto, je v septembrutudi prvič letos možnost, da stopimo nadel Jakobove poti kot pešci, kot romarji sv. Jakoba.3. Vi sami ste pa sprožili še novo smer zaromanja, to je potovanje z vlakom. Že v ponedeljekgremo na ekumensko romanje v Makedonijoin Bolgarijo pod vodstvom prof. dr. AntonaŠtruklja. Več let se je ta pot pripravljala, vendarnamesto enega avtobusa so nastali trije, torejkar trije vagoni, ki nas bodo vozili na Balkan.Prav ta množična odločitev za romanje odpiratudi za naprej nove destinacije, kot so Santiago,Švica in v adventu tudi evropske prestolnice zbožjepotnimi stolnicami.4. Četrti načrt našega dela pa je prošnja vamvsem. Ker smo z novim načinom obveščanja, z38 39

Sveta deželaSveta deželabf 4/2010Romanje v Makedonijoin BolgarijoOd 24. do 31. maja 2010Društvo prijateljev Svete dežele je za svoječlane in prijatelje že lani načrtovalo romanjepod naslovomMakedonija in Bolgarija: lepote, kultura,zgodovina.Načrt smo uresničili v letošnjem maju.Bilo je nekaj posebnega, ker se redko potuje zvlakom in avtobusi. Nič prestopanja, ko smokončali pot z avtobusom, so nas čakali vednoso tudi iz Preske s svojim župnikom Francem.Koprsko škofijo in njihove romarje je zastopal g.Vinko. Iz Nazarij se nam je pridružil p. Damjan.Z nami je bil tudi diakon g. Kovač.Vodstvo romanja je bilo čvrsto v rokah profesorjadr. Antona Štruklja in p. Petra Lavriha.elektronsko pošto in z kratkimi sporočili SMS, vzadnjem letu zelo napredovali, da imamo hitraobveščanja, pa je nastavljena skrivna past. Inta skrivna past je v tem, da se vam zgodi spremenjenaštevilka, dobite novo in društva neobvestite. Tako se potem tuji ljudje pritožujejo,zakaj jim pošiljamo kratka sporočila, ko pa nisočlani. Po sledi podatkov pridemo navadno dovzroka, ki je v tem, da ste zamenjali številko inima tisto številko kdo drug, v društvu pa tegane vemo. Zato bi vas prosil za redno obveščanjev zvezi z novimi podatki telefona, elektronskepošte ali tudi spremembe naslova; edino rojstnidatum se ne spreminja.Pred dvemi leti ste z volitvami izbrali noveobraze v vodstvu društva, nekateri odbori socelo popolnoma novi. Drugo leto po volitvahse je novo vodstvo uteklo in privadilo na sodelovanje,tako da dobro kaže za naprej. Rad bi sevsakemu od sodelavcev in vsem skupaj zahvalilza dobro sodelovanje.p. Peter, predsednik društvaisti vagoni. Potovanje z vlakom ima svoj čar. Jebolj intimno, a nudi neko posebno vzdušje medpotniki. Pomeni svobodno gibanje in srečevanjez vsemi romarji. To je pomembno, ker smo vsina poti k istemu cilju.Zanimiva vsebina potovanja, zanesljivo vodstvo,duhovno bogata srečanja in bogoslužja terpot po manj znanih krajih Balkana so hitro napolnilatri avtobuse. Bilo nas je čez 130. Mnogismo bili znanci s prejšnjih romanj, nekateri so sepodali na pot prvič. Vsi smo prinesli s sabo obilodobre volje in tudi primerno potrpežljivost zanepredvidene neprijetnosti, ki se lahko zgodijona osemdnevni poti.Bili smo od vsepovsod. Romarje župnijeBrezovica je vodil njihov župnik g. Janez. Prišli40 41

Sveta deželaSveta deželabf 4/2010Kot vodič jima je pomagal podpisani ter domačimakedonski in bolgarski vodiči. Posebno so senam vtisnili v spomin makedonski. Jezikovno instrokovno so bili suvereni, iz njihovega nastopase je čutila močna pripadnost svoji mladi državiin njihovi kulturi. Strpni so do sosednih držav, kitudi ležijo na zemljepisni Makedoniji. Saj nismoprišli reševat tega starega političnega vprašanja!Načrt romanja je obsegal pot do Skopja inpostanek v Beogradu. Časa je bilo ravno toliko,da smo uspeli priti do nadškofa msg. Hočevarja.Vodil je somaševanje in nas opomnil na zvestoboMariji, Materi Cerkve, katere praznik je bilprav na ta dan.Skopje. Stara naselbina z dolgo in pisanozgodovino ter z vzponi in padci. Zadnji se jezgodil leta 1963, ko je rušilni potres