Glasnik januar - februar2009 - Občina Škofljica

Pisma bralcevdovoljni, smo se še vedno pogajali naprejin padla je nova ideja za najem prostorovter seveda njihovo preureditev za namenevrtca v stanovanjskem naselju Lanovona Škofljici. Ker občina ni imela dovoljzagotovljenih sredstev za uresničitev tehidej, so v mesecu juniju 2008 na občinskiseji sprejeli rebalans proračuna, s katerimso zagotovili potreba sredstva. Predvidenidatum odprtja vrtca v Lanovem, ki soga določili organi občine, je bil v začetkumeseca novembra 2008. V ta datum sovključili vse postopke, ki so bili predvideniza odprtje vrtca – razpis izvajalca gradbenihdel, razpis dobavitelja za opremo,zagotavljanje ustreznih kadrov …Nastopilo je poletje in naša občina si jevzela dopust. V začetku meseca septembrasmo želeli starši organizirati sestanek, panam je župan g. Rigler po dolgem dogovarjanjupodal termin šele v prvi polovicioktobra 2008. Do takrat se ni še zgodiločisto nič, pa je bilo le še 14 dni do našegapredvidenega datuma odprtja vrtca v Lanovem.G. Rigler nam je pojasnil, da sena tem področju do tega datuma ni delalonič, da pa bo izšel v mesecu novembru2008 razpis za izvajalca gradbenih del inda se bo postavil nov datum odprtja vrtcakonec meseca marca 2009. Zagotovil je,da bomo starši obveščeni, kako dela potekajoin kdaj bo točen datum odprtja vrtca.Zato je predlagal, da se dobimo zopetna sestanku v začetku meseca decembra2008.Ne bom izgubljala besed, kolikokratsmo vzpostavljali stik po telefonu in poe-mailu z organi občine, žal pa nam županovatajnica do danes ni mogla zagotovititermina za sestanek. Menda je županves čas zaseden ali pa je odsoten (staršiimamo občutek, da nas ignorira). Po našihvirih je bil izvajalec za gradbena dela izbran,dela pa še vedno niso stekla.Kot sami vidite, bo leto kmalu naokrog.Otroci so še vedno brez varstva ali pastarši otroke vozijo v privatno varstvo, kije največkrat kar dvakrat dražje od varstvav vrtcih, medtem ko nam je občinadolžna zagotoviti dovolj prostih mest zavpis otrok v vrtec po 10. členu Zakona ovrtcih in po Zakonu o lokalni samoupravi.Po naših podatkih je v čakalni vrsti za vrtecna Škofljici preko 100 otrok.Mislim, da se lahko občani Škofljicezamislimo o delu organov naše občine, odelu našega župana, podžupanov in svetnikovin naj nam bo to v razmislek za prihodnje.Žal neuspehi niso samo pri vzgojiin varstvu predšolskih otrok, ampak tudina drugih področjih (npr. izgradnja novešole itd.).Simona KostrevcJe/bo Trubarjevo leto dalo sad?Dne 11. novembra 2008 je bilo odprtjerazstave o koncu prve svetovne vojne,ustanovitvi države SHS in prvi slovenskinarodni vladi. V nagovoru slovesnega odprtjaje direktor Jože Dežman, potem koje pogledal prisotne, izrazil misel, da čebi bila današnja slovesnost sklicana v počastitevTrubarja, bi bili med nami politikiin predstavniki različnih ustanov.Ozrl sem se naokoli in res nisem videlnobenega znanega politika, niti predstavnikovs šolskega in kulturnega področja(ker jih malo poznam, se oproščam, če jekdo bil), pač pa same nekakšne »slovenskeSolženicine«. Je Trubar res oseba, kipovezuje vse Slovence?