Letnik XVIII/15 - Ministrstvo za obrambo

9 771318 068006Cena 0,21 €spremljamo2 Praznovali 20. obletnico MSNZ6 SV dobila 29 novih častnikov6 Poveljnik Kforja med slovenskimi vojaki7 MO na 10. festivalu za tretje življenjsko obdobje24 Praznovali deseto obletnico delovanja Vojaškega vikariata34 V Celju sodelovali tudi vojaški psizaščita in reševanje4 Reševalne službe ob zadnjih poplavah dobro delovaleintervju8 Kontingent na naloge v Afganistanu odlično pripravljen21 Če zdaj ne ukrepamo, lahko evropska industrijska baza izginemednarodne operacije11 Slovenija spreminja koncept delovanja v Afganistanu12 Slovenski častnik na visoki dolžnosti v poveljstvu Kforjasejem sobra13 Sejem priložnost za dobro poslovno in strokovno sodelovanje17 objaveiz vojaškega življenja22 Na tečaju letnega gorništva tudi tujcimednarodno sodelovanje25 Urad italijanskega obrambnega atašeja zapira vratatuje oborožene sile26 Predstavili tehnično posodobitev češkega pešakastrokovne teme28 Analiza poročanja množičnih občil o Slovenski vojski31 Kako se pripadniki SV odzivajo na Info točkov objektivu32 Zgodba o ljudeh, ujetih v zgodovinski časrazvedrilo35 KrižankavsebinaUVODNIKOktober namenjen preventivnim akcijamPo povodnji, ki je septembra prizadela Slovenijo, ta mesecškodo intenzivno ocenjujejo po kar 132 občinah, pripadnikiCivilne zaščite pa vsak dan spremljajo sanacijo na območjihvečjih plazov, predvsem nad Lokavcem pri Ajdovščini inpri Zidanem Mostu. Na tiskovni konferenci ob ukinitvipripravljenosti v vodstvih in reševalnih službah na državniter regionalni ravni in ob oceni njihovega ukrepanja jepoveljnik CZ RS znova posebej poudaril pomen prostovoljnihgasilcev, ki so v sistem zaščite, reševanja in pomoči vključenikot vsesplošna reševalna služba. Gasilska zveza Slovenijezdružuje kar 130.000 prostovoljnih gasilcev, od tega 30.000mladih, ki ob naravnih in drugih nesrečah prvi pomagajo tervsako leto opravijo več kot deset milijonov ur prostovoljnegadela. Status prostovoljcev in njihovo razmerje z delodajalci boustrezneje uredil predlog sprememb Zakona o varstvu prednaravnimi in drugimi nesrečami, ki ga je državni zbor prvičobravnaval konec septembra in bo sprejet predvidoma dokonca leta. Predlog uvaja tudi nekatere nujne rešitve gledenačrtov zaščite in reševanja ter upošteva ogroženost zaradinaravnih in drugih nesreč pri pripravi prostorskih aktov. Naslabo pripravljenost nekaterih območij na nesreče velikegaobsega, čeprav gre za območja z večjo stopnjo ogroženosti,so ob tokratnih poplavah že opozorili iz državnega štabaCZ, ki bo končno analizo ukrepanja pripravil novembra.Preventivnemu ukrepanju s področja požarne varnostibodo že tradicionalno namenjene oktobrske aktivnostiGZS in sodelujočih URSZR, Slovenskega združenja zapožarno varnost ter Združenja slovenskih poklicnih gasilcev,namenjene pa bodo otrokom od petega do desetega leta.V Sloveniji je v zadnjih letih približno 4500 požarov naleto, predvsem v naravi in na objektih. Letošnje oktobrskeaktivnosti bodo usmerjene v izobraževanje, seznanjanje inozaveščanje mladih ter njihovih staršev, kako preprečevatipožare in ukrepati ob njih.Pripadniki Slovenske vojske naslednji teden odhajajo našestmesečno misijo v Afganistan, kjer bodo 1. novembraprevzeli urjenje pehotnega bataljona afganistanske nacionalnevojske. Čeprav po avgustovskih podatkih Nata le dvanajstdržav mednarodne skupnosti od skupno 47 v mednarodne sileIsaf prispeva manj od Slovenije, se ta s prevzemom vodenjaOMLT pridružuje prizadevanjem mednarodne skupnosti, dabi pospešila proces, v katerem afganistanske varnostne sileprevzemajo odgovornost za varnost svoje države.Meta GrmekkolofonNaslednja številka revije Slovenska vojska izide 22. oktobra 2010.Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakratna mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji,niso uradna stališča Ministrstva za obrambo.Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškegatiska (EMPA).Nenaročenega gradiva ne vračamo.Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 LjubljanaTelefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.siUrednica: Meta GrmekNovinarja: Nataša Oblak in Marko PišlarFotograf: Bruno ToičLektoriranje: SOJTajnica uredništva: Milena TopolovecPrevodi: Marjeta BečajOblikovanje: Melita RakPriprava in tisk: Schwarz, d. o. o.Naklada: 10.350 izvodovPripadniki tujih vojskna tečaju letnega gorništvav KaravankahFotografija na naslovnici:Bruno Toičrevijaslovenska vojskaleto Xviii8. 10. 2010številka15Pripadniki kontingentaza Isaf odlično pripravljeniReševalne službe obpoplavah dobro delovaleNa tečaju letnegagorništva tudi tujci3

sv 15zaščita in reševanjeReševalne službe ob zadnjihpoplavah dobro delovaleBesedilo: Meta GrmekFotografiji: URSZROb koncu intervencije ob hudih poplavah, ki so med 16. in 20. septembrom prizadele velikdel Slovenije, je bila na MO 29. septembra tiskovna konferenca. Na njej je poveljnik Civilnezaščite RS Miran Bogataj s predstavniki organizacij, ki so sodelovale pri odpravljanjuposledic, povzel ukrepanje in delovanje reševalnih enot. Po prvi oceni državnega štaba CZje bilo delovanje reševalnih služb, predvsem gasilcev, organizirano, načrtno in učinkovito.Prav tako se je, kot je ocenil Bogataj, kot pravilna potrdila usmeritev, da so prostovoljnegasilske enote v sistem zaščite, reševanja in pomoči vključene kot splošna reševalna služba.na gorenjsko, notranjsko in severnoprimorskoregijo, 17. septembrapa je poveljnik CZ RS poziv zaustrezno ukrepanje najprej razširilna ljubljansko in zahodnoštajerskoregijo ter nato še na preostalihosem slovenskih regij. Tako je bila17. septembra opoldan pripravljenostvzpostavljena v vsej državi.Po oceni Mirana Bogataja so bilaopozorila na nevarnost intenzivnihpadavin ter poplavnih in hudournihučinkov dana pravočasno, sčimer je bilo mogoče tudi pripravljenostreševalnih služb na vsehravneh ustrezno vzpostaviti.Med 17. in 20. septembrom, ko jebila intenzivnost padavin največja,je bilo po podatkih policijepet smrtnih žrtev. Neposrednoogroženih je bilo ob tokratnih padavinahveč kot 15.000 prebivalcev,evakuiranih pa je bilo 296 ljudi, pričemer je bil tokrat prvič v večjemobsegu aktiviran Stacionarninastanitveni center, ki vodi Centervojnih veteranov Slovenije Logatecz zmogljivostjo nastanitve do stoljudi. Poplavljenih, zalitih ali kakodrugače s poplavnimi vodamiogroženih je bilo 8241 objektov.V tem času se je predvsem napredalpskem območju sprožilo868 zemeljskih plazov, usadovRepubliški poveljnik CZ je 27.septembra izdal odredbo o ukinitvipripravljenosti v vseh vodstvih inreševalnih službah na državni terregionalni ravni, odločanje o pripravljenostina lokalni ravni pa je vpristojnosti župana oziroma občinskegapoveljnika CZ. Delovanje silza zaščito, reševanje in pomoč obpoplavah ter odpravljanju posledicso 29. septembra predstavili natiskovni konferenci na MO, nakateri so poleg poveljnika CZ RSMirana Bogataja sodelovali generalnidirektor URSZR mag. BorisBalant, namestnik poveljnika sil SVbrigadir mag. Andrej Osterman,predstavnik policije Janez Ogulin,poveljnik Gasilske zveze SlovenijeMatjaž Klarič, generalni sekretarRdečega križa Slovenije mag. JanezPezelj in strokovnjaka Agencije RSza okolje.Agencija RS za okolje je resnoopozorilo pred intenzivnimivečdnevnimi padavinami izdala16. septembra, nato je republiškištab CZ o meteorološki in hidrološkiprognozi z rednim biltenomURSZR obvestil vse regije, občinein vodstva reševalnih služb termnožična občila v državi. Pristojniorgani in službe ter prebivalci sobili, kot je dejal poveljnik CZ RSBogataj, skladno z veljavnimstandardom z opozorilom seznanjeniv manj kot 30 minutah. Prvoopozorilo se je nanašalo predvsemDopolnjen Zakon o Rdečem križu SlovenijeDržavni zbor RS je 28. septembra sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvahZakona o Rdečem križu Slovenije ter obravnaval Zakon o spremembahin dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.S spremenjenim zakonom o RKS je načrtovanje dejavnosti in programovorganizacije v občinah na področju varstva pred naravnimi in drugiminesrečami, na zdravstvenem, socialnem in humanitarnem področju urejenobolj pregledno in učinkovito. Zakon določa, da se letni programi območnihzdruženj pripravijo v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi, ki bodozagotovili njihovo sofinanciranje, območne organizacije RKS pa bodo moraleskrbeti za izvedbo programov in ustrezno poročanje pristojnim organomlokalne skupnosti. Zakon ureja tudi varstvo znaka in imena Rdeči kristal.Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu prednaravnimi in drugimi nesrečami naj bi ustrezneje uredil status reševalcevin izpopolnil razmerja v odnosu do njihovih delodajalcev. Podrobnejše informacijeo predlogu so objavljene na spletni strani MO.4