pokopalveč kot 1000 življenj in uničil mesto. Dvignilose je iz pepela in postaja prijazno bivališče zaveč kot četrtino prebivalcev države.Po maši v novi cerkvi nas je nagovoril generalnivikar škofije. Veseli se obiskov iz Slovenije.Delo škofov Gnidovca in Turka in še posebnosester usmiljenk je ostalo ljudem v spoštljivemspominu in ohranilo trajno povezavo medobema narodoma. Ko smo zapuščali mesto,nas je prišel pozdravit sedanji škof msg. Kiro.Skopje je tudi rojstni kraj misijonarke ljubeznimatere Terezije. Poklonili smo se njenemspominu. Mesto ji je postavilo spomenik inspominsko hišo.Ohrid, mesto luči. Ogledujemo kraj in hodimopo stopinjah, kjer se je rodila slovanskapismenost in gradila narodna zavest. Polnispoštovanja smo obstali pred spomeniki sv.Cirila in sv. Metoda in še posebno sv. Klimentain sv. Nauma.Dr. Štrukelj je vešče ter z veliko znanja innavdušenja predstavil te blagovestnike innjihov pomen za slovanske narode. Daleč najugu po današnjih merilih ali le malo severnood nekdanje krščanske prestolnice Carigrada jedelovala prva evropska šola ter vzgojila in opismenilaveč tisoč učencev, ki so znanje prenašalinaprej. Pota zgodovine so tu zapustila številnekulturnozgodovinske spomenike grškega, rimskega,bizantinskega, makedonskega, srbskegain turškega izvora.Z ladjo smo se odpeljali do sv. Nauma nadrugo stran jezera. Mirna gladina, svežinapomladnega jutra, pogledi na zasnežene albanskegore so nas napolnili s posebno milostjomedsebojne povezanosti, ki smo jo poglobili zmašo v cerkvi pri jezuitih, ki jih vodi p. StjepanKušan. Ganila ga je slovenska Marijina pesem,ki jo vedno znova rad sliši.Za slovo nam je domača folklorna skupinazaplesala nekaj plesov, tudi romarji so se poskusiliv na oko enostavni koreografiji.Biser je simbol lepote in neminljivosti. Patudi ljubezni in angelske popolnosti. Ohridskiizdelovalci uvažajo biserna zrna iz Azije indežel Tihega oceana. Iz lusk jezerske ribe plašiceizdelujejo emulzijo s katero bisere večkratpremažejo, da dobijo značilni odsev in takonastane ohridski biser.Bitola. V tem mestu so nas v cerkvi SrcaJezusovega sprejeli župnik g. Jazbec in sestreusmiljenke, ki skrbijo za uboge in jim po svojihmočeh pomagajo. Katoličanov ni veliko, vendarže njihova prisotnost vzbuja upanje. V preteklostije bilo mesto živahno trgovsko, vojaškoin prometno središče. Prevzela nas je antičnaHerakleja, njena odličnost in zgodovinski po-42 43

Sveta deželaSveta deželabf 4/2010men. Njeno zlatodobo je uničil potresleta 518.Trudijo se za dobreodnose s pravoslavnovečino. Tojim na človeški ravnidobro uspeva. Konekdo potrebuje pomoč,se ne sprašujepo veri.Dokaz medsebojnegaspoštovanja inljubezni je bil obiskmetropolita pravoslavne Cerkve, njegove svetostiPetra. Za romarje je bila to velika čast, zažupnika pa dobrodošlo srečanje, ki naj v bodočeobrodi bogate ekumenske sadove.V nagovoru je potrdil dobre medčloveškeodnose in se spomnil dni, ki jih je kot vojakpreživel v Sloveniji in kasneje z našim študentiv Rimu.Sofija. Pot po Bolgariji smo začeli z mašo vcerkvi sv. Jožefa. Pričakala nas je nova, svetlastavba z barvnimi okni. Posvečena je bila leta2006. Pred njo stoji spomenik, posvečen papežuJanezu XXIII., ki je v tem mestu bival kot apostolskinuncij. V tej v zadnjih desetletjih močnorazkristjanjeni deželi z bogato versko tradicijoživi okrog 100.000 katoličanov.Doživeli smo močne zgodovinske poudarkeiz bolgarske preteklosti, ko smo obiskali mestoPleven, kraj odločilne vojne za ponovno vzpostavitevneodvisne države. To se je dogajalo vletih 1877 in 1878.Veliko Trnovo. Skromna cerkev Marije Roženvenske.Stoji že 120 let, več desetletij je bilazaprta. Sedanji župnik Georgij je bil nedavnoposvečen in želi stvari premakniti na bolje. Želimomu veliko uspeha. Ne moremo vsi v cerkev,maša je zunaj v prelepi naravi