Letnik XVI/4 - Ministrstvo za obrambo

Cena 0,21 €vsebinaSLOVENIJA IN EU2 Ministri na Brdu o Balkanu in AfrikiSPREMLJAMO6 Ob svetovnem dnevu civilne zaščite7 Bojna skupina Grof prevzela območje odgovornosti na KosovuSODOBNA TEHNIKA8 Nova avtomatska puška F 2000 S še boljšaIZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA10 V Gotenici se je uril lahki vod NRF 11PREDSTAVLJAMO VAM12 Sodobno strelišče na MlakahoBJAVE15 Št. 268, 7. marec 2008ZAŠČITA IN REŠEVANJE19 Civilna zaščita v Sloveniji in drugjeIZ SVETA LETALSTVA22 Brezpilotna zračna plovilaSTROKOVNE TEME24 Ali je obstoj tankov v vojskah mogoč?vaŠE MNENJE2 8 Za suverenost v zraku in podporo iz zračnega prostoraSTROKOVNJAK SVETUJE29 Par in poroka (II. del)RAZVEDRILO30 Prigode vojaka Naceta30 Poiščite razlike31 KrižankaUVODNIKEU krepi navzočnostna Balkanu in v AfrikiMednarodna javnost je v preteklih tednih zelo pozorno spremljaladogajanje na Zahodnem Balkanu po februarski razglasitvi neodvisnostiKosova. To je bila tudi ena izmed osrednjih tem pred kratkimkončanega dvodnevnega neformalnega zasedanja obrambnihministrov EU, ki so se v okviru šestmesečnega slovenskega predsedovanjaSvetu EU srečali na Brdu pri Kranju. EU krepi navzočnostna Zahodnem Balkanu, saj je pred kratkim na Kosovu začela civilnomisijo Eulex, v kateri bo približno 2000 policistov, carinikov, sodnikovin tožilcev pomagalo pri vzpostavljanju pravne države. Poleg razmerna Zahodnem Balkanu so ministri razpravljali tudi o operacijah EUv Afriki. Najpomembnejša operacija EU je trenutno v Čadu, v njej pabo sodelovalo skoraj 4000 vojakov. Kljub začasni ustavitvi operacijev tej državi zaradi ponovnega izbruha nasilja in poslabšanja razmerso pred kratkim misijo spet obnovili. Posamezne države so vanjo ženapotile svoje sile, v to humanitarno misijo pa naj bi predvidoma ta inprihodnji mesec napotila svoje pripadnike tudi Slovenija. V teh dnehje v operativno poveljstvo v Pariz že odšel častnik SV, ki bo odgovorenza usklajevanje nalog slovenskega kontingenta. Prav tako bo v Čaduslovenski častnik, ki bo v poveljstvu operacije neposredno odgovorenza opravljanje nalog. Večina slovenskega kontingenta, v katerem je15 pripadnikov, predvsem iz enote za specialno delovanje SV, bo naobmočju odgovornosti opravljala zlasti izvidniške naloge in tako zagotavljalainformacije za izvedbo humanitarne dejavnosti misije. Kljubzačetnim težavam nameščanje sil poteka nemoteno, tako da bo misijapolno operativna že v začetku poletja.Ministri EU so precej časa namenili tudi razpravam o nadaljnjemrazvoju vojaških zmogljivosti EU kot enem izmed ključnih pogojev zaizvajanje varnostne in obrambne politike EU, pri čemer je revizija pokazalaprimanjkljaj pri transportnih zmogljivosti, predvsem v letalskemtransportu, nekaj pomanjkljivosti pa je še pri zaščiti sil. Tudi Slovenijasi prizadeva, da bi povečala te zmogljivosti, predvsem z nakupitransportnih letal, kot je predvideno v srednjeročnem in dolgoročnemprogramu opremljanja SV.MO in SV sta leta 2001 potrdila tudi dolgo načrtovano posodobitevlahke pehotne oborožitve, pri čemer je bil projekt uresničen v več delihdo lani. Kot zadnjo pridobitev je SV prevzela novo, sodobno avtomatskopuško F 2000 S belgijske proizvodnje, ki jo je v drugi polovici leta2006 začela uvajati v operativno uporabo in jo do začetka letošnjegaleta tudi uvedla. V obdobju, ko je SV uvajala novo oborožitev, so vbelgijski tovarni FN Herstal potekali nemotena serijska proizvodnjanove puške in hkrati razvoj ter preizkušanje boljših tehničnih rešitev.Proizvajalec je na zahtevo SV pripravil tudi načrt dodatnih testiranj,pri čemer so glavni testi potekali v Belgiji, pri njih pa so sodelovalitudi strokovnjaki MO in SV. Po koncu testiranj januarja je strokovnakomisija potrdila ustreznost predlaganih izboljšav na puški za SV. Sproizvajalcem in njegovim slovenskim zastopnikom se je tudi uskladilaglede neposredne izvedbe. Izboljšave, ki jih je predlagal proizvajalec,bodo vgrajene v vse puške, v SV pa bo nadgradnja potekala v okvirurednega tehničnega pregleda oborožitve predvidoma do sredineletošnjega leta.Marko PišlarUREDNIKkolofonNaslednja številka revije Slovenska vojska izide 21. marca 2008.Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakratna mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji,niso uradna stališča Ministrstva za obrambo.Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA).Nenaročenega gradiva ne vračamo.Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 LjubljanaTelefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http:// www.mors.siUrednik: Marko PišlarNovinar: mag. Roman BricFotograf: Bruno ToičTajnica uredništva: Milena TopolovecOblikovna zasnova: Polona ČelharPriprava in tisk: Schwarz, d. o. o.Naklada: 11.296 izvodovNeformalno srečanjeobrambnih ministrov EUna Brdu pri KranjuFotografija na naslovnici:Bruno ToičOblikovanje naslovnice:Polona ČelharSVREVIJASLOVENSKA VOJSKALeto XVI7. 3. 2008ŠTEVILKA4Ob svetovnem dnevu CZSodobno strelišče SV na MlakahBrezpilotna zračna plovilaNa Brdu obrambni ministri EU3

sv 4SLOVENIJA IN EUNadaljevanje s strani 2EU začela civilno misijo Eulexna KosovuObrambni ministri EU so vnadaljevanju zasedanja glede naaktualne razmere na ZahodnemBalkanu precej pozornosti nameniliKosovu, čeprav EU tam vojaškoni navzoča, saj za mir in varnostskrbijo vojaške sile Kfor pod vodstvomNata. Visoki predstavnik EUSolana je izrazil zadovoljstvo, dase razmere na Kosovu v zadnjemčasu umirjajo, in upanje, da boPrihod delegacij obrambnihministrstev držav EU na Brdotako tudi v prihodnje. Ob tem je šepovedal, da so na Kosovu ključniizzivi razmere severno od rekeIbar, in dodal, da bo zelo pomembno,kako se bodo tam razvijalidogodki. EU je pred kratkim naKosovu začela civilno misijoEulex, v kateri bo približno 2000policistov, carinikov, tožilcev indrugih, ki bodo pomagali pri vzpostavljanjupravne države. Visokipredstavnik EU Solana je razložil,da bodo v civilni misiji Eulexsodelovale tudi tiste članice EU,ki nasprotujejo priznanju Kosova,saj je bila odločitev o napotitvimisije Eulex na Kosovo sprejeta ssoglasjem vseh 27 članic Evropskeunije. Ministri so poudarili tudivelik pomen uspešnega sodelovanjamed EU in zvezo Nato v regijipa tudi sodelovanje z OZN naKosovu. »Srbija ima svoj prostor vevropski družini, vendar mora srbskovodstvo ravnati odgovorno inposkušati nadzorovati razmere,«je glede nemirov, ki so v Beograduizbruhnili po razglasitvi neodvisnostiKosova, poudaril Solana.Na operacijo v Čad marca15 slovenskih vojakovNajpomembnejša operacija zaEU je trenutno v Čadu in je bilazaradi ponovnega izbruha nasiljain poslabšanja razmer pred časomzačasno ustavljena, pred kratkimpa so jo spet obnovili. 3700 članovhumanitarne misije naj bi zaščitilobegunce in humanitarne delavcevzdolž meje med Sudanom, Čadomter Srednjeafriško republiko, voperaciji pa bo sodelovalo tudi 15pripadnikov SV, ki bodo po besedahministra Erjavca tja odšli predvidomamarca. »Z misijo v ČaduEU dokazuje, da s konkretnimidejanji stoji za svojimi obljubamiin se zaveda svoje odgovornosti,«je še prepričan minister Erjavec.Ob tem je slovenski obrambniminister izrazil pričakovanje, dabo nameščanje misije po začetnihtežavah potekalo nemoteno inda bo misija polno operativna žev začetku poletja. Ministri so vrazpravi o Čadu poudarili, da jetreba zagotoviti tudi stabilnostv pokrajini Darfur, saj to vplivana stabilnost v Čadu. MinisterErjavec je ob tem spomnil, da jepoložaj v pokrajini zelo težavenin da bo treba storiti še veliko.Javier Solana je glede operacijeEU v Čadu dejal, da ta uživa širokopolitično podporo vseh strani, nele EU, temveč tudi Afriške unije inOrganizacije združenih narodov, kista misijo podprli in ki z Evropskounijo v Čadu tudi tesno sodelujeta.Prav močna in kredibilna Afrika jepo besedah ministra Erjavca tudiv interesu EU, končni cilj pa je, daAfrika prevzame odgovornost zasvojo varnost. Obrambni ministriEU so obravnavali tudi operaciji EUv DR Kongo in Gvineji Bissao, pričemer so poudarili uspeh misijepri reformi varnostnega sistema.4

Primanjkljaji pri transportnihzmogljivostih EUDrugi dan neformalnega zasedanjaso ministri razpravljali predvsemo vojaških zmogljivostih EU innjihovem nadaljnjem razvoju, karje eden izmed ključnih pogojev zaučinkovito izvajanje varnostne inobrambne politike EU. V katalogunapredka 2007 so navedeni primanjkljajiin presežki na področjuvojaških zmogljivosti. Ministri sose strinjali, da je nujno nadaljevanjedejavnosti za odpravo primanjkljajev.Treba je izboljšati vse mehanizme,ki so trenutno na voljo, zazagotovitev sil za operacije EU.Kot je poudaril minister Erjavec,je revizija pokazala, da primanjkujetransportnih zmogljivosti,predvsem v letalskem transportu,nekaj pomanjkljivosti pa je tudi prizaščiti sil. Tudi Slovenija si prizadeva,da bi povečala te zmogljivosti,predvsem z nakupom transportnihletal. Erjavec je razložil, da je prikonceptu hitrega odzivanja nakrizne razmere poleg političnepripravljenosti ključnega pomenazagotavljanje konkretnih prispevkovza operacije. Pri tem ima ponjegovih besedah pomembnovlogo Evropska obrambna agencija(EDA), ki je bila ustanovljena prednekaj leti in ki naj bi pospeševalazdruževanje evropske vojaškeindustrije, predvsem tehnologijoin raziskave. Obrambni ministriEU so ocenili, da je EDA v kratkemobstoju napredovala na področjudolgoročnih strategij in prinjihovem izvajanju. Pomembnoje zavedanje, da načrt za razvojzmogljivosti ponuja priložnostiza sodelovanje v okviru skupnihprojektov za povečanje interoperabilnosti,zmanjševanje stroškovdržav članic in večjo usklajenostevropske obrambne industrije. Vnadaljevanju so ministri EU razpravljalitudi o strateškem partnerstvuz organizacijami, kot so OZN,Nato in Afriška unija. EU in Nato simorata tudi v prihodnje prizadevatiza poglobljeno in konkretnosodelovanje za večjo medsebojnopovezanost v operacijah. Sodelovanjez Natom, ki je po besedahministra Erjavca ključno za učinkovitostna taktični ravni, je po oceniministrov EU dobro. Slovenskiobrambni minister je poudaril, dasodelovanje z Natom na terenune sme biti odvisno od naključij,temveč mora biti opredeljeno ssistemskimi rešitvami. Ministri sose strinjali, da je sodelovanje z OZNdobro, pri čemer EU potrjuje svojozavezanost za nadaljnjo krepitevsodelovanja z OZN tudi gledepokonfliktne obnove in kriznegaupravljanja. Glede sodelovanja zAfriško unijo so se ministri zavzeliza izvajanje dogovorov, sklenjenihna vrhu EU-Afrika decembra laniv Lizboni, pri čemer so opozorilina pomen spoštovanja človekovihpravic, še posebej položaja otrok inžensk v oboroženih spopadih.Neformalno zasedanje obrambnihministrov EU na Brdu se je končalos srečanjem med predstavniki predsedujočedržave Slovenije, sekretariataSveta EU in Norveške, Islandije,nekdanje jugoslovanske republikeMakedonije, Hrvaške in Turčije.Minister Erjavec in visokipredstavnik EU Solanana tiskovni konferencipo koncu zasedanjaMinisters at Brdo discuss the Balkans and AfricaOn 21 and 22 February a two-day informal meeting of EU defence ministerstook place in the conference centre at Brdo pri Kranju, and in additionto the defence ministers of the EU Member States, representativesfrom the Secretariat of the Council of the EU and the EU military headquarters,the conference was attended by the EU’s High Representativefor the Common Foreign and Security Policy, Javier Solana. The meeting,which was chaired by Slovenian Defence Minister Karl Erjavec, isthe most important event in the defence sphere during the six-monthSlovenian Presidency of the EU. The ministers discussed current EU operations,especially in the Western Balkans and Africa, and they also debatedthe establishing of EU military capacities and progress achieved.At the same time they talked about the functioning of the European DefenceAgency (EDA) and its future development, and about the strategicpartnership of the EU with NATO, and about the EU and the AfricanUnion. At the end of the meeting, chairman Minister Erjavec labelledthe meeting as very successful and constructive, and the discussionsheld by ministers as very in-depth.Krepitev obrambnega sodelovanja s FinskoSlovenski minister za obrambo Karl Erjavec in njegov finski kolega JyriHäkämies sta ob robu ministrskega srečanja podpisala pismo o namerimed Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom zaobrambo Republike Finske na obrambnem področju. Podpis pisma onameri je podlaga za sklenitev sporazuma med državama o sodelovanjuna obrambnem področju. Minister Erjavec je po podpisu povedal,da Slovenija s Finsko že zdaj na obrambnem področju intenzivno sodeluje,finski minister pa je poudaril, da podpis pomeni dobro podlago zaše boljše sodelovanje med državama, pri čemer je kot primer navedelnakup finskih osemkolesnikov patria za Slovensko vojsko.5

sv 4 SPREMLJAMO6Vesti nakratkoČlani parlamentarnegaodbora za obrambo so sev petek, 22. februarja, srečalina rednem delovnem srečanjuna MO in v Generalštabu SV.Načelnik GŠSV generalpodpolkovnikAlbin Gutman indržavni sekretar Franci Žnidaršičsta navzoče seznanilao sodelovanju SV v operacijahkriznega odzivanja, spoudarkom na misiji Kforja,in z dejavnostmi MO pri aktualnihnabavah sredstev zaobrambo.torek, 26. februarja, je zV Letališča Maribor na šestmesečnooperacijo kriznegaodzivanja Isafa v Afganistanodpotovalo 66 pripadnic inpripadnikov SV, ki so zamenjali8. kontingent SV. Kontingentdeluje v okviru zaščite sil,varuje prednje logistične bazeletališča v Heratu z okolicoin sodeluje pri usposabljanjuafganistanske vojske, posameznikipa delo opravljajo v regionalnempoveljstvu Zahodv Heratu in poveljstvu Isafa vKabulu.avditoriju nekdanjeV vojaške gimnazije je 27. februarjapotekala že druga načrtovalnadelovna konferenca,in sicer v okviru priprav naNatovo vajo kriznega upravljanjaCrisis ManagementExercise (CMX 08), ki bopotekala od 16. do 22. aprila.Na konferenci so predstavnikiiz državnih organov in ministrstevter delavci MO spoznaliorganizacijo, priprave na vajoin strokovne vsebine za nadaljnjedelo pri načrtovanjuvaj. Namen vaje CMX 08bo predvsem preveriti Natovsistem odzivanja na krizo vokviru 2. in 3. faze Natovegaprocesa kriznega upravljanja.Na vaji bo poudarek na Natovivodeni operaciji odzivanja nakrizne razmere zunaj območjaSevernoatlantske zveze.Ob svetovnem dnevucivilne zaščiteOb svetovnem dnevu civilnezaščite je v petek, 29. februarja,v Cankarjevem domu v Ljubljanipotekala osrednja državnaslovesnost, ki so se je udeležilitudi predsednik države dr. DaniloTürk, minister za obrambo KarlErjavec, varuhinja človekovihpravic Zdenka Čebašek Travnik inpredsednik odbora za obrambodržavnega zbora Anton Anderlič.Delovanje enot Civilne zaščite vSloveniji so v preteklem obdobjunajbolj zaznamovale septembrskavelika ujma v Železnikih indrugod, trenutno pa so vključenev priprave na obsežen projekt asanacijeposledic letalske nesreče, kise je zgodila na Korziki leta 1981.Glavni govornik na prireditvi dr.Danilo Türk je v uvodnem nagovorudejal, da je varnost posameznikain skupnosti ena temeljnihčlovekovih vrednot. Dodal je, da bilahko pričakovali, da bomo zaraditehničnega razvoja vedno manjodvisni od narave, vendar je pravnasprotno. Predsednik države vidipomen civilne zaščite pri zagota-Kipec Civilne zaščite za življenjskodelo je prejela Milena Lautar.vljanju nacionalne varnosti. »Civilnazaščita ne more biti celovita, čene vključuje tako varovanja prednesrečami kot pred viri nesreč,«je še dodal ter poudaril prostovoljstvokot dragoceno vrednoto,ki prispeva h kohezivnosti družbe,kar se pokaže prav v nesrečah.Poveljnik CZ RS Miran Bogataj ingeneralni direktor URSZR BojanŽmavc sta posameznikom, organomin organizacijam podelilaBesedilo: Tea KonradFotografiji: Bruno Toičpriznanja za izkazano požrtvovalnostpri varovanju človeškihživljenj in lastnine ob naravnihin drugih nesrečah. Kipec Civilnezaščite kot nagrado za življenjskodelo, posebne zasluge in izjemnedosežke pri delu na področjuvarstva pred naravnimi in drugiminesrečami je dobila Milena Lautar.Prireditev je s kulturnim programomobogatila tudi skupinaEroika.