ali udorov. Poškodovanih je bilo91 mostov, velika je poškodovanostdržavne in lokalne cestneinfrastrukture. Škoda je nastalana vodno-gospodarskih objektih,komunikacijski infrastrukturi in vgospodarskih družbah, poplavljenihpa je bilo tudi približno 30.000hektarov kmetijskih površin.Podatki o celotni škodi naj bi bili,kot je dejal Bogataj, znani konecoktobra, saj morajo škodo najprejoceniti po 132 prizadetih občinah,na ministrstvih za gospodarstvo,promet, okolje in prostor terkulturo, nato bo škoda verificiranana regijski in državni ravni terdo konca meseca predložena vveč kot 73.000 protipoplavnih vreč,več kot 17.000 kvadratnih metrovfolije za pokrivanje odlomovzemeljskih plazov in 59 potopnihmuljnih črpalk ter dodatno prerazporejalištiri visoko zmogljive muljnečrpalke, uporabljenih je bilo18 čolnov iz logističnih centrovin več desantnih čolnov 14. INŽB,18 paketov pivnikov, 38 paketovlovilnih čreves, 50 zaščitnih kombinezonovter druge opreme. Kot jepoudaril Bogataj, noben zahtevekobčin regijskim štabom ni ostalnerealiziran.Kot je dejal poveljnik CZ RS, jebilo delovanje različnih reševalnihslužb, predvsem poklicnihOgenj ni igračaV okviru tiskovne konference je predsednik Gasilske zveze Slovenije AntonKoren predstavil aktivnosti ob letošnjem oktobru, mesecu požarne varnosti.Letos bodo aktivnosti GZS pod geslom Ogenj ni igrača usmerjene k mladim,ki jih bodo seznanjali z zloženkami, lutkovnimi predstavami in drugimioblikami. Poštne pošiljke, ki jih oddajamo ta teden, morajo biti opremljenes posebno znamko, ki stane 0,14 evra. Del tako pridobljenega denarja bonamenjen hitrejšemu opremljanju operativnih enot prostovoljnih gasilcev,nekaj pa delu s 30.000 mladimi v GZS.brigadir mag. Osterman je povedal,da so bile enote SV angažiraneskladno s predpisi in na podlagi 45zahtevkov, ki jih je dal republiškištab CZ. 1238 pripadnikov je bilomestih v pripravljenosti ekipe prvepomoči in pri tem pohvalil delodržavnega štaba CZ. RKS je pomočdo 29. septembra zagotavljal 448družinam. Po grobih ocenah bi zaFotografija: Bruno Toičpotrditev vladi.Med 17. in 20. septembrom soregijski centri za obveščanje naštevilko 112 prejeli več kot 39.000klicev, in sicer kar 12.390 v ljubljanskiregiji, 7360 v zahodnoštajerskiin skoraj 4000 v dolenjski regiji,po približno 3000 pa v Zasavjuter Posavju. Do 27. septembrazvečer je bilo v reševalne, zaščitnein druge aktivnosti vključenih kar24.640 različnih reševalcev, odtega 18.084 poklicnih in prostovoljnihgasilcev z 2477 vozili terveč kot 2700 črpalkami in agregati.Angažiranih je bilo več kot 800pripadnikov CZ, več kot 500 aktivistovRK, več kot 800 drugih reševalcev,približno 1900 policistovin več kot 1200 pripadnikov SV,400 pripadnikov SV pa je bilo v pripravljenosti.V intervenciji je biloaktivno udeleženih približno 2000zaposlenih v različnih javnih podjetjih,ki so poškodbe odpravljalipredvsem na infrastrukturi. Kot jepovedal Bogataj, so iz državnega inregijskih logističnih centrov izdaliin prostovoljnih gasilcev, organizirano,načrtno in učinkovito:»Dopuščam možnost, da je vposameznih primerih prihajalo dopomanjkljivosti, vendar je trebapri ocenjevanju upoštevati, kdaj jeposamezne ukrepe sploh mogočezačeti izvajati.« Glede pomislekov,da so posamezne sile prepoznovključevali v intervencijo, Bogatajocenjuje, da to ne drži. Tako je bilaSlovenska vojska, ki dopolnjujelokalne sile kot težišče delovanjazaščite in reševanja, v intervencijeneposredno vključena od vključno18. septembra. Pri tem Bogataj poudarja,da je za uspešno obvladovanjetako velikih nesreč nujno, datežišče delovanja zaščite in reševanjaostaja na občinski ravni. Čepravbodo delovanje reševalnih služb navseh ravneh podrobno analiziraliv naslednjih dveh mesecih, sopo prvih ugotovitvah državnegaštaba CZ nekatera območja nanesreče velikega obsega preslabopripravljena.Namestnik poveljnika sil SVna terenu 13.560 ur in so opravljalinaloge čiščenja, natovarjanja, odvažanjain uničenja opreme, prevozaprebivalcev, dezinfekcije ter druge.Opravljenih je bilo 47.500 kilometrovprevozov in prepeljanih2160 kubičnih metrov materiala sskupno težo 200 ton. Angažiranihje bilo več materialnih sredstevSV, največ za prevažanje po cestahin vodi. Generalni sekretar RKSmag. Pezelj je poudaril, da je imelRKS zunaj poplavnih območij vsocialno ogrožene družine potrebovalivsaj 700.000 evrov pomoči,na posebnem transakcijskem računupa so do zdaj zbrali nekaj večkot 30.000 evrov. Z dobrodelnimkoncertom Mojstri slovenske popevke,ki je 25. septembra potekalv Cankarjevem domu, organiziralpa ga je RKS v sodelovanju zOrkestrom SV in nacionalno RTV,so za pomoč poplavljenim zbrali15.000 evrov, denar za pomoč paprispevajo tudi podjetja.Efficient performance of rescue services duringrecent floodsAt the end of the intervention following the heavy floods which affecteda large part of Slovenia between 16 and 20 September, a press conferencewas held at the Ministry of Defence on 29 September. Commanderof the Slovenian Civil Protection Miran Bogataj and representativesof organizations which participated in disaster relief reported on themeasures taken by rescue units as well as on their work. According tothe first assessment made by the Civil Protection Headquarters, theperformance of rescue services, especially fire-fighting units, was organized,well planned and efficient. Bogataj added that the decisionto integrate voluntary fire-fighting units into the system of protection,rescue and relief as a general rescue service had proved right.5

sv 15spremljamoVesti nakratkoNačelnik GŠSV generalmajormag. Alojz Šteinerje bil 21. in 22. septembra nadvodnevnem obisku v avstrijskizvezni vojski. Z gostiteljemnačelnikom obrambnegaštaba avstrijskih oboroženihsil generalom Edmundom Entacherjemsta se pogovarjalao preoblikovanju obeh vojskglede na trenutne ekonomskerazmere, govorila pa sta tudio delovanju in izkušnjah Slovenskevojske v mednarodnihoperacijah in misijah ter o dosedanjemin prihodnjem dvostranskemsodelovanju medvojskama. Načelnik GŠSV sije v okviru obiska ogledal tudivajo večnacionalne brigadeEuropean Advance 2010, nakateri sodelujejo tudi pripadnikipoveljstva 1. brigade SV.Vojašnici Bohinjska BelaV je 22. septembra potekalaslovesnost ob dnevu 132.GORB in dnevu Združenjavojaških gornikov Slovenije.Slovesnosti sta se udeležilatudi namestnik poveljnikasil SV brigadir mag. AndrejOsterman in poveljnik PDRIUbrigadir mag. Bojan Pograjc.V okviru slovesnosti so najzaslužnejšimpripadnicamin pripadnikom bataljonapodelil medalje in priznanja zauspešno delo.SV je 24. septembra organiziralaže 19. tradicionalni tekSV Štatenberg 2010. Tekmovalnaproga za moške in ženskeje bila dolga 10 kilometrov inje potekala po obronkih Halozv okolici gradu Štatenberg vobčini Makole. Tek se je končals slovesno podelitvijo kolajn inpokalov na notranjem dvoriščugradu Štatenberg, kjer je sodelujočepozdravil podžupanobčine Makole Slavko Brumec.Slavnostni govornik poveljnik72. brigade SV polkovnikDušan Toš je najboljšim podelilkolajne in pokale.Poveljstvo 72. brigade prevzel polkovnik TošNa predlog načelnika GŠSVgeneralmajorja mag. AlojzaŠteinerja je ministrica za obrambodr. Ljubica Jelušič s 1. oktobromimenovala za poveljnika72. brigade SV polkovnika DušanaToša, ki je to dolžnost začasnoopravljal že od 1. marca.Ob predaji dolžnosti je novi poveljnikpolkovnik Toš podelil predhodnikumedaljo 72. brigade za njegovprispevek k razvoju in krepitviugleda ter simbolično darilo sodelavcevob odhodu. PodpolkovnikErnest Anželj je novemu poveljnikuzaželel veliko uspehov pri vodenjuin poveljevanju 72. brigadi.SV dobila 29 novih častnikovV avditoriju generala Maistrav mariborski kadetnici je24. septembra potekalaslovesnost ob koncu šolanjadiplomantov 21. generacije Šoleza častnike. Ob tej priložnosti jebilo v čin poročnik imenovanih29 diplomantov, med njimi štiriženske. Osrednji govornik jebil namestnik načelnika GŠSVgeneralmajor Alan Geder.Generalmajor Geder je povedal, dakonec šolanja pomeni eno izmed največjihprelomnic v njihovem življenju,ker vstopajo v službo, ki ni le služba,temveč način življenja. Generalmajorje novim častnicam in častnikom zadoseženi uspeh čestital ter dodal, daje ta svet ustvarjen za pogumne, dinamičnein znanja željne ljudi. Novimčastnikom je čestitala tudi slavnostnaPoveljnik Kforja med slovenskimi vojakiV četrtek, 23. septembra,je pripadnike slovenskegakontingenta na Kosovu obiskalpoveljnik mednarodnih sil Kforgeneralmajor Erhard Bühler.Namen obiska je bila seznanitev zvarnostnimi razmerami na območjuodgovornosti, ki ga nadzirajoin varujejo pripadniki kontingenta.Pripadniki slovenskega kontingentaso predstavili naloge in posebnostivarovanja samostana ter vasigovornica, ministrica za obrambo dr.Ljubica Jelušič, ki je med drugim dejala:»Vesela sem in ponosna na vse vas,kajti pred vami je veliko pomembnihdelovnih let, v katerih se boste lahkodokazovali in uresničevali svoje sanjein v katerih bomo vsi mi videli, kakoBudisavce, nastalo problematikopri vračanju srbskih prebivalcev inposebnosti varovanja vasi Žač, kijo od začetka septembra varujejoslovenski vojaki. Ob koncu obiskase je general Bühler zahvalil zaizjemen prispevek SV pri delovanjumednarodnih sil Kfor na Kosovu. Vpatriarhiji Peć je 3. oktobra potekaloustoličenje 45. patriarha Srbskepravoslavne cerkve Irineja. V ta namenje mednarodna bojna skupinaNajboljši slušatelj generacijeporočnik Jernej Alićse sanje mladih ljudi lahko uresničujejo.«Ministrica je v svojem nagovorupoudarila solidarnost naših vojakov,gasilcev, reševalcev in vseh naših ljudi.Podelili so tudi priznanja in plakete,najboljši kandidat 21. generacije pa jeporočnik Jernej Alić.Zahod (MNBG-W) poskrbela zapomembne naloge zagotavljanjavseh varnostnih pogojev za prihodin odhod pravoslavnih romarjev tervarovanje okolice patriarhije. Zapotrebe ožjega varovanja patriarhijesta bili v pomoč italijanskim inmadžarskim vojakom dodani tudiskupini slovenskih ostrostrelcev.Dogodek, ki je bil pomemben takoza Kosovo kot Srbijo, je minil brezvečjih incidentov.Fotografija: 72. brigadaFotografija: PDRIU6