ob ptičjem petjuin vonjavah pomladi ob reki Jantri.Zgodovinski spomin nas popelje v mesto, ki jebilo središče njihove srednjeveške države in pomembnosredišče kulture, trgovine in svežih idej.Prelaz Šipka je s krvavimi črkami zapisanv zgodovino. Tu je leta 1878 padlo vseh 6000braniteljev svobode. To leto je zapisano tudikot konec petstoletne turške vladavine. Ogledamomesto Etara, ki nam predstavi spretnostobrtnikov iz 19. stoletja. Vse je zbrano na enemmestu in pregledno prikazano. Na drugi strani,v Rožni dolini, se nagledamo vrtnic, poslušamorazlago pridobivanja rožnega olja. Za konec paše ogled muzeja in nakupi te dišeče zapeljivosti.Zopet smo v Sofiji. Zadnja majska nedeljain praznik sv. Trojice. Maševanje vodi p. Peter.Zunaj že čakajo Poljaki, ki imajo vsako nedeljomašo v svojem jeziku. Presenečeni so nad našoštevičnostjo in dobrim ljudskim petjem. Ne,nismo iz Zagreba, smo iz Ljubljane. Vedo, kjeje to mesto.Napotimo se v pravoslavno stolnico sv. AleksandraNevskega. Stoji sredi velikega, zračnegatrga v središču mesta. Posvečena je AleksandruII., knezu iz Novgoroda, ki je v 13. stol. rešil ruskodržavo tuje prevlade.Udeležimo se praznične liturgije, ki nasprevzame s čustvenimi hvalnicami in zborovskimiodpevi. Za lažje razumevanje pomenaposameznih delov liturgije nam stoji ob stranidr. Štrukelj, ki nam razloži pomen in vsebinomogočnega obreda.Rilski samostan leži globoko v planini Rila,južno od Sofije. Ustanovljen je bil v 10. stoletju.Je živ, a je tudi zaradi kulturnega, zgodovinskegain arhitekturnega pomena najpomembnej-44 45

PP-naslovka.indd 1 10.5.2010 8:37:01Naše knjigeAndraž Arko OFM in Jan Dominik BogatajPod PrešercemSatirična saga o domoljubjuSaj vsi poznamo duhamorne proslave z dolgočasnimi recitacijami, kočlovek ne ve, ali bi zaspal ali pa bi se najraje kar razblinil. Pa tudi tisteproslave so nam znane, ko režiserji zgolj za to, da bi osupnili publiko,uporabijo najbolj nemogoče in šokantne prijeme in bi zgroženi tudinajraje zapustili dvorano. V tej knjižici pa je primer Prešernoveproslave, kjer celo srednješolci na koncu vzklikajo: »ŠE!«, potemko so se med njo krepko nasmejali in obenem tudi o marsičem poučili.Bi si torej upali še vi stopiti pod Prešerca?ISBN 978-961-6326-85-8Format: 15 x 21 cm, broširano, 80 stranicCena: 3,00 € (za vse enako)800 let FrančiškovihKoga ali česa Frančiškovih? Bratov in sester? Molitev? Karizme?Svetosti? Vodila? Pesmi! Na zgoščenki je 10 izbranih pesmi z lanskegaFrančiškovega festivala ob proslavljanju 800-letnice Frančiškove karizme.Če vas oktobra ni bilo v Šentvidu, imate enkratno priložnost, da slišitete pesmi v studijski izvedbi.ZBF CD 017Cena: 14,00 € (za bralce Brata Frančiška do 15. 7. samo 12,00 €)Cerkvene skladbe p. Hugolina SattnerjaEvharistično srcePojejo: Pija Brodnik, p. Vid Lisjak in Ljubljanski madrigalistiP. Hugolin Sattner je s svojimi deli močno zaznamoval slovenskozborovsko cerkveno petje 20. stoletja in njegove pesmi so še vednopogosto na repertoarjih naših zborov; poleg znanih pa se nam je zdeloprimerno nekatere obuditi iz pozabe in jih predstaviti na tej zgoščenki.Izšlo ob 1. slovenskem evharističnem kongresu.ZBF CD 016Cena: 12,00 € (za bralce Brata Frančiška do 15. 7. samo 10,00 €)aNDRAŽ aRKOjAN dOMINIK bOGATAJV pripravi:Roch Niemier OFM, Po Frančiškovih in Klarinih stopinjahAndraž Arko OFM – Urša Skoberne, Sveti v svetu (Serafinski svetniki III)20 najlepših s Frančiškovih taborov (pesmi na zgoščenki)Andraž Arko OFM s prijatelji: Ludvik IX. / Elizabeta Ogrska (pripoved na zgoščenki)Predstavljeno lahko naročite na naslovu:Založba Brat FrančišekPrešernov trg 4; 1000 Ljubljana; telefon: 01 2429312; faks: 01 2429313; e-mail: zbf@ofm.sihttp://franciskani.rkc.si/zbf/aNDRAŽ aRKO in jAN dOMINIK bOGATAJ pOD pREŠERCEMccpODpREŠERCEMsATIRIČNA sAGA o dOMOLJUBJU