v hitrosti streljanja in posledičnomanjša obraba drsnih površin.Sprožilni mehanizem je izboljšans poglobljenim utorom na ohišjuza samodejno zaskočko ter novoizvedbo zatičev, ki onemogočanjihovo prečno pomikanje. Nabojnikse od prejšnjega razlikuje ponovem tipu prinašala nabojev, kizagotavlja enakomernejše dovajanjestreliva in posledično manjzastojev pri delovanju.Zadnji dve predlagani izboljšavije proizvajalec ob predhodnemsoglasju prevzemne komisije MOserijsko vgrajeval v orožje že odavgusta 2007. Praktična uporabaorožja v SV je potrdila primernosttehnične rešitve. Vgradnjoizboljšanega nosila zaklepa kotene ključnih komponent orožja jeSV zavrnila in zahtevala temeljitadodatna preizkušanja vzdržljivostiter zanesljivosti delovanja.Dodatna testiranjaProizvajalec je na zahtevo SVpripravil načrt dodatnih testiranj.Predstavitev testiranja je bilaopravljena v Sloveniji, glavni testipa so potekali pri proizvajalcu vBelgiji. Strokovna komisija MO jezahtevala vzdržljivostni test dvehorožij ter testa pri ekstremno nizkiin visoki temperaturi, s čimer se ježelela prepričati o zanesljivosti invzdržljivosti orožja ter resnični primernostitehnične izboljšave. Testi,ki so temeljili na standardnemNatovem postopku, to je Navodiluza preizkušanje lahke pehotne oborožitveD14, ter na prevzemnemstandardu za puško F 2000 S, sonamreč potekali v dobro opremljenempreizkuševalnem centru. Najspomnimo, da je SV med preizkušanjemlahke pehotne oborožitveuporabljala enako metodologijo.Zadnjega dela testiranj se je zaradiverodostojnosti udeležila tudistrokovna komisija MO. Dodatnatestiranja so obsegala test vzdržljivostiorožja in meritev točnostizadetkov, test pri ekstremno nizkitemperaturi in test pri ekstremnovisoki temperaturi:– test vzdržljivosti orožja in meritevtočnosti zadetkov:test je obsegal izstrelitev po24.000 nabojev iz dveh orožijpo predpisanih intervalih inz vmesnim ohlajanjem cevi.Skupno povprečje je znašalomanjši zastoj na 8000 nabojev,po standardu je dovoljen zastojna 2500 nabojev, in večji zastojna 24.000 nabojev, po standardupa je dovoljen zastoj na5000 nabojev. Sledil je še testnatančnosti na razdaljo 100metrov z orožjem, iz katerega jebilo izstreljenih 24.000 nabojev.Zahtevana življenjska doba cevije 20.000 nabojev oziroma jeneuporabna, ko znaša raztroszadetkov za 20 odstotkov večkot pri novem orožju. Raztrospri testnem orožju se ni povečalza več kot deset odstotkov.Izstopna hitrost je bila skorajenaka kot pri novem orožju,kar kaže na izredno kakovostcevi in vzdržljivost vseh drugihsklopov;– test pri ekstremno nizkitemperaturi:test je potekal v specializiranemoddelku FN Herstal s prej 24 urtoplotno kondiciranim orožjemin strelivom. Puški sta bili podhlajenina temperaturo –54 o C.Po uspešnem streljanju 150nabojev na orožje v klimatiziranikomori sta bila orožje in strelivoponovno ohlajena. Testi so sepod enakimi pogoji ponoviličez dve uri. Orožje je delovalobrezhibno;– test pri ekstremno visokitemperaturi:puški sta bili segreti na temperaturo56 o C. Po uspešnem streljanju150 nabojev na orožje stabila orožje in strelivo ponovnosegreta. Testi so bili pod enakimipogoji ponovljeni čez dve uri.Orožje je delovalo brez zastojev.Po koncu testiranj so bile opravljeneše podrobne tehnične meritvenajbolj vitalnih sestavnih delovorožja. Razlik glede na zahtevetehnične dokumentacije ni bilo.Potem se je SV odločila dodatnopreizkusiti tudi izboljšano različicobajoneta za AP F 2000 S, ki joje predlagal proizvajalec Arex.Vzrok iskanja boljših rešitev je bilapredvsem polemika glede trdnostibajoneta, čeprav SV zagovarjastališče, da sedanji bajonet zadoščain da služi svojemu namenu.Na preizkušanju so poleg strokovnjakovMO sodelovali tudipredstavniki strojne fakultete izLjubljane. Končna ugotovitev jebila, da je predlagana različicaza več kot štirikrat močnejša odsedanje.Izvedba nadgradnjePo koncu testiranj januarja jestrokovna komisija potrdila ustreznostpredlaganih izboljšav napuški F 2000 S za SV. S proizvajalcemin njegovim slovenskimzastopnikom se je tudi uskladilaglede neposredne izvedbe. Izboljšave,ki jih je predlagal proizvajalec,bodo vgrajene v vse puške.V SV bo nadgradnja potekala vokviru rednega tehničnega pregledaoborožitve predvidoma dosredine letošnjega leta.Obremenitveni test bajonetaNew F 2000 automatic rifle even betterIn 2001 the Ministry of Defence and the Slovenian Armed Forces (SAF)confirmed the long-planned modernisation of light infantry weapons,and ensured the long-term financial sources to carry this out. Theproject was carried out in several parts up to 2007. After the successfulintroduction of new machine guns and sharp-shooting rifles, theSAF’s latest acquisition is the new, modern automatic F 2000 rifle, witha calibre of 5.56 mm. In the second half of 2006 the SAF started introducingthe new F 2000 5.56 mm automatic rifle into operational use. Inthe same period, when the SAF was introducing the new weapons, theBelgian plant of FN Herstal was pursuing uninterrupted series outputof the new rifle, along with the development and testing of technicalimprovements.9

sv 4IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJAV vadbenem centru MNZv Gotenici so od 18. do20. februarja prvič gostilienoto Slovenske vojske.Tu je potekalo nacionalnopreverjanje lahkega vodaza dekontaminacijo NRF 11(Nato Responce Force),ki se bo aprila udeležil šeNatovega preverjanja vFranciji. »Razmere za deloin urjenje so v Goteniciidealne,« je povedalamajorka Tanja Pečnik,poveljnica 18. bataljona zajedrsko, radiološko, kemičnoin biološko obrambo.Besedilo: mag. Roman BricFotografiji: Bruno ToičV Gotenici se je urillahki vod NRF 11»Center je zelo urejen, namestitev,hrana in druge možnosti pa sonadstandardne. Tu se res dobropočutimo in tudi gostitelji so zelogostoljubni,« smo še izvedeli. Pravzapravbi bilo zaželeno, če bi bilosodelovanje med Slovensko vojskoin policijo v prihodnje še tesnejše,so menili v poveljstvu bataljona,ki je v eni izmed svetlih učilnicspremljalo in usmerjalo potek preverjanja.Tako kot Slovenska vojskase tudi policija udeležuje mirovnihmisij, zato bi že v Sloveniji lahkoskupaj izvedli del priprav ter siizmenjali informacije, izkušnje inspecialistično znanje, ki jih tako enikot drugi potrebujejo na misijah.Čeprav je vadbeni center Gotenicazelo zaseden, bi s pravočasnimnačrtovanjem te možnosti lahkodobro izkoristili.Najprej podroben pregledstanja v enotiPreverjanje lahkega voda zadekontaminacijo NRF 11 se je spregledom enote po posameznihpodročjih začelo že v VojašniciKranj. Tako so na kadrovskem področjuugotavljali, ali enota dosegaveč kot 90-odstotno popoljnjenost,ali so pripadniki usposobljeni zaustrezen VED in ali imajo opravljenavsa druga usposabljanja,zdravniške preglede, cepljenja itn.Enoto so prej ocenjevali tudi z obveščevalno-varnostnegavidika teroperativne usposobljenosti, kakoso bila opravljena vsa predhodnausposabljanja, in sicer od individualnegado skupinskega na ravnivoda, predvsem pa, kako so pripadnikiusposobljeni za delovanje znovim orožjem.Obvezen del priprav je tudi pregledosebne in intendatske opreme,specialnih in transportnih sredstevter zmogljivosti poveljniško-logističnegaoddelka, ki v sestavi vodaskrbi za logistično podporo terpodročje zvez.Če se zgodi incident ...Ko so opravili vsa preverjanja vvojašnici, so se odpravili protiGotenici. Po namestitvi v vadbenemcentru so večerni del namenilipripravam za naslednji dan. Priocenjevanju postopkov so bili pozornipredvsem na pripravo enoteza premik ter na prepoznavanjerazmer in možnih oblik ogrožanjana območju delovanja. Pred našimprihodom je enota dopoldan žeopravila nekaj nalog. Želeli smo seji pridružiti pri postavljanju dekontaminacijskihpostaj in opravljanjunjihove glavne naloge, to je dekontaminacijena terenu. V tem časuse je enota premikala, povezati pase je morala s častnikom enote, kijo bo dekontaminirala. Tak je bilnačrt, toda vmes se lahko zgoditudi kaj nepredvidenega.Lahko se namreč pokvari vozilo,nemogoče se je izogniti nevarnemusrečanju z lokalnim prebivalcem alinapadu ostrostrelca in podobnemu.Temu se v vojaškem žargonureče incident. No, in prav enegatakšnih dogodkov sva doživelas fotografom, ko sva prispela naprizorišče.Domačin prinese vojakomminoH konvoju vozil, ki se je bližallokaciji za razmestitev postaj, jeprišel domačin z mino v rokah.»Tole sem našel na njivi in bi radčim prej oddal v prave roke,« je pojasnilsvoje nevarno ravnanje kmetz bližnjega polja. Vlogo kmeta jeodigral poddesetnik Matjaž Gatej.Kot vojak dobro ve, da je takoravnanje lahko zanj in za bližnjookolico zelo nevarno, »vendarse v realnem življenju dogajajotudi takšne stvari«. Matjaž Gatejje v vodu za dekontaminacijo žepet let, na misiji v tujini pa še nibil. Tudi v prihodnje o tem še nerazmišlja: »Dobili bomo dojenčka,ko pa bo otrok malo zrasel, se bom10

laže odločil,« mi po končanemdogodku pove. Sicer se je incidentzgodil pod nadzorom pripadnikovvoda in sodnikov. Konvoj vozilse je nemudoma ustavil. Akcijoje neposredno vodila poveljnicaoddelka, vodnica Maja Fišnar. Vvojski je že štiri leta in pol, tri letapa poveljuje oddelku: »Civilista jebilo treba najprej ustaviti in takojje sledilo poročanje nadrejenemu.Potem smo postopoma in previdnoizstopili iz vozila. Ne vsi naenkrat,saj ne veš, kaj ima pri sebi.« Kmetje ravnal po navodilih in eksplozivnotelo odnesel na točko, oddaljenopribližno 300 metrov od položajev.Poklicali so inženirsko enoto, ki bozadevo strokovno sanirala. »Bistvenoje, da ne ogrožaš sebe in enote.Varnost je najpomembnejša,« je šepovedala vodnica Maja Fišnar.To jutro so na poti proti KočevskiReki že doživeli manjši zastoj, sajse jim je pokvarilo vozilo, ki ga jebilo treba nadomestiti. Dobili sodrugo vozilo, in nadaljevali premikproti Primožem, Jelendolu in nazajproti Gotenici, je pojasnil poveljnik3. voda, poročnik Roman Zorn.Incidentov še ni bilo konec, saj najbi jih zvečer napadel tudi ostrostrelec.Pod budnim očesom sodnikovNa vprašanje, kaj se dogaja, miodgovori stotnik Stane Brezar, ki jebil v funkciji vodje sodnikov. Izvedelsem, da je vod ali pa še bo priopravljanju primarne naloge, to jepri postavitvi dekontaminacijskihpostaj, tokrat doživel štiri nepredvidenedogodke. »Včeraj in danespoteka večina vseh preverjanj. Ciljje, da se poveljniki oddelkov in vodovizurijo za ravnanje v nepredvidenihrazmerah. Naučiti se morajoodzivati trezno in odgovorno,skladno s postopki ter upoštevanjempravil varnosti zase in za podrejene,«pojasnjuje stotnik Brezar.Na vaji v Franciji lahko pričakujejodrugačne razmere. Enako pomembenkot vojaški je tudi strokovnidel naloge, pri čemer morajo prikazatisvoje sposobnosti pri popolnidekontaminaciji oddelka, ki prihajana dekontaminacijo. »Vse, kar sedogaja, preverjamo skupaj s sodnikiocenjevalci, ki so pri poveljnikuvoda in vsakem poveljniku oddelka,hkrati pa spremljamo tudi njihovoporočanje. Glede na to, kar je biloprikazano, vod dela zelo dobroin sem prepričan, da bo odličnoizpolnil naloge,« je povedal glavniocenjevalec.Za postaje je treba poiskatiprimeren prostorPo uspešno opravljeni incidentninalogi in umiku mine se je naizbrani lokaciji začelo postavljanjedekontaminacijskih postaj.Poveljnik voda poročnik Zorn namje razložil, kaj je treba narediti,da lahko začnejo dekontaminacijoljudi, opreme in vozil. »Najprej jetreba poiskati primeren, dovoljutrjen prostor za dostop z vozili, kiso kar precej težka, saj je v vsakem3000 litrov vode,« pravi poročnikZorn. Pomembno je, da dekontaminacijskepostaje niso prevečoddaljene od območja bojnegadelovanja, hkrati pa ne smejo bitiizpostavljene udaru nasprotnika.Vod, v katerem je 29 pripadnikov,postavi tri postaje, in sicer v istiliniji postajo za dekontaminacijoljudi ter postajo za dekontaminacijomaterialno-tehničnih sredstevoziroma orožja ter v bližini šepostajo za dekontaminacijo vozil. Vvsaki ekipi deluje od osem do devetpripadnikov, ki ločeno opravljajovsak svoje naloge.Pri dekontaminaciji seizogibajo tesnemu stikuDekontaminerji so opremljeni zzaščitnimi kombinezoni, saj so privečjih koncentracijah nevarnihsnovi lahko zelo izpostavljeni.Izogibajo se tudi stiku z ljudmi inpredmeti, poleg tega so opremljeniz merilci za odkrivanje kemičnih inbioloških substanc ter radiološkegasevanja. V normalnih postopkihna uro pregledajo in očistijo od 50do 60 ljudi ter njihovo opremo inod šest do 12 vozil, kar je odvisnood njihove velikosti. Za postavitevnapihljivih delov postaje, merilnihtočk, prh in druge opreme so potrebovalipribližno dve uri, prepričalipa smo se, da posadke delujejozelo uigrano. Voznik vozila vojakKristjan Novak, ki opravlja nalogedekontaminatorja voznika, je v Slovenskivojski dve leti, in sicer letoin pol v Kranju, po poklicu pa jeprometni tehnik. Povedal je, da zadelo pri dekontaminaciji ni trebaimeti specialističnega znanja. »Zaopravljanje nalog smo se usposabljaliv enoti. Skrbim za vozilo, pridekontaminaciji pa sem operater.«Vojakinjo Metko Špurej smoopazili že v ekipi, ki je prestreglacivilista z mino. Povedala nam je,da je razporejena v 1. oddelek, vkaterem poteka dekontaminacijaljudi, prej pa je bila v 2. oddelkuza dekontaminacijo materialnotehničnihsredstev, kot so puške indruga oprema. »V Slovenski vojskisem zadovoljna. V lahkem vodu zadekontaminacijo sem zaposlena odmarca 2006, po izobrazbi pa semgostinsko-turistični tehnik.« Pritem ni treba imeti specializiraneizobrazbe, pravi Metka Špurej. Namisiji še ni bila, pripravlja pa seza NRF 11.Bataljon bo 1. januarja 2009 končalpripravljenost v okviru NRFPozanimali smo se tudi, kakšno jesplošno stanje v bataljonu. Enotaje že z deseto rotacijo vključenav Natove odzivne sile (NRF), kiso pripravljene, da v petih dnehodpotujejo na območje delovanja.Do zdaj takšnega poziva še nisodobile. Z naslednjo rotacijo NRF 11se njihova pripravljenost v okviruNRF končuje. »NRF 10 bo julijapredala naloge NRF 11, ki bo tonalogo končala 1. januarja 2009. Stem se za naš bataljon pripravljenostv NRF za naslednji dve letikončuje. Dela bo več kot dovolj,ukvarjali pa se bomo z uvajanjemnovih laboratorijev in vozil, ki jihbomo dobili v tem času,« pravipoveljnica Tanja Pečnik. Že letosse del NRF 10 pripravlja za misijoKforja na Kosovu. 70 pripadnikov18. BJRKBO se bo do julija prekvalificiralov motorizirano enoto inavgusta pridružilo četi 20. MOTB,s katero bodo vključeni v madžarskibataljon na Kosovu. Sedanjapopoljnjenost enote je približno60-odstotna. Glavno pozornostnamenjajo četi za dekontaminacijo,ki ves čas zagotavlja sile zaNRF. Maja se bodo okrepili še s17 podčastniki za RKBO, ki seusposabljajo v učni skupini Šole zapodčastnike. Aprila se bo začelousposabljati pet novih častnikovza opravljanje nalog poveljnikovvoda, kar pomeni, da s pomanjkanjemkadra v prihodnje ne bodoimeli težav.11