Fotografija: Bruno ToičMO na 10. festivalu za tretje življenjsko obdobjeV Cankarjevem domu se je1. oktobra končal 10. festival zatretje življenjsko obdobje. MO jesodelovalo v vlogi organizatorjaParka domoljubja in predstavilosodelovanje SV v MOM, civilnovojaškosodelovanje ter programeskrbi za nekdanje pripadnike SV.Obiskovalci so si lahko ogledalirazstavi Vojaškega muzeja SVSlovenski kontingent v misiji ISAFter Mednarodne operacije in misije,ki jo je pripravila 1. brigada SV.V okviru dejavnosti Parka domoljubjaso na festivalu potekale tudiokrogle mize. Predstavnika sektorjaza odhode iz vojaške službe stapredstavila primere dobre prakseskrbi za nekdanje pripadnike naMO, Urad za civilno obrambo pa jeizvedel okroglo mizo o možnostihprenosa življenjskih izkušenj vMOM in drugih oblikah slovenskemednarodne pomoči. Okroglemize so se udeležili tudi ministricaza obrambo dr. Ljubica Jelušič inpredstavniki MO, SV ter MNZ, ki soSodelovanje med vojaškimi obveščevalnovarnostnimislužbami Jugovzhodne EvropeGeneralni direktor Obveščevalnovarnostneslužbe MO dr. DamirČrnčec je v četrtek, 30. septembra,v Beogradu podpisal Skupno izjavoo nadaljnjem sodelovanju medvojaškimi obveščevalno-varnostnimislužbami držav JugovzhodneEvrope. Izjavo je podpisalo devetizmenjali svoje izkušnje o udeležbiv MOM. Ob 65. obletnici zmage nadfašizmom je Zveza združenj borcevza vrednote NOB Slovenije izvedlaokroglo mizo, na kateri so govorilio pomenu NOB sedanjim generacijam.Ministrica za obrambo se jesrečala tudi s predstavniki vojaškihupokojenskih in veteranskih organizacijiz Madžarske, Romunije inSlovaške, ki so se festivala udeležilina povabilo Društva upokojencevMO. Ob tej priložnosti je ministricačlanoma upokojenskega društvaMO Janku Kušarju in Aldu Tekavcupodarila kovanec v zahvalo za njunodesetletno aktivno vlogo v okvirufestivala za tretje življenjsko obdobje.Svoje poslanstvo so na festivalupredstavili tudi URSZR, 1. brigadaSV, Urad za vojaške zadeve, Urad zacivilno obrambo, Uprava za obramboLjubljana, Vojaški muzej SV,stanovski organizaciji Društvo upokojencevMORS, Zveza slovenskihčastnikov, Društvo za negovanje rodoljubnihtradicij organizacije TIGRPrimorske, ZZB NOB in ZVVS.Medalje pripadnikom SV v Libanonudržav, in sicer Bolgarija, Bosna inHercegovina, Črna gora, Hrvaška,Makedonija, Moldavija, Romunija,Slovenija ter Srbija. Podpis izjave jepotekal med drugo konferenco direktorjevobveščevalno-varnostnihslužb držav Jugovzhodne Evrope,ki je bila 29. in 30. septembra vV petek, 24. septembra, je v bazi Shamav Libanu potekala slovesnost obpodelitvi medalj IZN za sodelovanje namirovni misiji v Libanonu pripadnikom8. kontingenta SV v UNIFIL. Glavnigovornik na slovesnosti je bil poveljnikUNIFIL generalmajor Alberto AsartaCuevas, ki se je v svojem nagovoruzahvalil vsem pripadnikom kontingentaUNIFIL za njihov prispevek kohranjanju miru v južnem Libanonu terspomnil na pomen dobrega sodelovanjaz lokalnim civilnim prebivalstvom inlibanonsko vojsko. Sledila je podelitevmedalj, ki jih je pripadnikom slovenskegakontingenta podelil poveljniksektorja Zahod brigadni generalGuiseppenicola Tota.Beogradu. Podpis prve tovrstne izjavev Jugovzhodni Evropi predstavljapripravljenost za vzpostavitevin razvoj sodelovanja na področjusodobnih varnostnih izzivov terpridružitev prizadevanjem za izboljšanjeizmenjave obveščevalnihpodatkov na regionalni ravni.Vesti nakratkošvicarskem Locarnu jeV bila 26. septembra zadnjaletošnja tekma svetovnegapokala v padalstvu. Na tekmiso se izkazali člani ekipe Elan,ki so zmagali, ter Irena Avbeljin Senad Salkič, ki sta tekmomed posamezniki končala nadrugem mestu. Člani ekipeElan v letošnji sezoni so biličlani padalske reprezentanceSV Roman Karun, SenadSalkič, Borut Erjavec, DomenVodišek in Irena Avbelj. Uvrstitveso jim prinesle tudi velikuspeh v skupnem seštevkusvetovnega pokala po šestihtekmovanjih, saj so se nakoncu veselili skupne zmageIrene Avbelj ter tretjega mestaSenada Salkiča in ekipe Elan.Ministrica za obrambodr. Ljubica Jelušič je29. septembra sprejela članeuredniškega odbora BiltenaSlovenske vojske. Revija jepo ministričinih besedah iztipične strokovne vojaškerevije zrasla v revijo, v kateriobjavljajo prispevke tudicivilni strokovnjaki iz akademskegain raziskovalnegaokolja ter mednarodni strokovnjaki.Ob tem je še poudarilapomen tesnega sodelovanjavojaškega okoljas slovenskimi raziskovalnimiustanovami in se zahvalilavsem, ki so sodelovali pri nastajanjuBiltena SV.CU Vipava se je 1. oktobraV končalo dopolnilno nadaljevalnovojaškostrokovnousposabljanje kandidatovza desetnike, med katerimi jebil tokrat tudi pripadnik pogodbenerezerve. V letih 2009in 2010 je Urad za vojaškezadeve skupaj z enotami SVter Upravami za obramboizbral in napotil na tečaj zadesetnike že devet pripadnikovpogodbene rezerve, odtega jih je šest tudi pridobiločin desetnik.7

za delovanje na ravni čet, razvijev samozadostno, kompetentno inprofesionalno enoto. Tako bo podpolkovnikSirk mentor poveljnikabataljona, več mentorjev bo delovalov štabnih sektorjih v poveljstvubataljona, po pet bo mentorjevpoveljnikom čet in četnim podčastnikomter trije mentorji vodnipodčastniki. Glede na naloge, ki jihbo poveljstvo bataljona dobilo izbrigade, bodo mentorji afganistanskekolege učili vojaške postopkesprejemanja odločitev po veljavnidoktrini in jim svetovali na vsehfunkcionalnih področjih. Naša nalogabo tudi posredovanje zahtevsil Isaf. V okviru mentoriranja boOMLT sodeloval pri opravljanjurednih nalog bataljona. To pomeni,da delujemo brez nacionalnihomejitev in da se bomo, če botreba, bojevali, da se zaščitimo, pričemer pa, poudarjam, opravljanjebojnih nalog ni glavni cilj našegadelovanja. Trenutno je ena izmedprednostnih nalog 6. bataljona 2.brigade 207. korpusa ANA, ki gabomo mentorirali, varovanje delanajpomembnejše državne ceste,zato je del pripadnikov bataljona vŠindandu razporejen po nadzornihtočkah ob tej prometnici. Bataljonusmeritve za redno delo dobiva od2. brigade, ta pa od 207. korpusa,ki ima poveljstvo v Heratu. Sambom skupaj z italijanskim polkovnikommentoriral poveljnika 207.korpusa in bom tako lahko spremljaldelovanje ter mentoriranje 6.bataljona.Vrhovni poveljnik SV, ministrica,načelnik GŠSV in poveljniknacionalne garde Kolorada sopripravljenost ter integriranostkontingenta ocenili zelovisoko. Čemu ste namenili medusposabljanjem največ poudarka?Prve priprave na napotitev sose začele konec lanskega leta, vprvi polovici februarja letos smoodšli na dvotedensko izvidovanjeobmočja, 19. februarja pa smozačeli intenzivno usposabljanje. Petmesecev pozneje so se kontingentupriključili pripadniki enote zabojno podporo oziroma vod 74.MOTB in enajst pripadnikov nacionalnegarde Kolorada. Po nacionalnempreverjanju usposobljenostiin izurjenosti, ki je konec julijapotekalo ob strokovni podporiCentra za bojno usposabljanje izPDRIU, smo certifikat ustrezneusposobljenosti za mentoriranjetako pehotnega bataljona kotbataljona za bojno podporo vzačetku septembra dobili tudi vameriškem Združenem vojaškemcentru za preverjanje pripravljenosti(JMRC) v nemškem Hohenfelsu.Usposabljanje smo načrtovali inizvajali na podlagi Ukaza za delovanje,pri čemer smo se intenzivnourili predvsem iz lastne oborožitve,oborožitve pripadnikov nacionalnegarde Kolorada in skupinskeoborožitve, v uporabi vozil, ki sozdaj opremljena z motilci radijskihsignalov in drugo zahtevnotehniko, s katero povečujemovarnost pripadnikov kontingenta.Obsežno je bilo usposabljanje izimproviziranih eksplozivnih napravin usmerjanja zračne podpore,pri čemer smo zagotovili, da imapo več pripadnikov kontingentaiste vrste znanja. Prav tako smose urili za vse naloge, s katerimibi se na terenu lahko srečali, kotso razne tehnike in procesi pripremiku ter varovanju konvojev indelo na nadzornih točkah. Precejpoudarka smo namenili varnostnivzgoji. Pripadniki OMLT so se urilitudi iz metodike mentoriranja injezika dari. Prepričan sem, da smoodlično usposobljeni in izurjeni.Tudi stopnja integracije z ameriškimikolegi je visoka in se je pokazalaže po nekaj dneh skupnegausposabljanja, zato ne preseneča,da je tudi poveljnik nacionalnegarde Kolorada general MichaelEdwards izrazil zadovoljstvo, da sonjeni pripadniki v sestavi in podpoveljstvom slovenskega kontingenta.Resnično, z izjemo drugačnihuniform in jezika ne bi vedel,da gre za pripadnike druge vojske,zato mislim, da je bila ocena generalaEdwardsa iskrena.Zadnja faza priprav bo naobmočju delovanja, ko vas bopreverilo poveljstvo Isafa. Kajbodo priprave obsegale?Pripadniki kontingenta se bodonajprej predvsem prilagodili tamkajšnjimpodnebnim, geografskimin drugim razmeram, pomembnanaloga pa bo tudi vzpostavitevlogistične oskrbe. Obenem bomoše dopolnili znanje usmerjevalcevzračne podpore iz improviziraniheksplozivnih naprav in nekaterodrugo. Ekipa iz poveljstva v Kabulubo ocenjevala popolnjenost zvsemi sredstvi in usposobljenost,pri čemer glede na pridobljenoznanje ter usposobljenost kot tudina podlagi dosedanjih ocenjevanjne pričakujem težav. Nalogebomo v operaciji začeli opravljati1. novembra.Pripadniki slovenskega OMLTmed strelskim urjenjem9