Že čez štirinajst dni je prišla prilika,da se prepričam, ali je Primož Trubar resvsem draga oseba. Za 25. november 2008so Občina Škofljica, Mohorjeva družbaCelovec in Mešani pevski zbor Češnje vabilina predstavitev knjige POGUM BE-SEDE, Primož Trubar, 500 let, avtorja dr.Zvoneta Štrublja, tačas najodličnejšegapoznavalca Trubarja, ki nam je spregovorilo novi podobi znamenitega Slovenca.Dvorana se je skoraj napolnila, vendarmed njimi ni bilo obrazov, ki so dobililetošnje volitve, med njimi tudi ni biloučiteljskega zbora OŠ, da bi v bodočeučencem podajali resnično podobo Trubarja.Na lokalni ravni se je potrdilo, današa iz partije prelevljena levica potrebujePrimoža Trubarja le toliko, kolikorji ta pomaga pri obvladovanju Slovenijein Slovencev. Dr. Zvone Štrubelj je kotdober poznavalec Trubarja odlično predstavilsvojo knjigo POGUM BESEDEob pomoči urednika celovške Mohorjevedružbe in pevskega zbora, ki je že pel naWürtemmberškem v Nemčiji, kjer je Trubardeloval. Na večeru nam je g. Štrubeljv našo zavest postavil, kako ogromno inpomembno delo je Trubar napravil zasvoje »lube Slovence« s tem, ko nam jedal knjigo – dar njegove ljubezni do domovine,dar njegovega delovanja v Katoliškicerkvi (iz katere ni nikoli izstopil)in dar Evangeličanske cerkve (v kateri jepristal po sili razmer), med katerima jedeloval globoko ekumensko (združevalno,zbliževalno) – »kakršna naj bi bilatudi prihodnost obeh Kristusovih Cerkvav Sloveniji, katoliške in evangeličanske«.K temu naj bi po avtorjevih besedah prispevalatudi knjiga POGUM BESEDE. Vzaključku knjige se avtor sprašuje: »Kajje narobe v Sloveniji«? Predvsem to, dase premalo zavedamo svojih korenin vseod karantanskih knezov dalje. Kar so zanas pravljice, je tretji ameriški predsednikThomas Jefferson (predsedoval od 1801do 1809) vgradil v temelj ameriške ustave,tj. edinstvena demokratična ureditevnaših prednikov. Tudi Trubar je resno jemalsvojo pamet, ki mu jo je dal Bog. Vsvobodi, dani od Boga, mu nihče ni mogelne vzeti pameti in prepričanja ne vsiliti51političnega, verskega ali javnega mnenja.V tem se je dal poučiti od Boga, v čemerbi ga mi verniki in vsi drugi morali boljposnemati.Lansko Trubarjevo leto nam je dalo dragocenoknjigo POGUM BESEDE, moralopa bi nas vrniti k zdravi pameti, da bina volitvah dali papirje v roke ljudem, kiso postavili samostojno državo Slovenijo,jo v preteklih štirih letih kljub stalnemunasprotovanju totalitarcev in naši ničnipodpori napravili pravičnejšo in za vzgledceli Evropi. Prvi izmed nekdanjih zasužnjenihsmo opravili polletno vodenje Evropskeunije. Žal je naš narod »padel navolitvah«, ko je oblast izročil ljudem, kijim je prvi cilj, da obdržijo v preteklostiprigrabljene privilegije na vseh družbenihpodročjih. Že nekdaj so v Ljubljani Sv.Petra cesto, ki na vzhod vodi proti cerkvisv. Petra, v popolnem nerazumevanju slovensketradicije manipulativno spremeniliv Trubarjevo. Po njem bi takrat lahkopoimenovali osrednji del Dunajske ceste,ne pa po človeku, ki je Sloveniji prizadejalsamo gorje. Tudi danes bi ljubljanskioblastniki, če bi imeli kaj slovenskega domovinskegačuta, spremenili Trubarjevood Resljeve dalje nazaj v Sv. Petra cesto.Poleg tega bi iz moralnega čuta moralispremeniti tudi imena vseh ulic, imenovanihpo »herojih« revolucije in njenihvojaških formacijah.Anton Mušič, Škofljica