sv 4PREDSTAVLJAMO VAMSodobno streliščena MlakahBesedilo: Valerija Š. JarmFotografije: Bruno ToičNa Mlakah pri Vipavi so zadnje mesece lanskega leta začeli uvajati v operativno uporabonovo strelišče Mlake, veliko 18 hektarov, s štirimi strelišči, ki omogočajo urjenje z večvrstami orožja do kalibra 12,7 milimetra za različne taktične razmere. Pri gradnji novegastrelišča so upoštevali vse sodobne zahteve za urjenje pripadnikov vojske in varnostne tertudi okoljske standarde. Vodja uvajanja strelišča Mlake v operativno uporabo major DragoBožac iz Poveljstva sil SV je dejal, da je to eno najsodobnejših strelišč tudi v primerjavi ssosednjimi državami.Strelišče s taktično stezoza bojno urjenjePripadniki Slovenske vojske so seurili na streliščih, ki jih je uporabljalaže JLA, med najbolj znanimipa so strelišča na Baču, BloškiPolici, v Crngrobu in Apačah. »Tastrelišča so zadoščala za takratnepotrebe, torej streljanje in urjenjes takratnim orožjem, zaradi današnjihpotreb in novih vrst orožja, kijih uvajamo v operativno uporabo,na primer puške F 2000 S, paSlovenska vojska potrebuje novo,sodobno strelišče. Menim, da jeumestitev sodobnega strelišča naMlake, blizu učnega centra Vipava,zelo dobra. Prej je bilo tu staro12

strelišče z vadiščem, ki se je precejzmanjšalo zaradi gradnje avtoceste,zato je tudi prostorska umestitevstrelišča na območje pod avtocestozelo dobro urejena. To je prvosodobno strelišče pri nas in tudieno najsodobnejših v širši okolici,«je dejal major Božac.Na Mlakah so štiri strelišča, in sicerso dolga 25 ter 50, dve strelišči pa400 metrov. 25-metrsko strelišče jeopremljeno z računalniškim sistemomsios, ki strelcu na ekranu obstrelskem mestu kaže natančnostzadetkov. Na tarče lahko streljajo zmalokalibrsko in zračno puško narazdaljah 10, 15, 20 ter 25 metrov.Na strelišču je mogoče tudi streljanjes pištolo na običajne tarče.Pištolsko 50-metrsko strelišče jenamenjeno za protiterorističnourjenje, ki poteka na več vrst tarč,tudi takih v gibanju, ki hkratiomogočajo simuliranje ujetegatalca. »Vojaki se v operacijahkriznega odzivanja srečujejo sterorističnimi napadi, zato je pomembno,da se lahko na streliščutudi urijo v protiterorističnemboju. To strelišče omogoča različnosituacijsko nameščanje tarč, nanjem pa se strelja s pištolami dokalibra devet milimetrov,« je dejalmajor Božac. 400-metrski streliščiomogočata streljanje z avtomatskimiin ostrostrelnimi puškami terpuškomitraljezi na razdaljah 100,300 in 400 metrov. Na strelišču400 A se strelci urijo v vseh načinihstreljanja z orožjem do kalibra 12,7milimetra, tudi z vadbenimi ročnimiprotioklepnimi orožji, kot jeRGW 90. Zdaj potekata predvsemusposabljanje in nastreljevanjenove puške F 2000 S. Na strelišču400 B je taktična steza za bojnourjenje enot, kar omogoča tudi simulacijopovratnega ognja, zvočnein dimne učinke, premikajoče tarčein podobno. Na streliščih je mogočenočno streljanje. V enem dnevuse lahko na štirih streliščih urijoštirje vodi, kar je odvisno od tega,kakšna streljanja oziroma urjenjaenota želi opraviti. »Tarčnih nosilcevje več vrst, saj ima vsako streliščerazlične tarčne nosilce in tudina enem strelišču jih je lahko večvrst. Najbolj preprosti so tisti, kidvignejo tarčo in jo spustijo, ko jostrelec zadene. Tarče na pištolskihstreliščih predstavljajo sovražnikein civiliste, od katerih ima eden naprimer v roki knjigo, drugi pa orožje.Tarča se postavi tudi v nevtralnipoložaj. Takrat strelec tako kot obprikazu civilista ne sme streljati.Strelišče 400 B ima premične tarčena vozičku, ki je na električni pogonom.Tarča opravi 200-metrskopot v obliki črke S. Na tarčnemsistemu sios bi lahko priredili celoTaktična steza za bojno urjenjeOperater v zabojniku prekračunalniških sistemov spremljazadetke in upravlja tarče terzvočne in svetlobne učinke.13

sv 4PREDSTAVLJAMO VAMtekmovanja v streljanju z malokalibrskoin zračno puško,« je pojasnilnamestnik vodje programerjev nastrelišču višji vodnik Matjaž Petrič.Programerji oziroma operaterji sousposobljeni in jih je certificiraldobavitelj opreme, formacijsko pasodijo v 24. VTP v Postojni. Njihovvodja je štabni vodnik Rudolf Niko.Še preden pridejo enote, ki so zatisti dan dogovorjene za streljanje,pripravijo in preverijo, ali vse deluje.Povežejo se z vodjo streljanjain skrbijo za nemoteno delovanjestrelišča. Ob morebitni nepravilniuporabi strelišča ali ogroženostičloveških življenj so pristojni, daprekinejo streljanje. Za upravljanjein nemoteno delovanje vsakegaposameznega strelišča skrbita podva operaterja. Operater v zabojnikuprek računalniških sistemovspremlja zadetke in upravlja tarčeter zvočne in svetlobne učinke.Ko bo sistem popolnoma deloval,bo omogočal izpis rezultatov streljanja,tako da bo vodja streljanjadobil izpisek o uspešnosti posameznegastrelca, kar bo podlaga zapodrobno analizo in načrtovanjenadaljnjega urjenja.Strelišče spremičnimitarčami navozičkuStrelišče je že preizkusilanaravaLeta 2006 je projektantski biro izAjdovščine pripravil projekte zastrelišče, največ gradbenih del, kijih je opravilo gradbeno podjetjePrimorje, je bilo narejenih lani, zatehnično opremo, torej računalniškepovezave, nosilce tarč inpodobno, pa je poskrbelo podjetjeRudis. Nadzor nad izvajanjem delje zagotavljal Urad za gospodarjenjez nepremičninami MO. Tudiz ekološkega vidika je streliščesodobno, saj so nameščeni lovilcikrogel, da svinec ne prehaja vzemljo. Ekologi so pred gradnjopregledali zemljišče in preselili nekatererastline, ki so tam rasle, nadrugo območje, ker so redke. Tudiza varnost je dobro poskrbljeno.Visoki nasipi ločujejo vsako strelišče,so protibalistično zaščiteni indelujejo tudi protihrupno. Izstrelkani mogoče izstreliti s strelišča,razen če bi se strelec obrnil vpopolnoma napačno stran in ne bistreljal v tarče.Z uvajanjem strelišča Mlake voperativno uporabo se ukvarjajona Poveljstvu sil, poleg majorjaBožaca pri tem sodelujeta z GŠSVtudi podpolkovnik Niko Završnikin major Jože Frol. »Na streliščeso pripadniki SV začeli prihajatiseptembra lani, ko smo testiraliopremo, od novembra pa se streliščeuporablja in poteka uvajanje.Še vedno ga preizkušamo, morebitnenapake pa tudi reklamiramo.Dvakrat je strelišče preizkusilatudi narava, in sicer ob močnemdeževju, ko je strelišče preplavilo,zato je bilo narejeno dodatno odvodnjavanje,ter drugič ob orkanskemvetru. Strelišče je ves čas zasedenoin izkušnje so dobre, nekaj napakpa smo reklamirali in so odpravljene.Temu je tudi namenjenouvajanje, ki bo po načrtu trajalodo konca leta, vendar bomo žepred tem končali vse postopke.Trenutno je v pripraviti še nekajelaboratov, dokumentacije inpredvsem scenarijev streljanja, kijih pripravlja PDRIU. Mislim, da bostrelišče jeseni že predano v polnouporabo,« je dejal major Božac.Dodal je, da bosta Ministrstvo zaobrambo in Slovenska vojska zgradilavsaj še dve podobni strelišči,vendar ne enaki. Eno bo v Apačah,drugo manjše in prilagojeno potrebamurjenja enote za specialnodelovanje pa bo v Škrilju.Pištolskostrelišče zaprotiterorističnourjenjeModern firing rangeat MlakeDuring the last few months oflast year a new firing range wasbrought into operational use atMlake near Vipava. Covering 18hectares, it has four separateranges that allow training withvarious types of weapon up to12.7 mm calibre for various tacticalconditions. In the constructionof the new range, accountwas taken of all the modern requirementsfor training militaryservice personnel, as well as securityand environmental standards.Major Drago Božac, whois in charge of starting up theMlake firing range for operationaluse, said from the SAF ForceCommand that this is also one ofthe most up to date firing rangesin comparison with neighbouringcountries.14

sv 4Objave Ministrstva za obrambošt. 268 | 7. marec 2008 | 13627.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDIČINU IN ODREDBO O PRIZNANJUČINAI. Ugotovi se, da se je Gregor BIZJAK,rojen 1970, dne 18. 1. 2008 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Gregorju BIZJAKU se prizna čin štabnivodnik.Številka: 811-1/2008Datum: 29. 1. 2008Karl ERJAVECMINISTER3628.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDIČINU IN ODREDBO O PRIZNANJUČINAI. Ugotovi se, da se je Roman BUNDERŠEK,rojen 1967, dne 24. 1. 2008 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Romanu BUNDERŠKU se prizna činštabni vodnik.Številka: 811-1/2008Datum: 29. 1. 2008Karl ERJAVECMINISTER3629.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDIČINU IN ODREDBO O PRIZNANJUČINAI. Ugotovi se, da se je Darko CVETKO,rojen 1967, dne 18. 1. 2008 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Darku CVETKU se prizna čin štabnivodnik.Številka: 811-1/2008Datum: 29. 1. 2008Karl ERJAVECMINISTER3630.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDIČINU IN ODREDBO O PRIZNANJUČINAI. Ugotovi se, da se je Mladen JURINČIČ,rojen 1969, dne 24. 1. 2008 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Mladenu JURINČIČU se prizna čin štabnivodnik.Številka: 811-1/2008Datum: 29. 1. 2008Karl ERJAVECMINISTER3631.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDIČINU IN ODREDBO O PRIZNANJUČINAI. Ugotovi se, da se je Marko KAC, rojen1962, dne 18. 1. 2008 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Marku KACU se prizna čin štabni vodnik.Številka: 811-1/2008Datum: 29. 1. 2008Karl ERJAVECMINISTER3632.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDIČINU IN ODREDBO O PRIZNANJUČINAI. Ugotovi se, da se je Damjan KAJTNER,rojen 1967, dne 18. 1. 2008 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Damjanu KAJTNERJU se prizna čin višjivodnik.Številka: 811-1/2008Datum: 29. 1. 2008Karl ERJAVECMINISTER3633.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDIČINU IN ODREDBO O PRIZNANJUČINAI. Ugotovi se, da se je Pavel SKOBE, rojen1969, dne 18. 1. 2008 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Pavlu SKOBETU se prizna čin štabnivodnik.Številka: 811-1/2008Datum: 29. 1. 2008Karl ERJAVECMINISTER3634.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDIČINU IN ODREDBO O PRIZNANJUČINAI. Ugotovi se, da se je Matjaž SLAPNIK,rojen 1969, dne 18. 1. 2008 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Matjažu SLAPNIKU se prizna čin višjivodnik.Številka: 811-1/2008Datum: 29. 1. 2008Karl ERJAVECMINISTER3635.Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 4. člena Uredbe očinih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur.list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajamODREDBO O POVIŠANJU VOJAKAv čin naddesetnika:Vanja VURCER GOSAR, 1975Številka: 811-11/2007-173Datum: 31. 12. 2007GeneralpodpolkovnikAlbin GUTMANNAČELNIK3636.UKAZ ŠT. 094-1/2008-85NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 23. 1. 2008Na podlagi Ukaza o priznanjih Slovenskevojske, šifra 960-00-03/02-5 z dne 18. 9. 2002PODELJUJEMpriznanja Slovenske vojske, ki jih prejmejo:spominsko darilo SV ob upokojitvi:Marija ALBREHT, 1955Andreja ANDREJAŠ, 1953Ivan ANŽIČ, 1949Boris BERTONCELJ, 1951Veronika BETI, 1953Milivoj Mitja BOBIČ, 1958Jure BOJANIČ, 1950Vida BORSE, 1953Janko BRATUŠ, 1951Milana BUHANČIĆ, 1946Jovanka BUKOVEC, 1953Stasil BURJA, 1947Štefan CIMER, 1946Marjan CIMERMAN, 1952Martin ČOPIČ, 1948Vojko DAMJAN, 1949Cvetko DANIČIČ, 1952Zvonko DEBELJAK, 1947Mauro DEFERRI, 1949Feliks DETELA, 1959Milica DMITRAŠINOVIĆ, 1949Janez DOBRAVEC, 1952Ivan DOVGAN, 1948Milan DRAŽNIK, 1951Cvetko DULMIN, 1948Štefan FLISAR, 1950Jože FLORJANČIČ, 1951Martina GORIŠEK, 1952Vojko Zmago GORUP, 1946Marko GRIL, 1951Drago HROBAT, 1956Silva KEJŽAR, 1952Ivan KMETEC, 1953Milan KOBAL, 1948Branko KOBETIČ, 1952Franc KOCJAN, 1950Mirko KOS, 1957Alojzij KOS, 1947Pavel Radovan KOVAČIČ, 1947Alojzij KOVAČIČ, 1946Franc KUNOVAR, 1948Vojko KUŠTRIN, 1954Marjan KUŽNIK, 1942Kamil LASIČ, 1947Luka LEVIČNIK, 1947Vilko LIBENŠEK, 1950Tatjana LIPEC, 1954Miran LOPAREC, 1953Jožef MAJCENOVIČ, 1949Roman MARGUČ, 1952Blanka MIKEC, 1950Boris MIKUŠ, 1949Milenko MILINOVIĆ, 1955Aleksander MLADKOVIČ, 1948Jelka MLINARIČ, 1954Jožef MOLK, 1950Jožef OLAJ, 1955Anton OTONIČAR, 1948Alojz OVEN, 1950Andrej PAJNIČ, 1945Stanislav PAVELŠEK, 1951Stanislav PEGAN, 1949Branko PERTOVT, 1954Vida PETEK, 1953Andrej PODBREGAR, 1949Anton POGAČNIK, 1951Branko POLIMAC, 194715