sv 15intervjuBojno podporo bo zagotavljalvod 74. MOTB s svaruni.kontingenta pa na misijo odhajanaslednji teden. Z mariborskegaletališča bomo odpotovalineposredno v Herat, od tam pa sebo po izvedbi zaključnih usposabljanjglavnina kontingenta pred1. novembrom, ko bomo prevzelinaloge, premaknila v Šindand.Za bojno podporo delovanjaOMLT bo skrbel vod 1. čete 74.MOTB s štirimi svaruni, ki bodona misiji prvič uporabljeni. Kako jepripravljen?Pripadniki voda so se v okviru1. čete 74. MOTB zadnje letonenehno usposabljali, četa pa jekonec junija dosegla končne operativnezmogljivosti, kar pomeni,da je z osemkolesniki sposobnaopravljati kompleksne naloge vmednarodnih operacijah in misijah.Kontingentu so se priključili sredijulija in se od takrat intenzivnonamensko usposabljali za naloge vokviru tokratne napotitve. Vod boz nalogo varovanja mentorjev izOMLT imel štiri svarune, ki so dodatnoopremljeni za boljšo zaščito.Pripadniki kontingenta bododelovali tudi v enoti za podporo inv okviru NPE. Katere naloge bodoopravljali in kako bo zagotovljenanemotena logistična oskrba?Enoto za podporo, v kateri je tudinekaj ameriških kolegov, sestavljajovozniki, vezisti, informatiki,vojaški policisti, usmerjevalciletalskega ognja, specialisti za bojproti improviziranim eksplozivnimsredstvom in petčlanska zdravniškaekipa na čelu s specialistomsplošne kirurgije. V nacionalnempodpornem elementu bo deset pripadnikovSV, ki bodo šest mesecevnaša povezava z domovino. Mislim,da z logistično oskrbo ne bi smeliimeti težav, saj so veliko delo pripadnikiNPE opravili med pripravamina misijo, ko so določali in izbiraliopremo, ki nam bo zagotovilarazmeroma normalno življenje terdelo. Veliko je bilo na misijo že odpeljanos predhodnico, obenem pabo NPE, če bo treba, poleg oskrbeiz domovine sodeloval z logističnimienotami baze v Šindandu.Pet pripadnikov SV bo sodelovalopri nadaljnjem urjenju bataljonaza bojno podporo ANA v Heratu?V zdajšnjem kontingentu SV tonalogo opravlja deset pripadnikov,v našem jih bo pet, ki pa bodo šenaprej delovali v sestavi italijanskegaOMLT v bazi Stone v Heratu,vendar brez nacionalnih omejitev.Pripadniki SV v italijanskem OMLTso včasih težko vzpostavili pristnejšiodnos z afganistanskimi vojaki, karje vplivalo na kakovost mentoriranja,saj jih niso spremljali v vsehfazah urjenja. To je glavna razlika zdosedanjim delovanjem slovenskihkontingentov. Drugačna kot do zdajbo tudi vloga dveh civilnih funkcionalnihstrokovnjakov, ki bosta manjšoskupino afganistanskih vojakov vŠindandu usposabljala na področjucivilno-vojaškega sodelovanja. Greza neke vrste krepitev zavedanja,da je med pomembnimi nalogamipripadnikov vojske tudi civilno-vojaškosodelovanje.Katero opremo in oborožitevboste uporabljali?Pripadniki SV bodo v Afganistanuopremljeni z osebno opremo inoborožitvijo, avtomatsko puškoF 2000 S ter pištolo, nekaterispecialisti tudi z orožji z večjoognjeno močjo, ki so v uporabi vSV, usmerjevalci zračne podpore ssistemi, ki omogočajo usmerjanjeletalskega ognja in tako naprej. Priopravljanju nalog na terenu bomouporabljali vozila 4 x 4 HMMWV,LKOV 6 x 6 valuk in SKOV 8 x 8svarun. Menim, da sta opremljenostin oborožitev kontingenta, kista sicer predpisani z Ukazom zadelovanje, ustrezni.Kdaj bo kontingent odšel namisijo in kako potujete?Predhodnica s 35 pripadnikiin vozili svarun je v Afganistanodšla konec septembra, glavninaKontingent bo na misijideloval šest mesecev. Kako boposkrbljeno za stike z družinskimičlani?Vloga družinskih članov medpripravami in opravljanjem nalogna misiji je zelo pomembna. Veselsem in se jim obenem tudi zahvaljujem,da jih podpirajo. Sam semse z družinskimi člani sestal terjim poskušal kar najbolj pojasnitirazmere in naloge kontingenta. Namisiji bo ves čas delovala internetnapovezava, da bi tako omogočilistike, pripadniki kontingenta pabodo lahko med misijo enkratkoristili dopust. Velikokrat sem žepovedal in želim še enkrat poudaritinaslednje. Širša javnost si mordapod besedno zvezo bojne nalogepredstavlja streljanje, uničevanjein povzročanje žrtev. Naše nalogeizhajajo iz jasnega poslanstva incilj tega ni bojno delovanje, temvečustvarjanje možnosti, da se izAfganistana, ko bo ta sposoben skrbetiza svojo varnost, umaknemo.Kot poveljnik kontingenta vem, daso fantje izvrstno pripravljeni invisoko motivirani in da bom storilvse, da naloge z odliko opravimoter se domov vrnemo živi in zdravi.Slovenia changes the concept of operationin AfghanistanThe 14 Slovenian ISAF Contingent presents a new turning point in theoperation of the Slovenian Armed Forces, since the SAF will for the firsttime assume responsibility for the leadership of an infantry battalionof the Afghan National Army (ANA). As said by Defence Minister DrLjubica Jelušič, Slovenia is now one of those countries of the internationalcommunity which are doing their best so that the Afghan SecurityForces will be able to take over responsibility for security of their owncountry. The Contingent, which will operate without national caveats,will include 88 members from various commands and units of the SAF,11 members of the Colorado National Guard and two civilian-functionalexperts. It will be led by Colonel Vojteh Mihevc who has performedvarious duties at the Force Command of the Slovenian Armed Forces.Among other things, he actively participated in the conduct of SAFoperations in international operations and missions as well as in theprocess of »Svarun« introduction into the SAF. He was also Chief ofStaff at the SAF Force Command. Colonel Mihevc, an experienced andprudent SAF officer, explains the tasks of the Slovenian Contingent anddescribes pre-deployment preparations in this interview.10

mednarodne operacijesv 15Slovenija spreminja konceptdelovanja v AfganistanuV novomeški vojašnici je 27. septembra potekala slovesnostpred odhodom 14. kontingenta v sile Isaf, na njej pa jezbrane nagovoril premier Borut Pahor. Slovesnosti sose udeležili ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič,predsednik odbora DZ za obrambo Jožef Jerovšek, načelnikGŠSV generalmajor mag. Alojz Šteiner, poveljnik nacionalnegarde Kolorada generalmajor Michael Edwards, svetovalecza obrambo v Uradu predsednika države Ladislav Lipič indružine pripadnikov, ki odhajajo v operacijo.Premier Pahor s pripadniki SVBesedilo: Nataša OblakFotografiji: Bruno ToičPred slovesnostjo sta ministricadr. Ljubica Jelušič in načelnik GŠSVgeneralmajor mag. Alojz Šteinersprejela poveljnika nacionalne gardeKolorada, generalmajorja MichaelaEdwardsa. Ministrica dr. Jelušič se jegeneralmajorju Edwardsu zahvalilaza dolgoletno dobro sodelovanje napodročju izobraževanja in usposabljanjater za pripravljenost delitiizkušnje. Poudarila je profesionalnosodelovanje pripadnikov obeh vojskmed pripravami na prevzem nalog vAfganistanu, saj bo enajst pripadnikovnacionalne garde Kolorada skupajs pripadniki SV prevzelo vodenjePostroj na slovesnostipred odhodom v operacijooperativne skupine za mentorstvoin povezave (OMLT). Obenem je dejala,da je skupno delovanje v OMLTnadgradnja dosedanjega sodelovanjain priznanje za SV, ki prvičsamostojno prevzema pomembnonalogo. Generalmajor Edwardsje pohvalil slovenski prispevekpri usposabljanju afganistanskihvarnostnih sil ter izrazil podporosodelovanju civilnih funkcionalnihstrokovnjakov. Generalmajor mag.Šteiner je gosta seznanil s potekompreoblikovanja SV, govorila pa statudi o pripravah 14. slovensko-ameriškegakontingenta v silah Isaf.V popoldanskem delu obiska se jegeneralmajor Edwards z ministricoin načelnikom GŠSV pred odhodomkontingenta v Afganistanudeležil slovesnosti, na kateri sobile tudi družine pripadnikov.Premier Borut Pahor je poudarilpomen odločitve, ki je bila sprejetaže pred časom, da Slovenija prvičprevzame svojo skupino za urjenjeafganistanskih vojakov. »Mir vAfganistanu je pomemben zacelotno regijo in mir vsega sveta,«je poudaril premier. »Slovenija …podobno kot velika večina drugihdržav ugotavlja, da samo vojaškeoperacije v Afganistanu ne bodoprinesle želenih rezultatov.Podobno kot druge države tudiSlovenija razmišlja o primernemčasu za odhod SV iz Afganistanav sozvočju z drugimi državami,vsekakor pa bi do takrat radi storilinajveč, kar je mogoče,« je še dejal.Ministrica je poudarila, da vsebolj prevzemamo vlogo mentorjevoziroma tistih, ki kažejo pot,pomagajo pri iskanju poti in s temskrbijo za to, da se bo mednarodnaskupnost počasi umaknilaiz Afganistana. Kot je poudarilpremier Pahor, naši vojaki namisijo odhajajo skladno z odločitvamiVarnostnega sveta OZN inslovenske vlade, z njimi pa je bilseznanjen tudi državni zbor.Skladno z novimi nalogami inspremenjenim načinom delovanjav operaciji Isafa v Afganistanu je SVv začetku leta oblikovala SVNKON14 Isaf, v katerem je 90 pripadnikovSV, ki prihajajo iz različnih poveljstevin enot SV, ter enajst pripadnikovnacionalne garde Kolorada.V kontingentu bodo poleg OMLTpripadniki, ki bodo opravljalištabne dolžnosti v poveljstvu Isafav Kabulu in regionalnem poveljstvuZahod (RC-W) v Heratu, ter pripadniki,ki že sodelujejo pri mentoriranjubataljona za bojno podporoafganistanske vojske. V Afganistanubodo delovali tudi enota za bojnopodporo, v kateri je vod 74. MOTB,nacionalni podporni element (NPE)ter enota za podporo.11