sv 4Objave Ministrstva za obramboMiha ZUPANČIČ, 1982Igor SMONKAR, 19683. znak kobra 7. 7. 1991:Roman LANŠČEK, 1964Tomaž NAGLIČ, 1975Beno TRČEK, 1978Bojan URBANČ, 1974Marjeta VOUK, 197787/05 in 34/06)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:1. v čin desetnika:Davorin KRAČUN, 1981Nino MORAVAC, 1980Bojan STARMAN, 1975Viljem ZOBEC, 19742. v čin poddesetnika:Jože ALTBAUER, 1977Damjan BREG, 1982Aleš LIPNIK, 1982Andrej SVET, 1971št. 268 | 7. marec 2008 | 2Branko POSARIČ, 1952Danilo PREMZEL, 1952Milan REMIH, 1957Alojz ROSTOHAR, 1955Franc RUPNIK, 1951Metod RUTAR, 1951Miloš SAJOVIC, 1948Pavel SANABOR, 1949Zdenko SERŠEN, 1949Šandor SIRAK, 1955Darko SKOK, 1951Milan SLANA, 1952Frančišek STARE, 1953Zdravko STOLNIK, 1948Marjan STRAH, 1949Josip STRUHAK, 1947Milan ŠIKER, 1948Janko ŠKRABELJ, 1950Marijan ŠKRINJAR, 1951Veronika ŠKUL, 1953Tatjana ŠONC, 1955Franc ŠTANTE, 1954Franc ŠTEFANČIČ, 1946Marko ŠTRUKELJ, 1952Franc ŠUŠTAR, 1952Dušan TARMAN, 1955Bojan TRDAN, 1949Mijo TRGOČEVIĆ, 1951Nada ULČAR, 1951Sebastijan VIČIČ, 1972Franc VIDIC, 1950Sočan VIŽIN, 1949Anton ZADEL, 1951Martin ZEVNIK, 1949Bogomir ŽERJAV, 1947Vladimir ŽNIDARŠIČ, 1950Srečko ŽOKALJ, 1947Lovro ŽUPANIĆ, 1947GeneralpodpolkovnikAlbin GUTMANNAČELNIK3637.UKAZ ŠT. 094-1/2008-81NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 23. 1. 2008Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07)PODELJUJEMpriznanja Ministrstva za obrambolistino za uspehe pogodbenemupripadniku:Slavko ARH, 1979Aleš BRADEŠKO, 1975Sebastjan DAŠEVIĆ, 1976Janez DEBELJAK, 1976Marko DOBRAVEC, 1973Primož DORNIK, 1977Tomaž DROL, 1972Boris ERŽEN, 1972Borut FILIP, 1976Sebastijan GOSAR, 1974Dejan GRUŠKOVNJAK, 1978Denis GUZELJ, 1975Milan HROVAT, 1972Robert HVASTI, 1975Marko IGLIČAR, 1976Bojan ILIĆ, 1976Redžo ISTREFI, 1976Gregor JAMNIK, 1981Lojze JAMNIK, 1976Dušan JANC, 1983Boštjan JELENC, 1978Roman JELOVČAN, 1979Damijan KOROŠEC, 1978Jure KRAMAR, 1974Robert KUKOVIČ, 1975Borut LAVTAR, 1976Vojko MARUŠIČ, 1973Roman MASTEN, 1968Mladen MLINARIČ, 1976Igor OMAN, 1979Igor PEČENIK, 1980Božidar PIVK, 1976Simon PLUT, 1975Tomaž PLUT, 1977Aleš PRIMOŽIČ, 1973Marko RESNIK, 1981Roman SEDEJ, 1976Grega SLANOVIC, 1982Janko STANEK, 1973Milan STARE, 1974Klemen STRŽINAR, 1979Luka SVETELJ DEBELAK, 1977Simon TONEJC, 1978Nejc URBANC, 1976Janez ZORAN, 1977Ernest ZUPAN, 1979GeneralpodpolkovnikAlbin GUTMANNAČELNIK3638.UKAZ ŠT. 094-1/2008-83NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 23. 1. 2008Na podlagi Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07z dne 11. 5. 2007)PODELJUJEMpriznanja Slovenske vojske, ki jih prejmejo:mali nož Slovenske vojske – srebrni:Daniel BEZJAK, 1986Marko BUNDERLA, 1981Mitja DEDUKIĆ, 1987Marko FRIDL, 1979Gregor GORIŠEK, 1985Damjan HOLC, 1976Jernej MUJDRICA, 1982Fredi ROJKO, 1977Jože TRŠELIČ, 1981GeneralpodpolkovnikAlbin GUTMANNAČELNIK GŠSV3639.UKAZ ŠT. 094-1/2007-7POVELJNIKA 9. BZOZ DNE 6. 7. 2007Na podlagi Ukaza o priznanjih 9. BZO, št.094-1/2006-7 z dne 20. 2. 2006PODELJUJEMpriznanja 9. bataljona zračne obrambe, kijih prejmejo:1. zlato plaketo 9. BZO:Janez KRAŠEVEC, 19672. srebrno plaketo 9. BZO:Tomaž BRULC, 1966Vladimir JARABEK, 19652. bronasto plaketo 9. BZO:Tomaž GROSEK, 1971Edis HRUSTANOVIČ, 1981Vinko PERNEK, 1960Roman POVH, 1972Robert PUST, 1970Iztok RACMAN, 1976StotnikVincenc ARKONAMESTNIK POVELJNIKA 9. BZO3640.UKAZ ŠT. 094-1/2007-21POVELJNIKA 132. GORBZ DNE 3. 9. 2007Na podlagi Ukaza o priznanjih 132. GORB,številka 960-00-1/2005-11 z dne 24. 8. 2005 sePODELIJOpriznanja 132. gorskega bataljona:1. zlati znak 132. GORB:se podeli častnikom, ki so v preteklih 15 letihopravljali dolžnost poveljnika 132. GORB.2. srebrni znak 132. GORB:se podeli častnikom, ki so v preteklih 15 letihopravljali dolžnost namestnika poveljnika132. GORB, terčasnikom in podčastnikom, ki opravljajosvoje delo v 132. GORB od 21. 9. 1992.3. bronasti znak 132. GORB:se podeli pripadnikom STAS, in sicervišjemu vodniku Alešu Gorišku, višjemuvodniku Viktorju Hostniku, nadporočnikuPrimožu Lahu, višji vodnici Marinki Leban inporočniku Gorazdu Medvedu.4. spominski znak 132. GORB:se podeli enoti Vojašnice Bohinjska Bela zadolgoletno sodelovanje.MajorBorut CESARPOVELJNIK3641.ODREDBA ŠT. 811-1/2007-42POVELJNIKA 11. BZV VRHNIKAZ DNE 26. 10. 2007Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – Zobr – UPB1) ter 2.in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,PodpolkovnikBoris CIMPRIČPOVELJNIK3642.ODREDBA ŠT. 811-1/2007-28POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGABATALJONAZ DNE 8. 11. 2007Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – Zobr – UPB1), 2. in 3. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)SE POVIŠAnaslednji pripadnik stalne sestave:v čin poddesetnika:Franc REBOLJ, 1975MajorPeter STARCPOVELJNIK3643.UKAZ ŠT. 094-19/2007-178NAČELNIKA ODDELKA ZAPRIDOBIVANJE KADRAZ DNE 10. 12. 2007Na podlagi Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št.41/95) in Ukaza o nošenju oznak in priznanjOddelka za pridobivanje kadra, šifra 960-00-03/03-54 z dne 17. 9. 2003PODELJUJEMpriznanje Oddelka za pridobivanje kadra:1. zlati znak Oddelka za pridobivanjekadra:Mitja TEROPŠIČ16

sv 4Objave Ministrstva za obrambošt. 268 | 7. marec 2008 | 32. zlato plaketo Oddelka za pridobivanjekadra:CU VipavaUO Nova GoricaUO Celje20. MOTB74. OKMBPomurski sejem, Gornja Radgona3. srebrno plaketo Oddelka zapridobivanje kadra:CU Vipava, učna skupina Murska SobotaObčina ŠentjernejRajko ZLATKOVIČ, UO LjubljanaUroš NOVAK, Univox Kočevje4. bronasto plaketo Oddelka zapridobivanje kadra:Tomislav GAVRANIČAvgust FORTUNA, UO LjubljanaAna VEHAR, OŠ Vič RudnikBranislav LUKAČ, IO LjubljanaBranko TROHA, IO RibnicaBranko BUNTA, IO TrbovljeOŠ CerknoOŠ AjdovščinaGimnazija IdrijaSŠ AjdovščinaZRSZ MariborPerutnina PtujSrednja strojna šola MariborOVS izpostava Celje17. BVP – 3. četa CeljeBogdan ZUPAN, UO LjubljanaEVOJ CeljeRegionalni center ZOTKS Murska SobotaOŠ LendavaOŠ CankovaPolkovnikJože MAJCENOVIČNAČELNIK OPK3644.Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr –UPB1) ter 2. člena Uredbe o činih inpoviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.99/02, 87/05 in 34/06) izdajamODREDBOO POVIŠANJU VOJAKA STALNE SESTAVEv čin poddesetnika:Dušan JAMNIK, 1981Številka: 811-1/2007-29Datum: 10. 12. 2007PodpolkovnikVlado PAKIŽPOVELJNIK3645.UKAZ ŠT. 094-1/2007-30NAČELNIKA CENTRA ZA DOKTRINOIN RAZVOJZ DNE 11. 12. 2007Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št.41/95) ter v skladu z Ukazom o priznanjihCentra za doktrino in razvoj, šifra 094-1/2006-2 z dne 19. 1. 2006PODELJUJEMpriznanje za izjemne zasluge pri krepitvi inrazvoju CDR:zlati znak CDR:podpolkovnik Simon KREJANPolkovnikAndrej OSTERMANNAČELNIK3646.UKAZ ŠT. 094-1/2007-31NAČELNIKA CENTRA ZA DOKTRINOIN RAZVOJZ DNE 13. 12. 2007Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št.41/95) ter v skladu z Ukazom o priznanjihCentra za doktrino in razvoj, šifra 094-1/2006-2 z dne 19. 1. 2006PODELJUJEMpriznanje za zasluge pri razvoju in krepitviCDR:1. bronasti znak CDR:Marko JAVORNIK2. plaketo CDR:Ivan ANŽIČ3. pohvalo načelnika CDR:Suzana KOLTAJPolkovnikAndrej OSTERMANNAČELNIK3647.ODREDBA ŠT. 094-1/2007-79POVELJNIKA 1. BRIGADEZ DNE 14. 12. 2007Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št.41/95, 44/96 in 2/03) in Ukaza o priznanjih1. brigade SV, šifra 960-00-1/2004-38 z dne11. 6. 2004PODELJUJEM1. medaljo I. stopnje, ki jo prejme:Anton TUNJA, 19572. medaljo II. stopnje, ki jo prejmejo:Vladimir GAŠPER, 1968Andrej SVETANIČ, 1968Slavko VLAH, 19633. medaljo III. stopnje, ki jo prejmejo:Gregor BIZJAK, 1970Aleš BRIC, 1980Ivan ČIZMAZIJA, 1982Dušan ČRNKO, 1978Amir EGRLIČ, 1968Karmen GRABAR, 1978Zvonko HORVAT, 1985Jožef JAUNIG, 1966Sabina JELEN, 1983Aljoša KAUČEVIČ, 1979Anton KOS, 1979Sebastjan LASIČ, 1977Boštjan LESJAK, 1970Rajko LESKOVŠEK, 1966Hadis LIŠINOVIČ, 1976Andreja MAJER, 1972Miroslav MAJER, 1968Harij MARUŠIČ, 1966Ermin MUSTAFIČ, 1978Jože PILIH, 1968Dušan PŠAJD, 1969Aleš PUCIHAR, 1963Anton RAMPRE, 1976Vladimir ROGULJA, 1964Gregor SIMONIČ, 1984Aljoša SITAR, 1973Pavel SKOBE, 1969Mito SMERDELJ, 1976Boris ŠOBAK, 1970Damjan ŠTRUCL, 1971Boštjan ŠTURM, 1975Vlado TOMAŽIČ, 1968Milan TRNOVEC, 1979BrigadirBojan POGRAJCPOVELJNIK3648.ODREDBA ŠT. 811-2/2007-10POVELJNIKA 20. MOTORIZIRANEGABATALJONAZ DNE 14. 12. 2007Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 2.in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05in 34/06)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:1. v čin desetnika:Luka MITROVIĆ, 1979Andrej PREŠIČEK, 19782. v čin poddesetnika:Aleš BERSTOVŠEK, 1983Janko ČEPIN, 1981Natalija GALUN, 1982Smiljan GOZNIK, 1977Matjaž KOREN, 1984Matjaž LIPOVŠEK, 1980David POSRPNJAK, 1981MajorIgor ISKRAČPOVELJNIK3649.ODREDBA ŠT. 811-1/2007-29POVELJNIKA 17. BATALJONA VOJAŠKEPOLICIJEZ DNE 20. 12. 2007Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 3. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)SE POVIŠAnaslednji pripadnik stalne sestave:v čin desetnika:Blaž ČOLIG, 1976PodpolkovnikErnest ANŽELJPOVELJNIK3650.ODREDBA ŠT. 811-1/2007-22NAČELNIKA ŠOLE ZA PODČASTNIKEZ DNE 20. 12. 2007Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr –UPB1) in 2. člena Uredbe o činih inpoviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02)SE POVIŠAJOnaslednji kandidati 23. generacije Šoleza podčastnike, ki uspešno izvajajo 1.fazo programa osnovnega vojaškegaizobraževanja in usposabljanja kandidatovza podčastnike stalne sestavev čin poddesetnika:Marko BEADER, 1985Sandra DELALIĆ, 1980Peter FARKAŠ, 1979Luka KAPUS, 1983Gorazd KOTNIK, 1977Bogdan MAHORIČ, 1977Tomaž PIRNAT, 1976Boris PODLOGAR, 1975Goran ŠAVORA, 1983Miha ŠLEBIR, 1987Matic SODNIK, 1983Ivan VESELKO, 1982Kapitan fregateBoris GERŠAKNAČELNIK3651.ODREDBA ŠT. 811-3/2007-18POVELJNIKA 72. BRZ DNE 24. 12. 2007Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP) ter 2. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)SE POVIŠAnaslednji pripadnik stalne sestave:v čin poddesetnika:Jani LAZNIK, 1982PodpolkovnikFriderik ŠKAMLECPOVELJNIK3652.ODREDBA ŠT. 094-1/2008-4POVELJNIKA 17. BATALJONA17

sv 4Objave Ministrstva za obrambošt. 268 | 7. marec 2008 | 4VOJAŠKE POLICIJEZ DNE 8. 1. 2008Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št.41/95, 44/96 in 2/03) in Ukaza o priznanjih17. bataljona vojaške policije SV, številka094-1/2006-55 z dne 20. 12. 2006PODELJUJEM1. zlato plaketo 17. bataljona vojaške policije,ki jo prejmeta:Bojan POGRAJC, Ljubljana1. BRSV2. srebrno plaketo 17. bataljona vojaškepolicije,ki jo prejmeta:Dobran BOŽIČ, LjubljanaRoman URBANČ, Ljubljana3. bronasto plaketo 17. bataljona vojaškepolicije,ki jo prejme:Igor ŠEPEC, Trbovlje4. zahvalo 17. bataljona vojaške policije,ki jo prejme:32. VTPPodpolkovnikErnest ANŽELJPOVELJNIK3653.UKAZ ŠT. 094-1/2008-12POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKEZ DNE 9. 1. 2008Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št.41/07) in Direktive o priznanjih Poveljstva silSlovenske vojske, šifra 960-00-02/2004-131 zdne 7. 12. 2004PODELJUJEMpriznanja Poveljstva sil Slovenske vojske:1. srebrni meč Poveljstva sil:Sandi BOGATAJ, 1973Boris CIMPRIČ, 1971Alenka ERMENC, 1963Bojan GREGORIČ, 1956Damjana JURKOVIČ, 1961Srečko KOLARIČ, 19562. bronasti meč Poveljstva sil:1. radarski vod dolgega dosega – 16. BNZPTomaž AHEJ, 1972Ernest ANŽELJ, 1962Boštjan BADALIČ, 1970Ivo BEKE, 1968Boris BEZEK, 1959Valter BIZJAK, 1971Albert BORDON, 1970Drago BOŽAC, 1950Aleš BOŽIČ, 1979Franci BRADEŠKO, 1965Zlatko BRATEC, 1976Renato BREZNER, 1971Maksimiljan CVAJDIK, 1970Igor ČEHOVIN, 1947Branko ČESNIK, 1963Leon ČESNIK, 1969Boro DAJČMAN, 1970Branko DUH, 1969Dimitrij FABČIĆ, 1964Matej FAJFAR, 1984Aleksandra FERLEŽ, 1971Vili FLIS, 1981Aleš GANC, 1978Pavel GENC, 1959Matjaž GORIČAR, 1955Novak GOVEDARICA, 1960Gregor GROLEGER, 1971Gregor HARNIK, 1979Aleš HOJNIK, 1978Andrej HRIBAR, 1968Vojka JANEŽIČ, 1958Rado JEKLAR, 1972Andrej JEREB, 1979Mitja JEŠELNIK, 1963Domen JURŠE, 1965Jože KAPELE, 1972Sebastjan KAVCL, 1981Matjaž KAVČIČ, 1969Jože KELENC, 1973Miram KIRM, 1981Andrej KLINAR, 1976Boštjan KLJUČEVŠEK, 1968Ivan KMETEC, 1953Albert KOČEVAR, 1967Franc KOKOL, 1968Boštjan KOPŠE, 1983Damir KORDIŠ, 1978Miha KOSEC, 1981Urban KRALJ, 1974Boris KRAMŽAR, 1964Robert KUKOLJ, 1970Aleš KUNSTELJ, 1972Andrej KUTNAR, 1958Mojca LAH, 1979Sebastjan MARUŠIČ, 1968Anita MAUHAR, 1972Aleš MAUKO, 1968Mitja MESEC, 1981Mirko MEŽAN, 1968Peter MIHALINEC, 1965Darko MILANOVIĆ, 1979Dragica MILAVEC, 1960Zdenko MOHAR, 1956Ermin MUSTAFIĆ, 1978Igor NEMANIČ, 1959Janez OBLAK, 1969Janez OBLAK, 1958Milan OBREZA, 1959Ludvik ONUK, 1949Jože PALFI, 1958Vladimir PAVLIN, 1959Uroš PEROVŠEK, 1970Samo PETELINC, 1969Bojan PETROVIĆ, 1967Natalija PLESTENJAK, 1970Žiga PRETNAR, 1982Branko RADOJC, 1959Milanko RAIČEVIĆ, 1956Miha RAKAR, 1980Zoran RAVBAR, 1965Darko RAŽMAN, 1961Martin SENICA, 1975Marjan SIRK, 1967Danijel SOKAČ, 1971Boris STANKOVIČ, 1966Katja STRAŽE, 1972Samo STREHAR, 1975Mark STUPAR, 1974Franjo SUHADOLNIK, 1952Boštjan SUŠNIK, 1970Matevž ŠABEC, 1981Benedikt ŠEMEC, 1971Matjaž ŠINIGOJ, 1965Damir ŠTEMBERGER, 1964Franc ŠUŠTAR, 1952Robert TEMENT, 1971Darko TIČ, 1974Gregor TOME, 1970Majda TRUGAR, 1959Anton TURK, 1970Aleš UMEK, 1973Dušan UTROŠA, 1975Jožef VALENTINČIČ, 1967Robert VENCELJ, 1971Janez VIDIC, 1977Viktorija VIRAG, 1963Dejan VIRTNIK, 1982Daniel ZAVELJCINA, 1969Ivan ZEMLJARIČ, 1967Gašper ZUPANČIČ, 1979Jožef ŽIŠT, 1955Peter ŽLOGAR, 19683. bronasto plaketo Poveljstva sil:Mestna občina Kranj4. pohvalo poveljnika sil:Matej AHAČEVČIČ, 1973Dejan AUPIČ, 1977Aleš BARTOLJ, 1976Franc BAŠKOVEC, 1976Andreja BIZJAK, 1972Jože BRGLEZ, 1980Alfonz CUGMAS, 1958Janez ČADEŽ, 1956Gorazd DREVENŠEK, 1974Enota za pripravo hrane (kuhinja), EnotaVojašnice Ivan CankarMojca FIDERŠEK, 1975Uroš GORNIK, 1974Robert GRADIŠČAJ, 1970Peter JELOVŠEK, 1970Irena JURCA, 1965Žiga KALAJŽIČ, 1978Borut KASTELEC, 1979Inge KEMPERLE, 1969Franc KORAČIN, 1966Mladen LUJIĆ, 1959Iztok MLAKAR, 1974Robert NADOH, 1966Orkester Slovenske vojskeVlado PAKIŽ, 1966Dušan PECMAN, 1968Marjan PISNIK, 1978Poveljstvo za doktrino, razvoj izobraževanjein usposabljanjeEmanuela POŽAR, 1973Igor PRAZNIK, 1973Boris RAKUŠA, 1970Skupina za podporo vojaških premikov,Poveljniški centerSulafa ŠPRUK OSMAN, 1971Robert ŠTEFANČIČ, 1968Mitja TERGLAV, 1968Borut TINEV, 1970Darko TKALČIČ, 1969Jože URŠNIK, 1978Iztok VIZJAK, 1974Vod za varovanje oseb, 17. bataljon vojaškepolicijeJanez VODEB, 1965Vojaški vikariatVelimir VUČKOVIĆ, 1951Blažo Blaž VUKOVIČ, 1980Branko ZAMUDA, 1958Marko ZORIČ, 1961Janez ŽABKAR, 19675. zahvalo poveljnika sil:Marjeta KORDIŠ, 1967Branko LEGAN, 1958Območno združenje veteranov vojne zaSlovenijo Bela krajinaCiril PANGRŠIČ, 1946Posavski muzejJudita RIZNAR LEVIČNIK, 1961Marjana ZOBEC, 1955BrigadirAlan GEDERPOVELJNIK SIL3654.Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – UPB1)ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05in 34/06) izdajamODREDBOO POVIŠANJU VOJAKA STALNE SESTAVEv čin naddesetnika:Dušan VUJAKLIJA, 1968Številka: 811-1/2008-13Datum: 22. 1. 2008PodpolkovnikMiran FIŠERPOVELJNIK3655.ODREDBA ŠT. 811-1/2008-21POVELJNIKA 9. BZOZ DNE 24. 1. 2008Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – Zobr – UPB1) ter 2. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06)SE POVIŠAJOnaslednji vojaki stalne sestave:v čin poddesetnika:Primož BODLAJ, 1982Mojca HRIBERŠEK, 1978Uroš KNEZ, 1984Simon MAROLT, 1980Lea MAŠIČ, 1982Barbara POCAK, 1981Miha RAKAR, 1980Matjaž SKAZA, 1981Tomaž ŠIJANEC, 1983Miha ŠKRJANEC, 1984Jure ŠKUFCA, 1982Marjeta VOUK, 1977PodpolkovnikIgor STROJINPOVELJNIK18

ZAŠČITA IN REŠEVANJEsv 4Civilna zaščitav Sloveniji in drugjeBesedilo: Gregor LogarFotografija: Bruno ToičGeneralna skupščina OZNje leta 1990 razglasila1. marec za svetovni dancivilne zaščite, pri čemerjo pojmujemo kot posebendel namensko organiziranihsil za zaščito, reševanje inpomoč. Ob tej priložnostibomo predstavili, kako jeorganiziran sistem civilnezaščite v Sloveniji, sosednjihdržavah in ZDA.Civilna zaščita v SlovenijiV Sloveniji je Uprava Republike Slovenije za zaščito inreševanje organ v sestavi MO. Njene naloge so številne,saj obsegajo pripravo nacionalnega programa varstvapred naravnimi in drugimi nesrečami, predlogeraziskovalnih in razvojnih projektov, priprave analizetveganj in ogroženosti, organizacijo sistema opazovanja,obveščanja in alarmiranja ter skrb za njegovo delovanje,organizacijo sistema zvez in skrb za njegovo delovanje,usmerjanje in usklajevanje preventivnih ukrepov terrazglasitev nevarnosti naravnih in drugih nesreč. Polegtega skrbi za dajanje napotkov za ravnanje ob nevarnostihin nesrečah, za pripravo državnega načrta zaščitein reševanja, organiziranje, opremljanje in usposabljanjeCivilne zaščite, pripravo programov ter organizacijo inizvajanje izobraževanja in usposabljanja za zaščito, reševanjein pomoč, zagotavljanje pogojev za delo poveljnikain štaba Civilne zaščite RS, oblikovanje in vzdrževanjedržavnih rezerv materialnih sredstev ter podobno.Za uspešno opravljanje vseh naštetih nalog sodeluje priCivilni zaščiti veliko vladnih in nevladnih organov terdruštev. To so tako imenovane sile za zaščito, reševanjein pomoč, ki so definirane kot razpoložljive človeškezmogljivosti društev, gospodarskih družb, zavodov,lokalnih skupnosti, države ali drugih organizacij, ki sonamenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih indrugih nesrečah. Na splošno jih lahko delimo na petdelov. V prvem so enote ter službe društev in drugihnevladnih organizacij, kamor sodijo gasilske enote,Gorska reševalna služba, Jamarska reševalna služba,Podvodna reševalna služba, enote reševalcev z reševalnimipsi v okviru Kinološke zveze Slovenije, Zvezadruštev in klubov vodnikov reševalnihpsov Slovenije itn. V drugoskupino sodijo gospodarske družbe,zavodi in druge organizacije, pričemer mislimo na službe nujnemedicinske pomoči, ki jih organizirajopristojne zdravstvene ustanovekot del javne zdravstvene službe,enota za identifikacijo mrtvih, kijo organizira Medicinska fakulteta,mobilna enota za meteorologijo inhidrologijo, ki jo organizira AgencijaRS za okolje, enota za higienskoepidemiološkodelo, ki jo organiziraInštitut za varovanje zdravja, ekološkilaboratorij z mobilno enoto,19

sv 4ZAŠČITA IN REŠEVANJENalaganje avtocisterne na tovorno letalo zapomoč žrtvam orkana Katrina na MississippijuFotografija: www.af.milki ga organizira Institut Jožef Stefan, mobilni centerza obveščanje itn. V tretjo skupino uvrščamo enote,službe in organe Civilne zaščite, kot so enote za prvopomoč, prvo veterinarsko pomoč, tehnične reševalneenote, enote za RKB-zaščito, enote za varstvo predNUS itn. Četrti del sil so pripadniki policije, zadnji paSlovenska vojska, ki s svojimi silami in vojaško tehnikosodelujejo pri reševanju in odpravljanju posledic naravnihin drugih nesreč.Civilna zaščita v sosednjih državahV Avstriji obstaja Urad za civilno zaščito, ki sodi podMinistrstvo za notranje zadeve. Njegovi cilji in nalogeso na splošno enaki kot pri nas, vendar so nekolikodrugače izraženi. Njihova doktrina poudarja predvsemvzpostavljanje in zagotavljanje splošne varnosti prednevojaškimi viri ogrožanja, in sicer naravnimi nesrečamiipd., ter vojaškimi viri ogrožanja, zlasti povezovanjev evropske ustanove, ki naj bi sčasoma zamenjalo dotedanjoprecej avtonomno in samozadostno varnostnopolitiko. Ena izmed prednostnih nalog avstrijske civilnezaščite je, da v kriznih razmerah zagotovi nemotenodelovanje zakonodajne in pravne veje oblasti, s čimernaj bi bila prebivalcem zagotovljena pravna in policijskavarnost tudi med hudimi naravnimi ali drugimi nesrečami.Kot v Sloveniji tudi avstrijska civilna zaščita prisvojem delovanju temelji na veliko vladnih, poklicnihin tudi prostovoljnih organizacijah ter društvih. V gasilskihbrigadah je tako približno 250.000 ljudi, računajopa lahko tudi na več kot 40.000 izurjenih zdravnikov,20pomagajo jim še Rdeči križ, gorska reševalna služba inveliko drugih društev ter organizacij.V Italiji prevzema skrb za civilno zaščito urad, ki seimenuje Servizio Nazionale della Protezione Civile.Urad, ki je bil ustanovljen leta 1992, sodi pod Ministrstvoza notranje zadeve. Njegove naloge so podobnekot v slovenskem, pri čemer sta prednostni predvsemnapovedovanje in preprečevanje naravnih ter drugihnesreč. V uradu deluje poseben odbor, imenovanDipartimento della Protezione Civile. Njegovi nalogi stapredvsem povezovanje in usklajevanje delovanja drugihdržavnih in civilnih ustanov ob naravnih ali drugihnesrečah, s čimer zagotavlja hitro pomoč prizadetimljudem in pokrajinam. Odbor najpogosteje pokličena pomoč gasilce, policijo, državne tehnične službe,civilne znanstvenoraziskovalne ustanove, Rdeči križ,gorsko reševalno službo in pripadnike vojske. Italijanskacivilna zaščita pozna tri stopnje nevarnosti. Prvaje običajna stopnja nevarnosti na ravni občine, ki joponavadi obvladajo lokalne organizacije civilne zaščite.Druga stopnja je običajna stopnja na ravni province,pri nas bi rekli pokrajine, ki že zahteva sodelovanje večslužb in ustanov ter presega pristojnosti lokalne civilnezaščite. Tretja stopnja je neobičajna oziroma izrednastopnja ogroženosti, pri kateri se pokliče na pomočtudi pripadnike vojaških sil, med katerimi je posebnopomembna vojaška policija ali karabinjerji. ItalijanskiUrad za civilno zaščito ima poleg vladnih ljudi v svojihspisih še več kot 1.200.000 civilnih prostovoljcev, ki sopripravljeni pomagati kjerkoli in kadarkoli.Organiziranost civilne zaščitev ZDAV Združenih državah Amerike jesistem organiziranosti nekolikodrugačen. Organ, ki tam skrbi zanaloge civilne zaščite, je FEMA(Federal Emergency ManagmentAgency). Do pred kratkim je taorganizacija delovala popolnomaneodvisno, 1. marca 2003 pa jeskupaj z veliko drugimi državnimiorgani in agencijami postala delameriškega Ministrstva za domovinskovarnost (Department ofHomeland Security). Naloga FEMEje voditi Združene drževe Amerikepri pripravah, preprečevanju, odzivanjuin opravljanju posledic nesreč,pri čemer je ta naloga sestavljena izveč ciljev, kot so zmanjševanje izgubživljenj in lastnine ter trpljenja inrazdejanja pri nesrečah, priprave naomejevanje posledic terorističnihdejanj, zagotavljanje informacij instrokovne pomoči ter ustvarjanjespodbujajoče in izzivov polnodelovno okolje za zaposlene. FEMAlahko kot vseameriška organizacijapokliče na pomoč tudi ljudi iz velikovladnih in nevladnih organizacij.