sv 15mednarodne operacijeSlovenski častnik na visokidolžnosti v poveljstvu KforjaV 22. slovenskem kontingentu, ki odavgusta deluje v okviru mednarodnihsil Kfor na Kosovu, je 323 pripadnicin pripadnikov Slovenske vojske.Ti bodo šest mesecev opravljalirazlične dolžnosti v dveh slovenskihčetah, podpornih enotah in poveljstvihmednarodne bojne skupine Zahodv Peći ter Kforja v Prištini. Posebnoodgovorno in pomembno dolžnostopravlja polkovnik Robert Šipec, saj jena položaju pomočnika načelnika štabav poveljstvu mednarodnih sil Kfor vbazi Film City v Prištini.morala v prihodnje z manj ljudmi narediti več.Po novi reorganizaciji je polkovnik Robert Šipecprevzel dolžnosti pomočnika načelnika štabaKforja kot vodja združenega sektorja za kadre,logistiko in inženirsko dejavnost.Združeni sektor, ki ga vodi polkovnik Šipec, jepo svoji funkciji enakovreden obveščevalnemu,operativnemu, načrtovalnemu in finančnemusektorju, sestavljen pa je iz osmih oddelkov, kiskrbijo za vojaško in civilno osebje, izdelavoidentifikacijskih izkaznic, kaplansko službo,logistično načrtovanje, logistične operacije terinfrastrukturo in inženirska opravila. Kot jedejal polkovnik Šipec, sektor opravlja odgovornonalogo, saj se prek njega vodi strateškonačrtovanje vseh kadrov, logistike in projektovgradnje infrastrukture, poznavanje stanja minskihpolj, nadzor nad civilnimi eksplozivi kottudi radiološka, kemična in biološka obrambav mednarodnih silah Kfor. V silah je trenutnopribližno 10.000 pripadnikov, ki prihajajo izpetindvajsetih držav članic zavezništva insedmih partnerskih držav. Trenutno delujejov tako imenovani zadrževalni navzočnosti, karpomeni postopno preoblikovanje poveljstev inzmanjševanje manevrskih sil v prostoru. Podvodstvom polkovnika Šipca deluje 35 izkušenihpripadnikov oboroženih sil Nemčije, ZDA,Avstrije, Turčije, Francije, Poljske, Albanije inSlovenije. Še posebno je poudaril, da so njegovoznanje in izkušnje, ki jih je pridobil kot načelnikoddelka za opremljanje in kot namestniknačelnika sektorja logistike na GŠSV, čeprav jeprvič na misiji, povsem primerljivi z znanjemin izkušnjami sodelavcev, zato s štabnim delomni težav.Običajni delovnik polkovnika Šipca pogostotraja od 8. ure do poznega večera. Dopoldanvečino časa nameni usklajevanju dela z drugimisektorji in podporno skupino poveljstva, ki jelastnica baze, ter z združeno logistično podpornoskupino. Nato opravlja načrtovane naloge,delovnik pa konča z večernim poročanjem oopravljenih nalogah in pomembnejših načrtovanihdejavnostih sektorja poveljniku Kforja.Trenutno se ukvarja s strateškim načrtovanjemprihodnjih preoblikovanj sil Kfor, v njegovemokviru pa poskuša predvideti posledice delovanjapredvsem na kadrovskem, logističnem ininženirskem področju. Pri tem so mu v velikopomoč podatki, ki jih dobi od petih mednarodnihbojnih skupin, ki delujejo na Kosovu. Vsakdan usklajuje delo z nadrejenim združenim poveljstvomsil iz Neaplja in s častniki za povezavov Makedoniji, ki se ukvarjajo z administrativnotehničnimizadevami vseh transportov Kforjačez mejo z Albanijo ter Makedonijo. Ob tem jepolkovnik Šipec dodal, da je treba za uspešnoopravljanje nalog in vodenje sektorja dobro poznatirazmere na celotnem območju odgovornostiter se zavedati zmogljivosti vseh bojnihskupin, saj je le tako poveljniku Kforja mogočeuspešno svetovati glede nadaljnjih odločitev.Poleg dolžnosti pomočnika načelnika štabaKforja polkovnik Šipec opravlja dolžnost najvišjeganacionalnega predstavnika pri poveljstvuKforja, kar pomeni prvo povezavo med poveljnikomKforja in Slovensko vojsko.Besedilo: stotnik Primož HodakFotografiji: praporščak Borut SkukOb menjavi slovenskih kontingentov na Kosovuse je 1. septembra spremenila organizacijskastruktura poveljstva Kforja. Novi poveljnik silKfor je postal nemški generalmajor ErhardBühler, številčno stanje vojaških in civilnihpripadnikov poveljstva pa se je z nekaj več kot800 zmanjšalo na nekaj več kot 500 pripadnikov.Nekateri samostojni štabni sektorji so sezdružili in s tem tudi kadrovska struktura, ki boMed rednim delom na poveljstvu Kforja12

sejem sobrasv 15Sejem priložnost za dobroposlovno in strokovno sodelovanjeFotografija: štabni vodnik Tomaž Harle5. mednarodni sejem obrambe,varovanja, zaščite in reševanja –SOBRA 2010 je na sejmiščuPomurskega sejma v Gornji Radgoni odčetrtka, 23., do sobote, 25. septembra,odprl vrata tesnemu sodelovanjuvseh segmentov nacionalne varnosti,ponudnikov opreme za varovanje tercivilnega okolja in lokalnih skupnosti.Sejem, ki so ga slavnostno odprliministrica za obrambo dr. LjubicaJelušič, župan Gornje Radgone AntonKampuš in direktor Pomurskega sejmaJanez Erjavec, si je letos ogledalopribližno 20.000 ljudi, po besedahJaneza Erjavca pa bodo 30 odstotkovzneska prodanih vstopnic nameniliprizadetim v poplavah.Besedilo: Marko Pišlar in Nataša OblakFotografije: Bruno ToičPomembno tesno sodelovanje vsehsegmentov nacionalne varnostiV četrtek, 23. septembra, se je na Pomurskemsejmu v Gornji Radgoni s slavnostnimi nagovoriministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič,župana Gornje Radgone Antona Kampuša indirektorja Pomurskega sejma Janeza Erjavcazačel 5. mednarodni sejem SOBRA 2010. Sslovensko zastavo so na prizorišče odprtjaskočili padalci športnega padalskega oddelkaSV, pripadniki gardne enote SV pa so jo dvigniliob zvokih himne Orkestra SV. Ministrica zaobrambo dr. Ljubica Jelušič je v slavnostnemnagovoru dejala, da je sejem svoja vrata odprl vnajprimernejšem trenutku, ko »lahko javnostiznova pokažemo, kako pomembno jetesno sodelovanje vseh segmentov nacionalnevarnosti, ponudnikov opreme za varovanjeter civilnega okolja in lokalnih skupnosti«. Obtem je poudarila, da o svoji varnosti ni mogočerazmišljati šele takrat, ko se nesreče in grožnjezgodijo, ter da se moramo zavedati, da je trebanaše poklicne in prostovoljne reševalce vsehuniform dobro opremiti in usposobiti vnaprej.Zbrane je spomnila na potrebo po tesni povezanostiz lokalnim okoljem, saj so se aktivnostisistema zaščite, reševanja in pomoči učinkovitoizvajale predvsem v okoljih z jasnimi cilji, dobroorganiziranim pristopom in usklajevanjem nalokalni ravni, uspešno pa so jim lahko pomagaletudi dodatne sile in pripadniki SV ob nedavnihpoplavah, ki so zajele Slovenijo. Ministrica je vnagovoru poudarila tudi pomen raziskovalnegaRudi in Marija Kapun:Danes sva z ženo tu, ker najuzelo zanima oprema tako Civilnezaščite kot Slovenskevojske. Ob tokratnem neurjuse je pokazalo, kako nujno jesodelovanje vojske in policije, ko pride do takihnesreč. Vodilnim na vladi, MO in policiji bi radsporočil, da naj ob takih nesrečah takoj pošljejoSlovensko vojsko in policijo na teren, saj je njunapomoč nujna. Drugače bi sejem pohvalil, saj jeres zanimivo, razstavljavci so prijazni in ni namažal, da sva prišla.13

sv 15sejem sobrapostopki, prikaz postopkov bojneskupine ob stiku s sovražnikom inpomoči vojaške zdravstvene enotepri nesrečah, ki jih je na poligonuizvajala 1. brigada SV. Prikazali sotudi delovanje bojnih vozil hummer,valuk in svarun, natovarjanjein razkladanje tovora ter prečiščevanjevode.Policija prikazala, kakoposkrbeti za varnostNa sejmu so tokrat sodelovali tudipredstavniki policije, ki so predstavilirazlična delovna področja inopremo, ki jo pri svojem delu uporabljajo,ter svetovali obiskovalcem,kako poskrbeti za lastno varnostdela in razvoja novih tehnologij zadoseganje večje konkurenčnosti nadomačih in tujih trgih.Letošnji sejem z novimivsebinamiPrvi sejem Sodobna vojska, ki jebil organiziran leta 2003, je bil pomembenzaradi načina komuniciranjaSlovenske vojske z okoljem inda je SV pokazala svoje sposobnostisodelovanja z drugimi elementisistema nacionalne varnosti. Leta2005 je programski svet sejmasprejel sklep o njegovi bienalniorganizaciji, prireditev pa se je programskorazširila na celotno področjeobrambe, varovanja, zaščitein reševanja ter se preimenovala vsejem Sodobna obramba. Leta 2007je bil sejem četrtič organiziran kotnajvečja tovrstna prireditev v temprostoru, pokazal pa je tudi vsomoč sodelovanja med Slovenskovojsko, zaščito in reševanjem tercivilno družbo. Letos je dobil krajšeMaja Čeh:Smo skupina izzavoda Naprej,to je rehabilitacijskizavod popridobljenih možganskihpoškodbah, delovna enotaMurska Sobota, sedež pa imamov Mariboru. Odločili smo se, da siogledamo sejem. Posamezniki iznašega zavoda poznajo sejem, zatosmo vedeli, da bo za naše varovancezanimivo. In se je res izkazalo, daso prav navdušeni, saj smo streljaliz orožjem in pogledali predstavitevna glavnem poligonu.ime SOBRA, nove vsebine in novtermin, ki je usklajen s prireditvijoDnevi zaščite in reševanja. Takoše celoviteje predstavlja celotensistem varstva pred naravnimi indrugimi nesrečami ter zagotavljanjevarnosti premoženja in posebnevarnosti. Na tokratnem sejmuso SV, policija, URSZR in Gasilskazveza Slovenije z dopolnjeno programskozasnovo predstavili najpomembnejšeelemente zagotavljanjaobrambne pripravljenosti, varovanja,reševanja, zaščite in pomoči obnaravnih ter drugih nesrečah.SV predstavila novo opremo invojaški poklicSV se je letos predstavljala ssloganom Ali veste, da je vaš sosedvojak? Namen njene udeležbe nasejmu je bila predstavitev poveljstevin enot ter najnovejše opremeSV ter poklicev, pogojev in postopkazaposlitve za poklicne vojake terpogodbene rezerviste. Obiskovalciso se lahko v predstavitvenemšotoru za mednarodne operacijein misije pogovorili s pripadnikiSV, ki so bili v preteklih letih vMOM. Svoje vojaške spretnosti soobiskovalci lahko preizkušali nasimulatorjih in trenažerjih ter siizmerili krvni tlak in srčni utrip,svetovali pa so jim tudi o pravilniprehrani in zmanjšanju telesneteže. Vozili so se z vojaškimi voziliin poizkušali pitno vodo, ki so joprečistili iz reke Mure. Vsak dansejma so potekale dinamične predstavitveSV, v okviru katerih so sepredstavili Garda SV, ki je prikazalaposebna postrojila, 72. brigada paje predstavila detekcijo, vzorčenjein označevanje kontaminiranegazemljišča z lahkim izvidniškimvozilom kobra ter dekontaminacijovozil. Prikaz dela vodnika službenegapsa za odkrivanje eksplozivain postopkov enote NUS obodkritju eksploziva je izvedel 17.bataljon VP, njegova enota PESTpa je prikazala prijetje storilca.Poveljnik 1. specializirane čete VPstotnik Tomaž Kurdija je povedal,da na sejmu predstavljajo poklicvojaškega policista in dobre stvari,ki jih prinaša. »Mlade predvsemzanima specialna oborožitev, ki jedrugi pripadniki SV nimajo, opremabombnih tehnikov ter motorvojaške policije,« je še razložilstotnik Kurdija. Brigada zračneobrambe in letalstva se je na sejmupredstavila na štirih delovnihtočkah. V hali A je bila stojnica, nakateri so prikazali opremo Letalskešole, katapultni sedež, očala zanočno gledanje s helikopterskopilotsko čelado, vrečo za gašenjepožarov za helikopter z zmogljivostjo3500 litrov vode in svetilkeza osvetljevanje letališke steze.Med sejmom so si obiskovalcilahko ogledali predstavitvene inučne filme o življenju ter delu enotbrigade. Kot nam je povedal višjičastnik za stike z javnostmi stotnikGregor Hribar, je bilo zanimanjeza delo pilota zelo veliko. »Mladibi radi izvedeli, kako postati pilotin kako se zaposliti v SV, starejšiobiskovalci pa se navdušujejo predvsemnad tehniko za reševanje vgorah, ki smo jo prikazali v filmu,«je dodal stotnik Hribar. Vsekakorje bil zanimiv ogled borilnih veščinin samoobrambe s praktičnimiAleš Tomšič:Tukaj sem službeno,saj se ukvarjamoz osebnovarovalno opremo.Na sejmu jetudi naš distributer, ki razstavljavojaške glušnike. Zame je to informativnisejem in namen ožji, takoda je tu najlažje dobiti informacijena enem kraju. Sicer imamo stiketako s Slovensko vojsko kot policijo,zato je ta sejem priložnost, da sepogovorimo s poslovnimi partnerji,pogledamo, kaj drugi delajo na tempodročju, in poiščemo priložnostiza širitev svoje ponudbe.in varnost svojega premoženja.Obiskovalci so se lahko preizkusilina elektronskem simulatorjustreljanja in simulatorju vožnjemotornega kolesa, ogledali so sislužbene živali policije, prisluhniliPolicijskemu orkestru, preverili,kako izvajajo policijske postopke,in se naučili osnovnih prijemovsamoobrambe. Prometni policistiso tako na ogled postavili policijskomotorno kolo, vozilo z videonadzornimsistemom Provida, voziloza reševanje prometnih nesreč,alkotest, merilnik hitrosti, sredstvaza prisilno ustavljanje vozil idr. Nazunanji ploščadi so si obiskovalcilahko ogledali spretnostne vožnjepolicistov na motorjih. Policistispecialne enote so pokazali svojoopremo ter delovanje robota zaodkrivanje in uničevanje eksplozivov,policisti kriminalističnepolicije pa so nam odvzeli prstneodtise ter pokazali, kakšno opremo14

uporabljajo za ogled kraja kaznivegadejanja. Za najmlajše so imeliotroški kotiček ter lutkovne igricePromet ni hec in 113, s čimer sonajmlajše učili o varnosti. Na razstavnemprostoru smo videli tudirazstavo o aktivnostih policije medosamosvojitveno vojno, v soboto paje nastopil Policijski orkester.Sejem poslovna priložnost zadomača in tuja podjetjaSejem se je kot vedno do zdajizkazal kot nepogrešljiv zasrečanja poslovnežev, ki iščejostike z naročniki. Na sejmu se jepredstavilo 122 podjetij, s katerimiso pripadniki Slovenske vojske,našo opremo, in prav je, da se tupojavimo in predstavimo svojeizdelke,« je še dodal Kralj. Velikpomen za doseganje konkurenčnostina trgih tako v domovini kottujini imata raziskovalno delo inrazvoj novih tehnologij. MO je dozdaj v raziskave in razvoj vložiloveliko denarja, tako da so bilirazviti številni inovativni izdelki, kiso bili predstavljeni tudi na sejmu.V tem okviru je potekal strokovniposveti z naslovom Poslovnepriložnosti v Evropi, organiziralipa so ga Direktorat za logistikoMO, Katedra za obramboslovjeFDV in Pomurski sejem. Ciljposveta je bil slovenski obrambniaktivnosti evropskega združenjasrednjih in malih podjetij – SMEUnion, ki ima pomembno vlogotudi pri krepitvi obrambne tehnološkeindustrijske baze, pri čemerje govoril o tem, kakšna bi lahkobila vloga slovenske obrambneindustrije. Drugi sklop posveta jebil namenjen predstavitvi nacionalnihzdruženj obrambne industrije.Direktor Grozda obrambneindustrije Slovenije (GOIS) JožeRenar je predstavil organiziranost,aktivnosti in nadaljnja prizadevanjazdruženja slovenske obrambneindustrije. Namestnik direktorjaavstrijske skupine obrambne invarnostne industrije je udeleženceJon Kukovec:Sejma se ne udeležujemvedno,temveč ko imamčas. Sem prostovoljnigasilec,zato me zanima razvoj tehnike natem področju, prav tako pa tudi vSlovenski vojski. V primerjavi s preteklimileti je letos manj zanimivihpredstavitev, kljub temu pa je sejemše vedno dovolj privlačen za obisk,saj tu vsakdo lahko najde nekajzanimivega. Iz veselja do vojskese udeležujem tudi drugih sejmovvojaške opreme in dnevov odprtihvrat vojašnic Slovenske vojske.policije in Gasilske zveze Slovenijeizmenjali mnenja o nadaljnjemrazvoju ter opremljenosti enot.Podjetje Arex d. o. o. iz Šentjernejaje predstavilo puško FN-2000, ki jouporablja tudi SV, in drugo vojaškoopremo za nošenje ter bivanje naterenu v okviru projekta Bojevnik21. stoletja. Kot nam je povedaldirektor podjetja Jože Kralj, se nasejmu s svojo opremo predstavljajože petič. »Prva leta je bilo večodziva tujih partnerjev, zdaj paspoznavamo predvsem domačokonkurenco. Tu smo, ker čutimo,da moramo biti, saj SV uporabljaindustriji in podjetjem predstavitiposlovne priložnosti, ki jih danesponujata Slovenija ter Evropa natem področju. Direktor direktorataza industrijo in trg pri Evropskiobrambni agenciji (EDA) ArturoAlfonso Meirino je najprej predstavilnaloge, ki jih EDA opravljana področju krepitve evropskegaobrambnega trga ter obrambnetehnološke industrijske baze. Pritem je posebej poudaril zadnjadogajanja v okviru medvladnegarežima o obrambnih nakupih inprotidobavah. Predsednik SMEUnion Tomaž Toplak je predstavilseznanil z delovanjem podobnegazdruženja v Avstriji in z dejavniki,ki krepijo konkurenčnostBorut Mikovec:Sejem je enkraten.Imam okvarovida po prometninesreči, zatonisem mogelstreljati, vendar je bilo drugo tolikobolje. Bili smo pri svarunih inmotorjih. Vesel sem, da so nas našeskrbnice pripeljale na sejem, sajsmo vsi zelo uživali.avstrijske obrambne industrije nasvetovnem trgu. Vodja oddelka zapromocijo podjetja Yugoimport-SDPR iz Srbije Aleksandar Lijakovićje predstavil vlogo javnega podjetjaYugoimport-SDPR kot nacionalnegaintegratorja na področjuobrambne industrije. Zadnji sklopposveta je bil namenjen predstavitvamposlovnih priložnosti, ki jihpodjetja lahko pričakujejo v okvirurazvoja slovenskega obrambnegasistema. Namestnik načelnikaGŠSV generalmajor Alan Gederje predstavil vizijo razvoja SV inmožnosti za sodelovanje slovenske15