Njena naloga je ščititi ljudi tudi pred terorističnimidejanji, zato je v nasprotju z evropskimi državamizelo povezana z ameriškimi varnostno-obveščevalnimislužbami, kot so FBI, CIA, NSA idr., različnimi vejamiameriške vojske ter ameriškim Ministrstvom zaobrambo. Prav pri sodelovanju med FEMO in ameriškovojsko so nekoč bile težave, saj so imeli v organizacijahrazlična mnenja o vodenju in izvedbi skupnih nalog. Priodpravljanju posledic orkana Katrina je to nesoglasjepostalo tako moteče, da je delo na terenu zaostajalo inje bilo opravljeno nekakovostno. Danes se je stanje popravilo,saj ameriško obrambno ministrstvo izobražujein zaposluje poseben vojaški kader, častnike za zvezein sodelovanje med tema organizacijama. Čeprav tiljudje prihajajo iz vojske, imajo svoje delovne prostorev stavbah FEME. Z njihovo pomočjo pripravljajo strokovnjakiFEME in obrambnega ministrstva scenarije, kiobravnavajo sodelovanje ameriške vojske pri preprečevanjuter odpravljanju posledic naravnih in drugihnesreč. Ti scenariji načrtujejo in utrjujejo sodelovanjeter zaupanje teh dveh ustanov, tako da bo delo obnaslednjih naravnih ali drugih nesrečah lahko potekalohitreje, učinkoviteje in brez zapletov. Teh scenarijev jetrenutno 16, načrtujejo pa jih še 24. Zanimivo je, da sotudi v ZDA najbolj uporabljen del vojske inženirci.V Belorusiji ministrstvo za civilno zaščitoZa konec poglejmo še Belorusijo, ki ima vprašanjecivilne zaščite rešeno še posebej nenavadno. Pri njihima civilna zaščita kar svoje Ministrstvo za nujnerazmere (Ministry for Emergency Situations). Nalogeministrstva so enake kot naloge civilne zaščite v drugihevropskih državah, in sicer izvajanje načrtov za preprečevanjein odpravljanje posledic nesreč, tako naravnihkot tudi človeško povzročenih, nadzor nad državnopožarno zaščito, zaščito industrijskih objektov terupravljanjem jedrske energije, priprava in vzdrževanjesistemov za zgodnje obveščanje, nadzorovanje in usklajevanjedela med vladnimi, regionalnimi in okrajnimivejami oblasti ob nesreči in podobno. Zanimivo je, daminister in njegov kabinet izhajata iz vojske. Ministerima čin generalmajorja, ob sebi pa ima še generalmajorjain dva polkovnika. Ministrstvo ima štiri inštitute,v katerih izobražuje in usposablja svoje ljudi. Na tehinštitutih se poučujejo predmeti s področij poveljevanja,zvez in inženirstva, pri čemer študij traja od štirido pet let. Študentje se tako izobražujejo v organizacijidelovnih skupin in teles za delo na kriznih področjih,za preprečevanje ter omejevanje naravnih in drugihnesreč, spoznajo taktiko reševanja ljudi in materialov izognja, imajo precej zahtevne fizične priprave, za konecpa obiskujejo celo predavanja iz humanističnih in naravoslovnihznanosti. Po koncu študija se lahko kandidatvpiše še na podiplomski študij. Navadno je v razredupribližno 70 študentov, za podiplomski študij pa se odločile približno šest kandidatov. Posebno pomembenje inštitut za ponovno usposabljanje in profesionalnirazvoj, v katerem urijo posebne enote, tako imenovanevojaške gasilce. Inštitut je na 40 hektarjih in obsega39 namenskih stavb, od tega 18 laboratorijev, predavalnice,računalniške sobe, več kot 40 trenažnih sob vnaravni velikosti, kjer se lahko simulira več kot 1500naravnih ali drugih človeško povzročenih nesreč.Seminar o krepitvi sodelovanja na področju CZURSZR je v sodelovanju z Evropsko komisijo od nedelje, 24., do torka, 26. februarja, naBledu organizirala seminar o krepitvi sodelovanja z državami kandidatkami in državamiZahodnega Balkana na področju civilne zaščite. Evropska komisija je izvedbo seminarjatudi sofinancirala. Poleg predstavnikov Evropske komisije so se ga udeležili predstavnikidržav članic EU, držav kandidatk, držav potencialnih kandidatk z Zahodnega Balkana inregionalnih organizacij, ki aktivno delujejo v Jugovzhodni Evropi. Na seminarju je bilo večkot 90 udeležencev iz 25 držav.Namen seminarja je bil seznaniti udeležence držav članic EU z varstvom pred nesrečami vdržavah Jugovzhodne Evrope in spodbuditi nadaljnji razvoj njihovih nacionalnih sistemovpredvsem z vidika približevanja Evropski uniji. Državam kandidatkam in Zahodnega Balkanaso predstavili področje civilne zaščite v Evropski uniji ter instrumente predpristopnepomoči. Poleg tega je bil seminar namenjen tudi krepitvi stikov med državami ZahodnegaBalkana in Evropsko unijo. Države Zahodnega Balkana so imele možnost predstaviti svojenacionalne sisteme varstva pred nesrečami, predvsem pa določiti področja, na katerih biželele poglobiti sodelovanje z drugimi udeleženci. Predstavniki posameznih držav članicEU so govorili o izkušnjah z dvo- ali večstranskim sodelovanjem. Evropska komisija jeopisala zakonodajne podlage in instrumente na področju preventive, pripravljenosti inodziva na nesreče. Poseben poudarek je bil namenjen možnim oblikam sodelovanja državZahodnega Balkana skladno z njihovim statusom v predpristopnem procesu in identifikacijiustreznih finančnih instrumentov.Slovenska podpora prizadevanjem držav Zahodnega Balkana pri njihovem vključevanju vEU je ena izmed prednostnih nalog predsedovanja Slovenije Svetu EU. Glede na naravnenesreče, posebej gozdne požare poleti 2007, je ključna tudi krepitev sodelovanja napodročju civilne zaščite. Nadaljnji razvoj nacionalnih sistemov varstva pred nesrečami,dobro regionalno sodelovanje in postopno vključevanje v dejavnosti civilne zaščite naravni Evropske unije so elementi, ki naj bi v državah Zahodnega Balkana prispevali k boljšizaščiti ljudi, premoženja in okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. K temu procesuželi prispevati tudi Slovenija, med drugim s seminarjem, ki ga je Uprava RS za zaščito inreševanje skupaj z Evropsko komisijo organizirala na Bledu.V zadnjih letih smo bili priča nesrečam, ki so presegale zmožnosti ene same države, zatoje mednarodno sodelovanje nujno. Države Zahodnega Balkana so v bližini Slovenije, torejtudi meja Evropske unije, tako da je sodelovanje z njimi še posebej pomembno. Seminarna Bledu je bil prvi izmed dogodkov v postopnem približevanju držav kandidatk in državZahodnega Balkana EU na področju civilne zaščite.Vsi udeleženci seminarja so se strinjali, da je treba okrepiti sodelovanje z državamikandidatkami in državami Zahodnega Balkana, kot naslednji korak pa bo treba poiskatiustrezne načine in oblike sodelovanja. Poglobljeno sodelovanje bo prispevalo k boljši pripravljenostiin odzivu na nesreče v celotni regiji. Udeleženci so tudi menili, da je treba priprihodnjih dejavnostih upoštevati sedanje regionalne pobude in dejavnosti organizacij, kiže delujejo v regiji, ter dejavnosti na dvostranski ravni, da ne bo prihajalo do podvajanj vprizadevanjih za učinkovitejše varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.Na podlagi sklepov seminarja bodo dani predlogi za konkretne aktivnosti, ki jih bodomorale potrditi vse članice EU.Katja Banovec JurošFotografija: KuB21

sv 4IZ SVETA LETALSTVABrezpilotnazračna plovilaBesedilo: Borut PodgoršekFotografija: www.is.northropgrumman.comPodoben razcvet kakor civilno letalstvo doživlja tudi posebna veja letalstva,in sicer zračna plovila brez posadke ali brezpilotna zračna plovila (UnmannedAerial Vehicle – UAV). Razvoj je bil namreč odvisen od tehnološkega razvoja,ki je omogočil njihovo operativno uporabo. Vojaški, paravojaški in civilnitrg se jim je dokončno odprl, ker so stroški njihove uporabe v primerjavis konvencionalnimi letali neprimerljivo nižji.Namen in klasifikacija UAVBrezpilotna zračna plovila so bilarazvita predvsem za nadzor, izvidovanjein obveščanje. Njihov razvojso podpirali razvojni vojaški centriin obrambne agencije, saj so kmaluspoznali prednosti, ki jih imajobrezpilotna zračna plovila. Najprejso jih uporabljali za nadzor, izvidovanjein obveščanje na kriznih območjih,kjer je bila uporaba klasičnihletal ali helikopterjev nevarna.Tu so prednjačili Izraelci, ki veljajotudi za začetnike na tem področju.Američani niso zaostajali, saj sokmalu spoznali pomembnost tehsistemov in tako razvoj usmeriliglede na svoje potrebe. V zadnjemčasu se pojavlja tudi kratica UAS zaUnmanned Aerial Systems. Samov operacijah Enduring Freedomv Afganistanu in Iraqi Freedom vIraku so koalicijske sile z brezpilotnimizračnimi plovili opravile večkot 400.000 ur letenja.Razvili so veliko različnih brezpilotnihzračnih plovil, ki opravljajorazlične naloge. Klasifikacij zanjeje sicer več, na splošno pa jih lahkorazdelimo v štiri razrede. Prva sostrateška in delujejo na velikih višinahter zunaj vidnega območja, polegtega so avtonomna več kot 24ur, druga pa so taktična in letijo nasrednjih višinah ter zunaj vidnegaobmočja in so avtonomna do 12 ur.Naslednji so mini UAV, ki letijo vvidnem območju in so avtonomnado dve uri. V četrto kategorijosodijo navpično vzletajoča brezpilotnazračna plovila, kakršna stafire scout in orka. Zadnja razvojnastopnja so bojna brezpilotna plovilaUCAV (Unmanned Combat AerialVehicle). Tudi tu gre razvoj v dvesmeri, in sicer v ofenzivne sistemebrezpilotnih plovil, ki so opremljenis klasičnim orožjem, torej raketamiali bombami, in v defenzivne sisteme,ki so opremljeni z elektronskimimotilniki signalov in močnostniminapravami za motenje delovanjaelektronskih naprav.Zračni promet z brezpilotnimizračnimi ploviliDokler govorimo o mini brezpilotnihzračnih plovilih, ni velikihposebnosti pri njihovi uporabi,saj letijo na sorazmerno nizkihvišinah. Uporabniki morajo v najslabšemprimeru o svoji dejavnostiobvestiti kontrolo letenja, ki poskr-22

i, da v tistem zračnem prostoru nidrugih plovil. Težave se začenjajopojavljati pri taktičnih in strateškihbrezpilotnih zračnih plovilih, ki nesmejo leteti v civilnem zračnemprostoru, če ta ni popolnoma zaprt.Vsak, ki si je ogledal kakšnegaizmed svetovnih letalskih salonov,je lahko opazil, da razstavljavcipredstavljajo veliko brezpilotnihzračnih plovil. Žal na evropskihsalonih še nismo doživeli, da biv letalnem programu nastopilotaktično ali strateško brezpilotnoplovilo. Proizvajalci in vojske sizato že več let prizadevajo, da bivojaška brezpilotna zračna plovilalahko neomejeno letela v civilnemzračnem prostoru. Eurocontrol jezato napisal 31 priporočil, ki bodov prihodnosti vojaškim brezpilotnimzračnim plovilom omogočalaneomejeno uporabo civilnegazračnega prostora. Žal Eurocontrolnima zakonodajne moči, tako dabo odprtost zračnega prostora zabrezpilotna zračna plovila ostaladomena vsake države posebej. PriporočilaEurocontrola zagotavljajo,da bo njihova uporaba na enakivarnostni ravni kot pri plovilih sposadko. Preden bodo vojaškimbrezpilotnim zračnim plovilom dovolilileteti v civilnem zračnem prostoru,bodo morala izpolniti visokatehnološka in varnostna merila.Na podlagi nesreče predatorja B vZDA pred dvema letoma je Svet zanacionalno varnost v transportu(National Transportation SafetyBoard – NTSB) zveznim letalskimoblastem (FAA) in Ministrstvu zadomovinsko varnost predpisal kar22 varnostnih priporočil. Že dejstvo,da so v eni nesreči ugotovilitoliko pomanjkljivosti, govori, daza varnost še ni dovolj poskrbljeno.Eurocontrol je zato zapisal, da soglavni pogoji za uporabo brezpilotnihzračnih plovil v civilnemprostoru:– uporaba brezpilotnih zračnihplovil ne sme zmanjšati varnostidrugih plovil;– pravila za letenje morajo bitienaka za vsa plovila;– kontrola letenja mora z brezpilotnimizračnimi plovili ravnatienako kot s plovili s posadko;– brezpilotno zračno plovilo moraimeti pilota, ki je odgovoren zanjtudi ob zasilnem pristanku;– ob izgubi komunikacije medbrezpilotnim zračnim plovilom in pilotom se moraUAV avtonomno vrniti na izhodišče;– pilot brezpilotnega zračnega plovila naj bi imelrezervno možnost komunikacije s kontrolo letenja;– na voljo naj bi bil rezervni pilot;– urjenje pilotov naj poteka tudi za postopke v sili.Nove možnosti uporabe in nadaljnji razvojbrezpilotnih zračnih plovilZ izpolnitvijo teh glavnih pogojev se bo uporaba brezpilotnihzračnih plovil močno povečala. Za pomočpri svojem delu jih bodo začeli uporabljati policisti,cariniki, gasilci, varnostne agencije, okoljevarstvenikiin drugi. Tako se bo znižala njihova cena, proizvajalcipa bodo lahko dodatne prihodke usmerili v nadaljnjirazvoj. Ameriška vojska tako že sponzorira določeneprojekte, ki bodo omogočali hkratno uporabo plovils posadko in brezpilotnih zračnih plovil. Eden takihje prečrpavanje goriva v zraku, ki zahteva izjemnousklajevanje obeh plovil. Razvijajo tudi sisteme, kibodo do leta 2011 omogočali avtonomno pristajanjebojnih brezpilotnih plovil na letalonosilkah invzletanje z njih. Northrop Grumman bo za razvojX-47B v šestih letih potreboval 1,2 milijarde dolarjev.Predvidevajo, da bo X-47B lahko ostal v zraku do 100ur, temu primerno pa ga bodo tudi oborožili. Od najprejpredvidenih dveh 900-kilogramskih bomb bodoX-47B oborožili z dvanajstimi 113-kilogramskimivodenimi bombami, ki jih bo na cilj usmerjala posadkaiz nadzornega centra, kjer nadzirajo in upravljajolet UAV-ja. Bojna brezpilotna plovila bodo za radarjeseveda »nevidna«. Boeing z razvojem X-48B (letečegakrila) že nakazuje nove možnosti uporabe teh plovil,Slovenski letalski portalwww.sierra5.netsaj bi jih lahko uporabljali tudi kot brezpilotno transportnoletalo.Skupen cilj vsem uporabnikom brezpilotnih zračnihplovil je zmanjšati število žrtev med piloti in operativnestroške uporabe teh plovil ter z uporabo več UAV-jevhkrati povečati učinkovitost operacij. V prihodnostibodo brezpilotna zračna plovila sestavljala mreže, kibodo povsem samodejno nadzirale določena območjain o nevarnostih samodejno opozarjale posadke natleh, ki bodo medtem lahko delale druge stvari.Fotografija: www.nellis.af.mil23

sv 4 STROKOVNE TEMEAli je obstoj tankovv vojskah mogoč?Besedilo: poročnik Damir ŠtembergerFotografija: www.upload.wikimedia.orgPred približno petnajstimi leti je razpadel Varšavski pakt in posledično s tem se jekončala tudi hladna vojna, kar je povzročilo precejšnjo spremembo politične slike sveta.Spremembe so se posebno kazale pri oboroženih silah velikih držav, ki so se morale poštiridesetih letih ponovno prilagajati novim razmeram vojaškega delovanja. Od približnodruge polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes sta se v strokovnih krogihpogosto pojavljali vprašanji, ali imajo tanki kot osnovno bojno sredstvo kopenske vojskevseh držav svojo prihodnost in ali je njihov obstoj mogoč.Izkušnje s kriznih žariščVojne na kriznih žariščih in boj proti terorizmu ssvojimi asimetričnimi grožnjami dajejo prednosttistim, ki trdijo, da so tanki dinozavri iz preteklosti injih je treba zamenjati z novimi in cenejšimi bojnimisredstvi.Izkušnje iz Afganistana in še posebno iz Iraka sopodkrepile to trditev, ker sodobni tanki v takemokolju težko srečajo pravega nasprotnika. Projektiraniso večinoma za boj proti drugim tankom in seslabo znajdejo na ulicah Bagdada, kjer imajo lahkakolesna oklepna vozila (LKOV) precej večje možnostidelovanja.Ko tako preučujemo teorijo, ki je logična in preizkušenana terenu, si vseeno postavimo vprašanje, ali je restako. Sodoben tank je še zmeraj precej bolj mobilenzunaj utrjenih cestišč kot sodobno oklepno vozilo nakolesih. Če mora pri tem delovati še na ravnih odprtihprostranstvih, ki jih je v Iraku veliko, je visoka stopnjaoklepne zaščite, ki jo zagotavljajo svojim posadkam,še zmeraj nenadomestljiva. Pogosto se zgodi, da šeleko tanki očistijo pot, na prizorišče pridejo vozila sslabšo stopnjo oklepne zaščite. Improvizirane eksplozivnenaprave, ki jih uporniki postavljajo na cestah,so nevarne za LKOV in tudi tanke, razen za posebnoprojektirane, ki prenesejo takšno eksplozijo. To je ledel pogostih in zelo bolečih izkušenj ameriških terbritanskih enot, ki se borijo na omenjenih bojiščih.Nekateri strokovnjaki trdijo, da tanki niso političnokorektno orožje, ker njihovo razporejanje na kriznažarišča le spodbuja stopnjevanje spopadov. Po drugistrani razmeščanje lahkih kolesnih oklepnih vozil, kiso že na prvi pogled manj nevarna, na taka območjapomeni zmanjšanje napetosti. Ko temeljito preučimoizkušnje iz mirovnih operacij, je jasen odgovor, da»zlobne fante«, ki so se odločili, da nekaj naredijo,lahka bojna vozila ne bodo mogla ustaviti. Šele ko seneposredno soočijo z »golo silo močnega oklepa intopovi velikega kalibra«, so prisiljeni na spremembosvoje odločitve in umik. Velik zagovornik »srednjihenot« je bil general Shinseki, ki je verjel, da se enote,opremljene le s srednje težkimi oklepnimi vozili,lahko uspešno uprejo nevarnostim sodobnega asimetričnegabojevanja. V njegovo korist je pripomoglo24dejstvo, da so lahka kolesna oklepna vozila v vseh mogočihrazličicah nekajkrat cenejša od sodobnih tankov.To so navdušeno sprejeli tisti, ki so močno zagovarjalizmanjšanje proračunskega denarja za vojsko. Nabojiščih Iraka in Afganistana se je pokazalo, da kljubnapredku ter tehnološkim izboljšavam oklepnih kolesnihvozil tanki še zmeraj prevladujejo na bojišču inprav z njimi najpogosteje izbojujejo odločilno zmago.V želji, da se po eni strani čim bolj prilagodijo novimrazmeram delovanja, po drugi strani pa nenehnozmanjševanje proračunskega denarja za vojaškepotrebe, so se vse vojske Nata odločile za izrazitozmanjšanje števila tankov. Zamenjala naj bi jih lažjabojna oklepna vozila na gosenicah ali najpogosteje nakolesih. Zaradi te odločitve imajo članice Nata vednomanj velikih enot, pripravljenih za klasične visokointenzivne spopade z enako dobro opremljenimnasprotnikom. Vse stare in nove članice razen Grčijeter Turčije v tem trenutku ne načrtujejo razvoja innakupa novih tankov. To ne pomeni, da je tako tudidrugod po svetu. Večina vojsk držav Latinske Amerikekupuje ali načrtuje v bližnji prihodnosti kupiti novetanke. Podobne razmere so tudi drugod po svetu,razen v Evropi in Severni Ameriki, kjer se politiki tervojske tistih držav, ki so obkrožene s »prijateljskimi«državami, počutijo bolj varne, ko vedo, da imajo navoljo močne in sodobne tankovske enote. Tanki takopostajajo sredstvo zunanje politike.Pogled v prihodnostKljub nenehnemu povečevanju zanimanja sodobnihvojsk za srednja in lahka oklepna vozila, posebnov tistih državah, katerih vojaške enote sodelujejo vmirovnih operacijah, taktična pomembnost sodobnihtankov ostaja nespremenjena in je zelo pomembna,predvsem tam, kjer je nujna kombinacija velike ognjenemoči in visoke stopnje preživetja na bojišču. Spopadiz uporniki v Iraku in tudi lanski izraelski napad najužni Libanon so pokazali, da je neučinkovito oziromaneodgovorno v boj poslati enote, opremljene le zlahkimi oklepnimi ali neoklepnimi vozili. V spopadihv južnem Libanonu so celo zelo dobro oklepljene merkaveimele velike težave s protioklepnimi vodenimi izstrelkiročnih metalcev. Do zdaj je javnost izvedela za21 zadetkov v njihove merkave, karje povzročilo prebijanje oklepa inuničenje posadk. Ni presenetljivo,da so v tem času nekatere državeponovno začele razmišljati o »uporabnosti«lahkih oklepnih vozil.Najbolj izrazit primer je Kanada, kije prekinila nabavo različice mobilegun systems oklepnega kolesnegavozila stryker 8 x 8, s katerimije nameravala zamenjati vsesvoje tanke leopard 1 in leopard2. Čeprav je že trajno razgradilaoziroma uničila 48 tankov, bodrugih 66 leopardov poslala natemeljito posodobitev. Potem ko sose razmere po koncu hladne vojneumirile, je nekaj držav sklenilo, daše ni čas za umik njihovih tankov izvojaškega arzenala. Namesto tegaso začele s programi posodobitve,in sicer nameščati nove pasivneoklepe ter aktivne obrambne

sisteme za zaščito pred protioklepnimorožjem. Zanimivo je, da sov ZDA, Nemčiji, Franciji, Izraelu inRusiji začeli s programi posodobitveobstoječih tankov, da bi se takododatno prilagodili bojevanju vurbanem okolju.Kljub vsem razlogom za ali protije dejstvo, da sodobni tank tudi vprihodnosti ostaja najučinkovitejšeorožje kopenske vojske prav zaradikombinacije visoke stopnje oklepnezaščite, ki se nadgradi še s sistemomaktivne obrambne zaščite,in velike ognjene moči ter dobremobilnosti, posebno po brezpotjih.Eden izmed najmočnejših dokazovtistih, ki podpirajo zamisel ouporabi srednjih in lahkih oklepnihvozil, je velika masa sodobnihtankov, ki enako negativno vplivana strateško mobilnost, in sicerotežen prevoz s transportnimiletali, kot tudi taktično mobilnost. Zagovorniki obstojatankov navajajo, da se je v praksi pokazalo, da zaprevoz katerekoli oklepne ali mehanizirane brigade,čeprav ima v svoji sestavi le oklepna kolesna vozila,zahteva uporabo transportnih ladij ali železnice.Nobena vojska na svetu trenutno nima in v bližnjiprihodnosti ne bo imela ustreznih zmogljivosti zazračni transport tako težkih vozil. To so razlogi, zakajveliko držav ne le, da okleva z umikom tankov iz svojeoborožitve, temveč kupuje tudi nove. V nadaljevanjusem analiziral oborožitev nekaterih vojsk po svetu, sčimer bom podkrepil to trditev.Bližnji vzhodV primerjavi z Evropo so na Bližnjem vzhodu varnostnein politične razmere v zadnjih petnajstih letihskoraj nespremenjene in niso prav dobre. To pomeni,da so vse napetosti med Izraelom in njegovimi sosedi,ki so bile aktualne v začetku devetdesetih let prejšnjegastoletja, aktualne še danes. V nasprotju z dobrimipolitičnimi odnosi z Egiptom in Jordanijo ima Izraelše naprej slabe odnose s Sirijo ter Libanonom. Temulahko prištejemo še sovražne odnose z Iranom, ki nemeji z Izraelom, vendar vojaško in finančno podpiraoborožene skupine v Libanonu, zato ni čudno, da jeIzrael zadržal svoje masivne oklepne enote, v katerihje tank nosilec bojnega delovanja. Izrael niti v trenutkuni zaostal z razvojem novih tankov, intenzivno pamenja starejše tanke britanskega ali ameriškega izvoraz novimi modeli merkave. V tem trenutku izraelskavojska operativno uporablja približno 1400 tankovmerkava 1, 2, 3 in 4 ter približno 1000 M60A1/M60A3,med katerimi je večina posodobljenih v konfiguracijomagach. Ameriški tanki so večinoma razporejeni vrezervne enote.Merkava 1 je bila razvita v začetku sedemdesetihlet prejšnjega stoletja, poudarek pa je bil na najvišjizaščiti posadk. Prav zato je dobila enkratno rešitev zasodobne tanke, in sicer motor v prednjem delu tanka.Tako je bil pridobljen še velik prostor v zadnjem deluvozila, kjer so vgrajena velika vrata za hitro zapuščanjevozila. Pokazalo se je, da ima namestitev motorjav sprednjem delu tanka prednosti in tudi veliko slabosti.S sodobnim podkalibrskim prebojnim strelivomso se pojavile zahteve za paralelni oklep, s katerim seje spremenilo težišča tanka, kar je nekoliko poslabšalo25

sv 4STROKOVNE TEMEFotografija: www.kosovo.mod.ukAngleški challenger na OKO na Kosovu26njegovo mobilnost po brezpotjih. Prav mobilnost ninajpomembnejša odlika nobene različice merkave,vendar to za izraelske tankiste ni tako velik problem.Da je izraelska vojska zadovoljna s tako zasnovo, najboljpotrjuje dejstvo, da sta v tem obdobju razvita žeMK 4 in vzpostavljena maloserijska proizvodnja.Merkave 1 in 2 so oborožene s topom M68 kalibra105 mm. V kupoli tanka se lahko namesti celo 62 granattega kalibra. Levo od cevi je mitraljez MG kalibra7,62 mm. Na kupolo se lahko vgradita še dva mitraljezakalibra 7,62 mm, ki sta namenjena samoobrambitanka in bojem v mestu. Bojni komplet za mitraljezekalibra 7,62 mm ima 10.000 kosov. Na kupolo selahko vgradi še mitraljez kalibra 12,7 mm. Posebnostmerkave je uporaba minometa soltam kalibra 60 mm,vgrajenega v kupolo tanka. Posadka ima za to orožjena voljo bojni komplet s 30 minami. Merkave 1 soimele laminatni jekleni oklep, ki je na merkavah 2okrepljen z dodatnimi ploščami na kupoli in sprednjihter bočnih straneh. Namerilna naprava namerilcaima povečavo od 1 do 8 in laserski daljinomer. Na večmerkav 1 je vgrajen matador MK 1, digitalni sistemza vodenje ognja, ki je pri merkavah 2 posodobljen vrazličico MK 2. Merkave 1 in 2 imajo vgrajen enak dizelskimotor teledyne continental AVDS-1790-6A V-12z močjo 662 kW. V poznejšem obdobju so vse merkave1 nadgrajene na standard merkave 2. Merkave 2 soopremljene še s termovizijo, s čimer so jim povečalibojno učinkovitost ponoči in ob slabši vidljivosti.Dodatno izboljšanje je bilo dodajanje novih oklepnihplošč na telo in kupolo. Tako opremljene merkave 2 sodobile oznako MK 2D (dalet).Merkava 3 je dobila nov gladkocevni top kalibra120 mm. Zaradi večjega kalibra se je bojni kompletzmanjšal na 50 granat. Hidravlični pogon kupole priprejšnjih merkavah je na MK 3 zamenjan z električnim,ki je veliko hitrejši. Vgrajen je sistem za upravljanjeognja matador MK 3, namerilec pa je dobil novopopolnoma stabilizirano namerilno napravo. Teloin kupola tanka sta izdelana iz novega večslojnegaoklepa. Zaradi povečanja mase tanka je vgrajen novdizelski motor teledyne continental AVDS-1790-9AR zmočjo 882 kW. Za prenos moči motorja na hodni delskrbi transmisija ashot. Nekoliko pozneje je izdelanaše izboljšana različica merkava 3 bet baz z izboljšanimoklepom (modularni oklep dalet) in novim sistemomvodenja ognja barak zoher. Dobra lastnost tegasistema je možnost samodejnega spremljanja ciljaprek televizijske kamere. Poveljnik je dobil še novo panoramskoopazovalno napravo, s katero je izboljšanoopazovanje bojišča. Najnovejši izraelski tank merkava4 ima vgrajen motor MTU GD883, ki ga izdelujejo policenci. Moč motorja 1100 kW na hodni del prenašaavtomatska transmisija renk RK325. Merkava 4 jedobila še bolj napreden oklep, boljši sistem upravljanjaognja, sistem za samodejno spremljanje stanjana bojišču in samostojno termovizijo v poveljnikovipanoramski opazovalni napravi. Iz topovske cevi selahko izstreljujejo tudi protioklepni vodeni izstrelki.Izrael je svoje tanke M60 že večkrat posodobil, da bijih tako prilagodil novim razmeram bojevanja. Polegvgrajene poveljniške kupolice urdan ima večina tankovreaktivni oklep blazer in še soosni težki mitraljez12,7 mm. Tretji mitraljez kalibra 7,62 mm je vgrajenna kupoli. Najnovejše različice ne uporabljajo več reaktivnegaoklepa, temveč večslojni oklep (magach-7).Da bi kompenzirali dodatnih pet ton, je vgrajen motorAVDS-1790-5A z močjo 668 kW. Obdržali so star topkalibra 105 mm, vendar ima vgrajen nov sodobnejšisistem vodenja ognja elbit/ELOP matador.Izraelska krepitev tankovskih enot ni ostala brezodgovora njenih sosedov. Tako se je Sirija odločila,da bo 122 tankov T-72M1 posodobilas paketom TURMS-T (TankUniversal Reconfiguration ModularSystem for the T-seeries), ki ga jeizdelalo podjetje Galileo Avionica.TURMS-T je sestavljen iz računalniškegasistema vodenja ognja,ki ima vgrajen dnevni in nočnikanal (termovizijo), stabiliziranonamerilno napravo za namerilca inpoveljnika ter računalnik za stabilizacijokupole po obeh oseh. Sirijaje na svoje tanke vgradila dodatnioklep, v oborožitev pa uvedla šeprotioklepni vodeni izstrelek, kise izstreljuje iz topovske cevi KBP9K119 reflteks.Velike načrte za posodobitevsvojih tankov ima tudi Jordanija.V njeni tankovski floti je trenutno268 tankov M60A1/A3, 350 kosovchallenger MK 1 in khalid, nastalihna podlagi tanka chieftan, v katereje vgrajen dizelski motor perkinscondor 12 V 1200 z močjo 882 kW.Za svoje potrebe Jordanija že nekajčasa razvija tankovsko kupolobrez posadke s topom gladke cevikalibra 120 mm in avtomatskimpolnilcem.Zaradi slabih izkušenj s tankisovjetske proizvodnje se je Egiptobrnil na ZDA in odkupil licencoza lokalno proizvodnjo 880 tankovM1A1 abrams. Izročitev zadnjegaegiptovskega abramsa je načrtovanav prvi polovici letošnjegaleta. Poleg tega ima egiptovskakopenska vojska v oborožitvi še680 M60A1 in 835 M60A3. Z nekajmanj kot 2400 tanki egiptovskavojska sodi med oborožene silez najmočnejšimi tankovskimienotami.Države v Perzijskem zalivuV Perzijskim zalivu ima Bahrajn180 tankov M60A3 ter Oman 38tankov challenger 2 z izboljšanimsistemom za hlajenje motorja in47 tankov M60A3. Nekoliko večjetankovske enote ima Kuvajt. Poosvoboditvi od iraške zasedbe jekupil 236 tankov M1A2 abrams, odprej pa ima približno 150 tankovM-84 jugoslovanske izdelave, zakatere je predvidena posodobitev,in 45 tankov chieftain. Združeniarabski emirati so svoje oklepneenote opremili s 388 sodobnimitanki leclerc. Njihovi tanki leclercimajo dizelske motorje MTU 883V-12 z močjo 1103 kW, samodejno

transmisijo renk HSWL 295 TM terizboljšan sistem za hlajenje motorjain filtriranje zraka. Dodatninovosti na njihovih leclercih so ševgraditev sistema giat FINDERS(Fast Information NavigationDecision and Reporting System),dodatni oklep na bokih, na zunanjistrani nameščen dodaten izvorelektrične energije (APU) in ojačansistem za klimatizacijo prostora zaposadko. Poveljnikova stabiliziranapanoramska opazovalna napravaSFIM HL-80 ima laserski daljinomerin termovizijo. Z mitraljezomna zgornji strani kupole kalibra7,62 mm se lahko deluje iz notranjostivozila.Katar še zmeraj uporablja 32 zastarelihtankov AMX-30. Čeprav ježe nekajkrat najavil nakup novihtankov, tega še ni uresničil. Leta2006 je Savdska Arabija dobiladodatnih 58 tankov M1A1 abramsod rezervnih enot kopenske vojskeZDA. Trenutno poteka intenzivnaposodobitev vseh 315 tankov M1A1na standard M1A2 S saudi. Čepravdo zdaj ni bilo nikjer objavljeno, kajbo posodobitev obsegala, tuji strokovnjakimenijo, da bo podobna alicelo enaka ameriškemu standarduM1A2 SEP. Alžirija je leta 2006podpisala pogodbo o nakupu 180ruskih tankov T-90S in posodobitvipribližno 250 tankov T-72.Od ameriške invazije leta 2003 seiraška vojska zelo počasi obnavlja,čeprav ima močno denarno intehnično pomoč. Med invazijo sobile njegove tankovske enote skorajpopolnoma uničene, zato je moralIrak začeti od temeljev. Trenutnoima v svoji oborožitvi približno 50obnovljenih, vendar ne posodobljenihtankov T-55 in približno 100tankov T-72, od tega je Madžarskadonirala celo 77 tankov.Velika neznanka so iransketankovske enote, ki so sestavljeneiz britanskih, ameriških insovjetskih oziroma ruskih tankov.Težko je utrditi operativni statusteh tankov, ker zaradi političnihrazlogov iranska vojska težkokupuje rezervne dele za britanskein ameriške tanke. Da bi lahkonadomestil izgube iz iraško-iranskihvojn, je Iran odkupil licencoza proizvodnjo tanka T-72. Poneuradnih podatkih je od skupno480 iranskih tankov T-72 približno200 izdelanih v Iranu. Razvita jetudi napredna različica T72Z safir-74, ki je opremljenaz dodatnim reaktivnim oklepom. Iranska vojskazelo veliko pričakuje od domačega tanka zulfiqar, kise po značilnostih lahko uvršča ob bok ameriškegaM1A1 in prejšnjim različicam nemškega leoparda 2.Razvoj tega tanka sega v osemdeseta leta prejšnjegastoletja, prvi prototip je izdelan leta 1993, serijskaproizvodnja pa vzpostavljena leta 1996, čeprav jeverjetno omejena. Do zdaj je tank zulfiqar izdelan vtreh različicah.Države Latinske AmerikeČeprav Latinsko Ameriko ne uvrščamo med pomembnotržišče za tanke, se to lahko v bližnji prihodnostizelo spremeni. Nedavni nakup 118 tankov leoparda2A4 čilske vojske od rezervnih enot nemške vojskebi lahko povzročil odziv sosedov, ki bodo verjetnoenako odgovorili. Podobno se je že zgodilo, ko staČile in Brazilija kupila leoparde 1. Če se tudi drugelatinskoameriške države priključijo Čilu in kupijo podobnooborožitev, bodo te države prvič imele v svojioborožitvi tanke enake generacije kot države SeverneAmerike in Evrope. Edina ovira bi lahko bil velikprimanjkljaj proračunskega denarja, zato bodo državeLatinske Amerike najverjetneje kupovale starejšerabljene tanke. Najbolj pomemben delež pri tem imanajvečja država Latinske Amerike Brazilija. Njena kopenskavojska ima trenutno 128 tankov leoparda 1A1,ki jih je kupila od Belgije, 91 tankov M60A3TTS in 287lahkih tankov M41. Poleg tega brazilska mornariškapehota uporablja 18 lahkih tankov SK-105A2 K. Čileje pred nakupom nemških tankov leoparda 2 kupil200 nizozemskih tankov leopard 1V, vendar ima zeloveliko težav, da jih obdrži v operativnem stanju.Peru ima 375 sovjetskih tankov T-55 in 110 lahkih tankovAMX-13. Napovedan nakup tankov T-72 še zmerajni uresničen. Argentinska vojska ima v svoji oborožitvi376 lahkih tankov TAM domače proizvodnje, 118tankov kurassier in 55 tankov AMX-13. Vse tanke AMXbodo zamenjali z domačimi lahkimi tanki patagon,ki imajo telo SK105 in kupolo AMX. Da bi Argentinaodgovorila na nevarnost pred čilskimi tanki leoparda1, posebno pa leoparda 2, se pričakuje, da bo tudiargentinska vojska v bližnji prihodnosti kupila svojeprve »prave« tanke. Še ena država Latinske Amerike,ki bi lahko v bližnji prihodnosti kupila več tankov, jeVenezuela. Po koncu opremljanja letalskih enot boverjetno venezuelska vojska poskušala zamenjati svojih50 lahkih tankov scorpion in 70 tankov AMX-30.Če bo Venezuela kupila nove tanke, bodo podobnonaredile še nekatere njene sosede, kot so Kolumbija,Brazilija in Gvajana.SklepKako na oklepne enote gledamo v Sloveniji in SV, jebilo v zadnjem času že precej napisano ter povedano.Čeprav ima SV veliko odličnih tankov M-84 in M-55Ster bojna vozila pehote BVP M-80A, prav oklepnimenotam namenja premalo pozornosti. Glede na slabeizkušnje posameznih vojsk v operacijah kriznegaodzivanja, posebej v operacijah vsiljevanja miru, bi semorali zavedati, kako pomembne so oklepna zaščita,ognjena moč in mobilnost, ki pa jih lahka kolesnaoklepna vozila ne morejo zagotoviti, zato ne morejozamenjati tankov. Prav oklepne enote so ob sodelovanjuz drugimi rodovi še zmeraj glavni nosilec bojevanjvseh kopenskih vojsk posameznih držav v operacijahvsiljevanja in vzdrževanja miru ali pri obrambidomovine.Viri:Iztok Kočevar: Savremeni tenkovi u svetu.Milorad Dragojevič: Borbena vozila.Jane`s Defence.Hrvatski vojnik.Merkava 427