sv 15sejem sobraobrambne industrije ter znanostipri projektih SV. Generalnidirektor Direktorata za logistikoMO Igor Nered je obiskovalceseznanil z nedavno sprejeto direktivokomisije EU o naročanju napodročju varnosti in obrambe ter spoenostavitvijo pogojev za prenosobrambnih izdelkov znotraj EU, kibosta z implementacijo v pravnerede držav članic pripomogli koblikovanju skupnega evropskegatrga. Govoril je tudi o novostihna področju javnih naročil vRepubliki Sloveniji in o možnostihposlovnega sodelovanja slovenskihpodjetij v tujini. PredstavnikURSZR Domen Torkar je predstavilprihodnji razvoj sil za zaščito,reševanje in pomoč ter možnosti,ki jih imajo podjetja za sodelovanjes sistemom varstva pred naravnimiin drugimi nesrečami.in gasilko Jež. Predstavili so tudiprenovljene internetne strani, nakaterih so se lahko najmlajši poigraliz didaktičnimi računalniškimi igricami,sodelovali v nagradnem kvizus področja varstva pred naravnimiin drugimi nesrečami ter s sebojodnesli pobarvanke, zgibanke terdrugo promocijsko gradivo. V okvirupromocije URSZR je potekala tudipredstavitev računalniških aplikacij,ki podpirajo delovanje sistema varstvapred naravnimi in drugimi nesrečami,prav tako pa so obiskovalceseznanili s programi izobraževanjain usposabljanja gasilcev v ICZR.Predstavniki Gasilske zveze Slovenijeso pripravili tudi strokovni posvetna temo reševanja iz vode in na njej,vodil pa ga je predsednik komisijeza reševanje iz vode in na vodi priGZS Bogdan Šajnovič. Na posvetu sosodelovali poklicni in prostovoljnigasilci iz vse Slovenije, predstavnikiGZS ter drugi strokovnjaki za topodročje. Izhodišča posveta so bileobravnava zakonske podlage za deloreševalcev, dolžnosti lokalnih skupnostiin analiza trenutnega stanjana tem področju. V okviru posvetaso posebno pozornost namenilipredstavitvi zbiranja informacij onastanku visokih vod. Predstavljenje bil tudi potek intervencije obnesreči na reki Blanci leta 2008.Sklepni del posveta je bil namenjenpredstavitvi predloga meril za opremljenostin usposobljenost gasilskihenot ter drugih nalog komisije za reševanjeiz vode in na vodi. V okvirusejma je Gasilska zveza Slovenije vsodelovanju s SV pripravila gasilskovajo, ki je vključevala tudi gašenje spomočjo helikopterja SV.Mlade opozarjali nanevarnosti naravnih nesrečNa sejmu SOBRA je sodelovala tudiUprava RS za zaščito in reševanje, kije predstavila svojo dejavnost, enotCivilne zaščite ter drugih reševalnihslužb, društev in nevladnihorganizacij, ki sodelujejo pri nalogahzaščite, reševanja in pomoči. Sistemzaščite in reševanja so predstavljalina stojnici v notranjosti haleA2, zaščitno-reševalno opremo inmaterialno-tehnična sredstva zareševanje pa na zunanjih razstavnihpovršinah pred halo. PredstavnikIzpostave URSZR Murska SobotaJanez Bošnak je poudaril, da sodejavnosti URSZR na sejmu usmerjenepredvsem na mlade. »V okvirupromocijskih aktivnosti smopredstavljali novi izbirni predmetvarstvo pred naravnimi in drugiminesrečami, ki to šolsko leto prvičpoteka v osnovnih šolah. Prav takosmo prikazali aktivnosti obveščanja,izobraževanja in usposabljanjapredšolske ter šolske mladine zazaščito pred naravnimi in drugiminesrečami,« je še dodal Bošnak.V okviru meseca požarne varnostiso za najmlajše obiskovalce izvedlilutkovni predstavi Pikec JežekSOBRA Fair an opportunity for good businessand professional cooperationFrom 23 to 25 September, the Gornja Radgona fairground hosted thefifth International Fair of Defence, Security, Protection and Rescue –SOBRA 2010 which featured 122 Slovenian and foreign companies inthe area of military and protection equipment. The largest exhibitorwas also this year the Ministry of Defence which presented equipmentused by the Slovenian Armed Forces and Protection and RescueSystem. The MoD presentation was held in the inside exhibition areaand also in the special training range outside where dynamic presentationstook place. The Fair, inaugurated by Minister of Defence DrLjubica Jelušič, Mayor of the town Gornja Radgona Anton Kampuš andDirector of Pomurski sejem Janez Erjavec, was visited by approximately20,000 people. Thirty percent of the sold tickets will be dedicated to thepeople affected by the recent floods.16

sv 15objave ministrstva za obrambošt. 291, 8. oktober 2010, 14194.Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 3. člena Uredbe o vojaškihuslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03 in 119/07)izdajamODREDBOO POTRDITVI RAZREDA VIŠJIMVOJAŠKIM USLUŽBENCEMI. potrditev XIII. razreda:Blaž MIHELIČ, 1955II. potrditev XII. razreda:Janez ČERVEK, 1959Miloša GOGALA, 1967Boštjan HAFNER, 1973Irena TURIN, 1971III. potrditev XI. razreda:Klavdija FEGUŠ, 1979Danijela MAJCENOVIČ CIPOT, 1973Vito MUHIČ, 1970Samo ŽELEZNIK, 1954IV. potrditev X. razreda:Sonja MOHAR, 1977Erih PEČNIK, 1973Tina UDOVIČ, 1978Nejc ZEMLJAK, 1981V. potrditev IX. razreda:Anja BRGLEZ, 1983Barbara FRUMEN, 1981Lea HLADKY TURK, 1979Zora KOTNIK, 1963Suzana KRAČUN, 1982Igor KUŽELJ, 1974Sabina ROLIH, 1980Uroš ROŠKER, 1978Špela RUS, 1981Jana SLUGA, 1979Marko ŠKUFCA, 1981Klemen ŠTAVBAR, 1979Mateja ŠVAB, 1981Matevž TRATAR, 1982Suzana VEŠNER, 1969Janez ŽOKALJ, 1982Številka: 811-5/2010-6Datum: 14. 5. 2010Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4195.Na podlagi tretjega odstavka 63. členaZakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter11. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,87/05, 34/06 in 116/07) izdajamODREDBOO POVIŠANJU ČASTNIKOVI. v čin polkovnik:Robert GLAVAŠ, 1962Danilo METUL DOMITROVIĆ, 1961Samo ZANOŠKAR, 1963II. v čin podpolkovnik:Vlado BEVETEK, 1964Josip BOSTIČ, 1959Miroslav GALUN, 1962Franc KALIČ, 1967Iztok KOČEVAR, 1957Dragomir PAVKOVIĆ, 1959Tomaž PAVLIČ, 1963Bojan PIŠTAN, 1958Marko PRVINŠEK, 1968Aleš ŠTIMEC, 1969Boris URŠIČ, 1960III. v čin major:Robert BRAUC, 1969Nikolaj GALEŠA, 1968Simon JERONČIČ, 1970Franko JESENŠEK, 1969Andreja KAPUŠIN, 1969Renata KARAMARKOVIĆ, 1974Aleš KOCJANČIČ, 1966Boštjan KOZINA, 1966Janez KRAŠEVEC, 1967Miha KUHAR, 1960Boris LOJEN, 1956Boštjan NOVAK, 1972Andrej OSOLNIK, 1966Darko PEČE, 1962Tomaž RENKO, 1971Jože SLADIČ, 1969Andrej ŠIJANEC, 1971Uroš TRINKO, 1970Sabina UŽMAH, 1973Peter ZRINSKI, 1961IV. v čin stotnik:Jadran BOŠKIN, 1961Primož HODAK, 1973Robert KOHEK, 1974Tomaž KOKL, 1970Davorin KOPŠE, 1963Jernej KOSMAČ, 1969Viljem KOVAČIČ, 1968Stanko LENART, 1971Bojan LESKOVAR, 1971Borut LONČARIČ, 1972Slavko MAJCEN, 1976Dragan MARIĆ, 1973Stojan MARN, 1963Peter MIHALINEC, 1965Urška ROJC, 1966Gregor SITAR, 1976Robertino ŠKARABOT 1970Jurij ŠRIBAR, 1968Ivo TASLAK, 1966Barbara TURK, 1976Franc VALENČAK, 1972Tomaž VISINSKI, 1970Zoran VOJČIĆ, 1963Milan ŽAGAR, 1966Matjaž ŽBOGAR, 1977Bojan ŽIST, 1966V. v čin nadporočnik:Branko BABIČ, 1968Dušan BABIČ, 1967Primož BERNARD, 1974Matjaž BERTONCELJ, 1966Martin BEVC, 1974Janko BOBNAR, 1963Matej CVETKO, 1974Miroslav DEBELJAK, 1973Franci DOLANC, 1979Ago FIŠIĆ, 1969Saša GALIČIČ, 1977Stanislav GALOVEC, 1979Jure HIMELRAJH, 1981Aleš HOČEVAR, 1979Iztok JANC, 1975Andrej KAVNIK, 1976Danilo KLINAR, 1973David KOCJAN, 1975Robert KOKOT, 1975Marko KOTAR, 1967Julij LEVPUŠČEK, 1956Silvo MAHER, 1970Miran PROSEN, 1976Milan REŽONJA, 1973Nenad RIKIĆ, 1975Ludvik SENIČAR, 1960Jerneja SIMONČIČ, 1981Miran ŠKRUBEJ, 1962Mihaela URBANC, 1980Franc VUČKO, 1970Roman ZORN, 1980Številka: 811-3/2010-10Datum: 14. 5. 2010Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4196.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. členaPravilnika o priznanjih Ministrstva zaobrambo (Ur. list RS, št. 41/07) izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVAZA OBRAMBOmedaljo za mednarodno sodelovanjeI. stopnjeprejme:brigadni general ORNELLO BARON, ItalijaŠtevilka: 094-2/2010-27Datum: 8. 7. 2010Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4197.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,87/05, 34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKTO ODPOVEDI ČINU INODREDBO O PRIZNANJU ČINAUgotovi se, da se je Aleš KLANČIŠAR,rojen 1970, dne 12. 7. 2010 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.Alešu KLANČIŠARJU se prizna čin štabnivodnik.Številka: 811-4/2010-29Datum: 28. 7. 2010Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4198.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. členaPravilnika o priznanjih Ministrstva zaobrambo (Ur. list RS, št. 41/07) izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVAZA OBRAMBOI. medaljo za mednarodno sodelovanjeII. stopnjeprejme:podpolkovnik KLAUS HEINRICH NOLTE,NemčijaII. medaljo za mednarodno sodelovanjeIV. stopnjeprejme:štabni vodnik MICHAEL MCKEENA,Združene države AmerikeŠtevilka: 094-2/2010-28Datum: 17. 8. 2010Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4199.UKAZ ŠT. 094-4/2010-17NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 11. 5. 2010Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 2. odstavka 80. členaPravilnika o priznanjih Ministrstva zaobrambo (Ur. list RS, št. 41/07)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejomedaljo v službi miruza sodelovanje v operaciji v podporo miru vmednarodnih silah naslednjim pripadnikomSVNKON 20 KFOR:Martin GRUBAR, 1964Bernard LAMPE, 1959Roman LANŠČEK, 1964Jožef SIMONIČ, 1962Iztok STAVANJA, 1972Bojan VAUPOTIČ, 1980GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4200.UKAZ ŠT. 094-4/2010-16NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 14. 5. 2010Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 2. odstavka 80. členaPravilnika o priznanjih Ministrstva zaobrambo (Ur. list RS, št. 41/07)PODELJUJEM