sv 4VAŠE MNENJEZa suverenost v zrakuin podporo iz zračnega prostoraBesedilo: Jože KondaFotografija: Bruno ToičPoveljnik nove brigade zračne obrambe in letalstva (BRZOL) podpolkovnik Igor Strojin je vsvojem nagovoru ob slovesnem postroju brigade opozoril na nekaj pomembnih elementov,ki bodo vplivali na njeno učinkovitost. S tem, ko je poudaril ponovno združevanje sil tersredstev vojaškega letalstva in zračne obrambe, je jasno povedal, da bo brigada nadaljevalana dosežkih pripadnikov ter enot vojaškega letalstva in zračne obrambe, ki jih je združevalo1. OPP VLZO. Ne gre za nostalgijo, temveč za zavedanje, da so dosežki desetletnihprizadevanj za uveljavitev pomena vojaškega letalstva in zračne obrambe SV ter odličnirezultati dobra podlaga, na kateri je mogoče nadaljevati uspešno delo, še posebej zato, kerje te rezultate vrednotil Nato z izrekanjem visokih priznanj.Zračni prostor RS je z novo brigadodobil skrbnika, ki bo zagotavljalnjegovo suverenost. Tako je tudiRS potrdila svojo verodostojnost zzagotavljanjem obrambe celotnegasvojega ozemlja. Glede na znanadejstva bo potrebno še nekaj časa,da bo pripravljena celovita ureditevupravljanja slovenskega zračnegaprostora, še posebej v kriznemobdobju. Pri tem mislim na vladnouredbo o načinu izvajanja nadzora(slovenskega) zračnega prostoraiz leta 2004. Znane so vsebinske instrokovne pomanjkljivosti uredbe.Vrnimo se k slovesnemu nagovorupodpolkovnika Strojina. Njegovaosrednja misel je bila namenjenazaupanju v ljudi, njihove lastnostiin strokovne zmogljivosti. Tega segotovo zaveda kot pilot, ki je svojovarnost zaupal tovarišu, letalskemumehaniku in častniku za vodenjeletal. Medsebojno zaupanje je šeposebej značilno za pripadnike vojaškegaletalstva in zračne obrambe.Vzpostavitev in krepitev zaupanja jezahteven ter dolg postopek. Poveljnik,ki se zaveda moči zaupanja, jedober poveljnik. Seveda mora bitizaupanje medsebojno. Sproščenost,toda ne razpuščenost. Za celovitomedsebojno zaupanje je trebaskupaj preživeti precej preizkušenj.Za to je potreben čas. Poveljstvobrigade ima po mojem mnenju vsajdve glavni nalogi. Prva je vzpostavitevpoveljevanja in kontrole, drugapa opravljanje dnevnih nalog. Časza prvo mora biti takšen, da boomogočil izvedbo celotnega ciklusanačrtovanja, izvajanja, popravljanjain ocenjevanja. Poveljnik, pristojenza letno načrtovanje, se mora soočitis posledicami svojega načrtovanja,mora znati ukrepati, učiti sebein podrejene na podlagi izkušenj inbiti zmožen realnega ocenjevanja.Ni vsaka napaka katastrofa, je pavsaka katastrofa rezultat napake.Podobnost, toda vendarle raznolikostenot, združenih v brigado,je dober izziv za poveljstvo, ki sebo razvijalo skupaj s podrejenimienotami. Verjamem, da bo skupenmotiv dobro vodilo za doseganjepričakovanih visokih rezultatov.Posebna motivacija bo gotovo tudiustrezna tekmovalnost med enotami.Tekmovalnost da, rivalstvo ne.Pri tem bo poveljstvo brigade moraloznati vrednotiti učinke podrejenihenot. Področje VLZO ne preneseniti nepopolnosti niti improvizacijpo načelu znajdi se. Že zdaj je trebajasno povedati, da bo uspešnostdela brigade v sorazmerju s podporonadrejenega poveljstva, in sicerna kadrovskem področju ter pri stabilnifinančni zagotovitvi. Stabilnostpodpore je pogoj za pričakovanjevisokih rezultatov. Nalogi poveljstvabrigade sta vzpostavitev in vzdrževanjetakih notranjih odnosov, kibodo zagotovili učinkovito delo. Zvzpostavitvijo brigade je izpolnjentudi temeljni motiv za strokovnoin vojaško napredovanje pripadnikovvojaškega letalstva in zračneobrambe. Minister za obramboErjavec je na slovesnosti omenjalcelo lovska letala v prihodnosti,seveda, če bo to nujno zaradipotreb. Za izobraževanje kadra zatako zahtevne sisteme je potrebnoše več časa kot sicer. Dobro je, dase je iz preteklosti ohranilo nekajpomembnih elementov, ki bodoopora brigadi pri opravljanju nalog.Poleg dobrih jeder podrejenih enotin letališke infrastrukture je tu šetako imenovani vojaški letalski inštitutna Brniku. Precej je tudi voljeza vzdrževanje doseženega ugledaslovenske vojaške letalske stroke vSloveniji in tudi tujini.Ob začetnem veselju in optimizmuob ponovni združitvi »modrega«področja SV je treba vedeti, da jepot »do zvezd« dolga in naporna.Čas je namreč eden temeljnihdejavnikov pri vojaškem letalstvu inzračni obrambi. Njegovo pravilnospoznavanje in vključevanjev delovanje vojaškega letalstvain zračne obrambe ima ključnipomen za učinkovito opravljanjenalog, še posebej pri zagotavljanjuvarnosti udeležencev. Nič se ne dadoseči na hitro. Radarski tehnik selahko nauči v kratkem času dobropoznati radarske znake, toda zaobvladovanje snežnega meteža bopotreboval mesece in leta urjenj.Tudi pilot lahko samostojno poletipo dvajsetih urah, nekateri sicermislijo, da lahko že z enim poletom,toda za opravljanje bojnih nalog vboju bo potreboval veliko urjenja, insicer stotine ur letenja. Tudi strelecna raketnem sistemu lahko s prvimstrelom zadene tarčo, vendar je šedaleč od bojne usposobljenosti. VSV je bilo v preteklih letih pridobljenoveliko dragocenih izkušenjpri uporabi in delovanju v zračnemprostoru. Te izkušnje bodo lahkobistveno pripomogle pri doseganjuvrhunskosti pri načrtovanju in opravljanjunalog. Največjo odgovornostza delovanje brigade bo imelo nadrejenopoveljstvo, to je PSSV. Zatomora biti njena zračna komponentasposobna voditi brigado, drugače jobo brigada presegla.Sestava in delovanje zračnih silsodobnih vojsk določata slovenskopoimenovanje zračnih sil v sintagmiAir Force kot vojaško letalstvo inzračna obramba. Upam, da bodo zato pristojni prisluhnili temu predloguin preimenovali brigado ZOL vbrigado VLZO oziroma po Natu AirForce Brigade.28

Zaljubljenost, o kateri sem pisala v prejšnjem prispevku, ni dovolj zaustvarjanje pristnega odnosa in prave intime. Intima ni le spolnost,temveč je odnos, v katerem si sposoben s partnerjem deliti najglobljačutenja in ranljivost. Za odnos je pomembno, da se dekle in fant za toodločita, kar pomeni odločitev za osebno rast ter proces, da ob drugemspoznavaš samega sebe. Če odločitve in obljube pripadnosti ni, potemv odnosu manjka temeljna varnost. Na kaj naj se dekle in fant pripravitapred skupnim življenjem ter vstopom v zakon?Par in poroka(II. del)STROKOVNJAK SVETUJEVprašanja bralcevMorebitna vprašanja, ki senanašajo na družinsko inzakonsko problematiko vojakovali zaposlenih na MO, ki so lahkoanonimna, pošljite po pošti nanaslov MORS, Urad za vojaškezadeve, Sektor za odhode izvojaške službe, Vojkova cesta55 a, 1000 Ljubljana, ali poelektronski pošti na naslov mojca.vucko@mors.si. Odgovorenanje bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.sv 4PorokaZaveza je glavni temelj intimnegaodnosa, ki omogoča njun nastanekin razvoj ter hkrati pomeni ločitev odprimarne družine in drugih partnerjev.Tako je nezvestoba, kakršnakoliodvisnost ali nasilje znak, da partnerjaše nista začela intimnega odnosa alipa ga ni več. Prav poroka tako ponujapriložnost za konec vezi s primarnodružino, saj je v njo na poseben načinvključeno vse, kar dekle in fant sta terkar sta bila, saj podzavest ne razlikujemed preteklostjo in sedanjostjo. Vse,kar je bilo boleče in še ni bilo rešeno,je navzoče in je treba rešiti. To lahkodosežemo le tako, da boleča čutenjaozavestimo in o njih tudi govorimo.Poroka je tako na poseben načindružinski dogodek, zato je pomembno,da je vanjo vključeno čim večnjenih članov, saj ponuja možnostza srečanje in slovo od družine.Pomembno vlogo imajo tudi bratje insestre, ki prihajajo iz istega družinskegasistema, saj se tudi v njihovihmedsebojnih odnosih kaže zakonskadinamika njihovih staršev. Če somorali otroci v zakonu staršev imetimočne vloge, je bilo manj možnosti zarazvijanje medsebojnih bratovskih insestrskih odnosov. Tudi pri odločitvidekleta in fanta, da bo poroka vnajožjem krogu le s pričami na skrivaj,so pri obredu nehote ter nevedevključeni tudi njuni starši, bratje,sestre, drugo sorodstvo in prijatelji.Večina deklet sanja o sanjski poroki vbeli obleki, o poročnem potovanju veksotične kraje in o srečnem življenjuv dvoje do konca svojih dni. Na žalostni tako redko, da je poroka za deklele zasilni izhod iz nevzdržnih razmerv primarni družini, ki jo pogosto spremljanenačrtovana nosečnost, hkratipa pomeni beg pred osamljenostjo.Fant lahko doživlja poroko kot prisilo,izgubo samostojnosti in neodvisnosti.Pogosto je pri dekletu in fantu navzočstrah pred bližino, novim razočaranjem,zavrnitvijo, odhodom, prevaroitn. Zato se tudi mnogo parov, ki živijoskupaj že veliko let in imajo otroke, nikolizares ne odloči za odnos, ker jih jestrah pred zavrženostjo, ki jih hromi.Kljub mišljenju, da s poroko največizgubi moški, so raziskave pokazalenasprotno, da se pri moškem po porokiizboljša psihično zdravje, pri ženskipa se stanje, predvsem na duševnemin telesnem področju, poslabša.Razvijanje odnosaKo so poroka, poročno potovanje inmedeni meseci mimo, imata žena termož nalogo, da ustvarita možnosti zaskupno družinsko življenje in osebnorast. Komaj sta žena in mož razvilasvojo identiteto ter odšla od doma,morata na novo določiti skupne ciljena vseh področjih, in sicer v poklicnikarieri, pri prijateljih, v odnosu doprimarne družine, pri načrtovanju lastnedružine ter odnosu do partnerjain samega sebe. Pomembno je, daodnos temelji na sodelovanju in ne napodrejanju ali vsiljevanju svojih želja,saj bosta v tem primeru hitro začelamedsebojno tekmovati in uveljavljatiželjo po prevladi. Spor je sicerneizogoben del odnosa, saj je kazalniknerešenih notranjih potreb posameznika,ki jih lahko drug ob drugemrešita, vendar kjer sta dva sprta, nivarne možnosti za razvijanje intime.Proces lahko prebudi strahove predpreveliko bližino, kar je nezavednoin prav zato tako močno. Žensko je vodnosu najbolj strah, da bi izgubilastik s partnerjem, moški pa se bojiizgube kontrole in svoje identitete.Tako je intima v tem smislu vzajemnaranljivost, v okviru katere partnerjaiščeta ravnotežje med samostojnostjoin povezanostjo.Intima je odnos, za katerega se posameznikzavestno odloči in razvija vseživljenje ter ni dan v naprej. Ženska inmoški, ki sta na isti stopnji čustvenezrelosti ter notranje ranjenosti, sibosta zanimiva ne glede na stopnjointeligence, s pomočjo katere lahkorešujeta spore. Proces se lahko začnešele, ko se partnerja zavedata svojihobčutkov drug ob drugem, želja inpotreb. Odločitev za intimni odnospomeni privolitev v čustveno zlitje inzdružitev s partnerjem do popolnepredaje, kar pomeni doživljanjepartnerja v čustvenem objemu in nele v spolnosti. Za razvijanje odnosaje tako pomembno medsebojnozaupanje, ki ustvarja možnosti zavarnost, pri čemer lahko partnerjaubesedita najgloblja čutenja in delitačustveno ranljivost. Pri tem medsebojnemodnosu partnerja nenehno iščetaravnotežje med potrebo po bližiniter oddaljenosti in samostojnosti. Zakakovosten medsebojni odnos je pravtako pomembno, kako sta partnerjasposobna sprejemati spremembein se spoprijemati s stresom. Časod poroke do poroda je torej čas zaustvarjanje varnosti, v katero lahkonato sprejmeta novega družinskegačlana. Družina z majhnim otrokom botema prihodnjega prispevka.Fotografija: Andrej Zelnik29

sv 4RAZVEDRILOPoiščite razlikeReševalcem nagradne igreMed fotografijama je pet razlik. Poiščite jih, označite na fotografiji ali jihna kratko opišite ter pošljite po pošti do petka, 14. marca 2008, na naslovUredništvo revije Slovenska vojska, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, ali poelektronski pošti na naslov urednistvo.sv@mors.si s pripisom za igro Poiščiterazlike. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca.Dobitnik nagrade za pravilno rešitev iz prejšnje številke je Andrej Posarič,Kardeljeva 76, 2000 Maribor.30

Reševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: ZRAČNAOBRAMBA, VOJAŠKO LETALSTVO.Nagradi prejmeta: Metka Bence, Čepinci 8, 9203 Petrovci,in Tomaž Leban, Vojkovo nabrežje 16, 6000 Koper.Nagrajencema čestitamo. Pravilne rešitve tokratnekrižanke nam pošljite do petka, 14. marca 2008,na naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska,Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.Ime in priimek:.....................................................................................Naslov:.................................................................................................Pošta:...................................................................................................Rešitev gesla:.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................31

Spoštovanepripadnice SVNa delovnem mestu ste kreativne soustvarjalke dnevnih, hitrih in včasihnerazumevajočih pričakovanj sodelavcev. Dokazujete, da ste enakovredne inpogosto tudi boljše soustvarjalke vojaškega življenja. Vse to zmorete le ve!Na fotografijah so utrinki s prireditve v Vojašnici Franca Rozmana Staneta, ki je bila namenjena sodelavkam MO in SV ob dnevu žena.Cˇestitamo vamob dnevu žena.Pripadniki Slovenske vojskeFotografije: Bruno Toič