sv 15objave ministrstva za obrambošt. 291, 8. oktober 2010, 2priznanji Slovenske vojske, ki ju prejmejo:I. malo sabljo Slovenske vojske – zlatoprejmejo:Robert BRAUC, 1969Nikolaj GALEŠA, 1968Simon JERONČIČ, 1970Franko JESENŠEK, 1969Andreja KAPUŠIN, 1969Renata KARAMARKOVIĆ, 1974Aleš KOCJANČIČ, 1966Boštjan KOZINA, 1966Janez KRAŠEVEC, 1967Miha KUHAR, 1960Boris LOJEN, 1956Boštjan NOVAK, 1972Andrej OSOLNIK, 1966Darko PEČE, 1962Tomaž RENKO, 1971Jože SLADIČ, 1969Andrej ŠIJANEC, 1971Uroš TRINKO, 1970Sabina UŽMAH, 1973Peter ZRINSKI, 1961II. malo sabljo Slovenske vojske – srebrnoprejmeta:Vladimir JARABEK, 1965Bojan KOŠNJEK, 1961GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4201.Na podlagi sedmega odstavka 63. členaZakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –uradno prečiščeno besedilo), 9. in 10. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07) ter Odredbe ministrice za obramboRS, št. 811- 1/2009-496, z dne 6. 5. 2009,izdajamUKAZO POVIŠANJU PODČASTNIKOVI. v čin praporščak:Vladimir JARABEK, 1965Bojan KOŠNJEK, 1961II. v čin višji štabni vodniki:Robert BOŽIČ, 1966Iztok KAVS, 1972Janko KAVŠEK, 1971Damijan KELENC, 1971Leon KRŽIČ, 1970Aleksander MARTINŠEK, 1972Tomaž MIHELIČ, 1970Matjaž NARDIN, 1971Miran NOVAK, 1968Matjaž OSTREŽ, 1972Milan PELKO, 1976Damjan POLAK, 1975Simon POTOČNIK LAUKO, 1967Aleš RAJŠEK, 1971Niko RUDOLF, 1968Milan SETNIČAR, 1969Miloš ŠKRAB, 1970Darko TIČ, 1974Aleksander TOMAZINI, 1968Rok TOMŠIČ, 1973Dušan UTROŠA, 1975Iztok VAVPETIČ, 1971Andrej VRVIŠČAR, 1974Matjaž ZALOKAR, 1970Damijan ŽAGAR, 1970Katja ŽITKO, 1969III. v čin štabni vodnik:Edvin AJDAROVIĆ, 1974Matej BAJC, 1976Tanja BALAŽIC, 1972Špela BALDERMAN, 1973Tomaž BARLOVIČ, 1972Jože BARONIK, 1972Mirjana BAUER, 1968Ivo BEKE, 1968Janko BRAČKO, 1973Boris BRELIH, 1976Marko BRUS, 1967Dragan BUBNJIĆ, 1972Dejan ČENGIĆ, 1976Stanko ČEŠNOVAR, 1972Bernardka DERGANC, 1964Mario DESNICA, 1980Jakob FON, 1976Boris GRADIŠNIK, 1972Tomaž HARLE, 1976Božo HENIGMAN, 1973Jani HROVAT, 1974Branko KOROŠEC, 1970Borut KOTNIK, 1970Roman KOVAČIČ, 1967Klemen KRIŽNAR, 1977Zoran LEBEN, 1963Saša LUKMAN, 1976Robert MAČEK, 1971Katarina MALEC, 1967Damjan MARCIUŠ, 1973Marjeta MARKELC, 1968Boris MUNDJAR, 1964Janko NOSE, 1962Marko OGRIN, 1965Franc OSTRONIČ, 1970Benjamin OVEN, 1959Igor PAPEŽ, 1961Nina PIRC, 1979Borut PIRNAT, 1975Silvo POJE, 1968Boris PUČKO, 1968Denis PUNGARČAR, 1971Elvis ROJC, 1972Drago RUS, 1973Milan SENICA, 1973Mitja SODJA, 1977Gorazd ŠEŠKO, 1965Boris ŠOBAK, 1970Boštjan ŠPACAPAN, 1971David ŠRETL, 1973Dejan TEPEŠ, 1973Matej TOMŠE, 1969Roman VREČAR, 1971Aleksander ZUPAN, 1976Tomaž ZUPANČIČ, 1969IV. v čin višji vodnik:Bojan BALAŽEK, 1975Urška BELE, 1979Tomaž BIZJAK, 1978Zdenko CEHNAR, 1971Silvo COLOMBO, 1982Peter DRAGŠIČ, 1977Gregor DROFENIK, 1980Jože FELE, 1969Peter FERJAN, 1968Bojan FERŠ, 1981Gregor GLAVAČ, 1979Matej GRUM, 1965Robert HVALEC, 1981Boštjan JAN, 1981Simon JELEN, 1974Miha JELENC, 1980Franci KAVČIČ, 1978Matej KEBRIČ, 1978Jurij KER, 1978Gorazd KIKEC, 1976Boštjan KOLMANČIČ, 1981Boštjan KOS, 1976Katja KOŠEC KOČEVAR, 1977Aleš KRIŽMAN, 1983Dejan KRUMPAK, 1971Nadja LAMPE, 1978Gregor MUHIČ, 1978Almir MUJČINOVIĆ, 1980Edita NOVAK, 1982Matevž NOVAK, 1977Iztok ORNIK, 1978Mihajlo OSTROGOVIĆ, 1959Stanislav PELC, 1965Matej PERKO, 1982Dušan PETAN, 1974Tamara PIVC, 1978Jože PLAHUTA, 1976Matjaž POŽENEL, 1978Marko PRAZNIK, 1979Egon PREDIKAKA, 1981Matej RAMŠAK, 1978Marjan RAZLAG, 1978Matevž RIBIČ, 1980Gregor ROJKO, 1977Karl ROŠKER, 1973Nina RUDOLF, 1982Andrej SITAR, 1979Primož SKOČIR, 1979Boštjan SMEH, 1980Denis SOBIECH, 1979Zdenko SUŠNIK, 1966Bojan ŠESTAN, 1978Sebastjan ŠILAR, 1978Uroš ŠTEFE, 1978Igor TEHOVNIK, 1980Damjan TEMNIKAR, 1977Blaž TURK, 1979Damjan URBANICA, 1979Dejan VAUDA, 1976Robert VERŠIČ, 1977Robert VILFAN, 1973Aleš ZVER, 1981Aleš ŽIBRET, 1984Številka: 811-3/2010-8Datum: 14. 5. 2010GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4202.Na podlagi drugega odstavka 3. členaUredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS,št. 54/03) izdajamUKAZO POTRDITVI RAZREDA NIŽJIMVOJAŠKIM USLUŽBENCEMI. potrditev VIII. razreda:Robert ŠINKOVEC, 1974II. potrditev V. razreda:Petra KOSEC, 1980Stanislav LAKNER, 1964III. potrditev III. razreda:Erna KERMAN, 1982Urban KNEZ, 1984Klemen KRAJC, 1975Številka: 811-5/2010-4Datum: 14. 5. 2010GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4203.Na podlagi četrtega odstavka 62. členaZakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –uradno prečiščeno besedilo) in 4. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07) izdajamUKAZO POVIŠANJU VOJAKAv čin naddesetnik:Roman KRISTANC, 1979Številka: 811-3/2010-11Datum: 14. 5. 2010BrigadirBranimir FURLANNAMESTNIK NAČELNIKA GŠSV4204.ODREDBA ŠT. 094-3/2010-455POVELJNIKA 460. ABZ DNE 22. 3. 2010Na podlagi Ukaza o priznanjih 460. AB, št.094-3/2009-480 z dne 25. 3. 2009PODELJUJEMpriznanja 460. AB, ki jih prejmejo:1. zlato medaljo 460. AB:Janez GOMZI, 1957Slavko HARC, 1962Drago MAGDIČ, 1962Boris PEGAN, 1969Davorin REČNIK, 1961Ivan RENDULIČ, 1965Jožef ŠANTELJ, 1947Igor UJČIČ, 1966Bojan VOGRINEC, 19642. srebrno medaljo 460. AB:Franc BARBIČ, 1966Aleks BASAR, 1969Emil BATIČ, 1968Matej KVATERNIK, 1972Borut LONČARIČ, 1972Robert NADOH, 1966Ervin OZBIČ, 1971

sv 15objave ministrstva za obrambošt. 291, 8. oktober 2010, 3Franc PANGERC, 1965Nenad STOŽINIČ, 1970Stanislav ŠEGA, 1970Slavko VOZEL, 19653. bronasto medaljo 460. AB:Marko AGATIČ, 1960Aleš DUCMAN, 1973Raul FERFOLJA, 1970Vladimir GERBEC, 1967Janko KASTELIC, 1971Damijan KOGEJ, 1970Jože KRAPEŽ, 1969Iztok MEGLIČ, 1981Oskar ŠKAPIN, 1967Vinko TURK, 1965Damjan VODEB, 1973Vilko ŽNIDARŠIČ, 19644. zlato plaketo 460. AB:OBČINA POSTOJNA5. srebrno plaketo 460. AB:DS INŽENIRINGGASILSKA ZVEZA POSTOJNA6. bronasto plaketo 460. AB:OBČINA MORAVČEOBČINA DOL PRI LJUBLJANIMajorDragomir PAVKOVIČPOVELJNIK4205.UKAZ ŠT. 811-1/2010-281POVELJNIKA POVELJSTVA SILZ DNE 1. 4. 2010Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1)in drugega člena Uredbe o činih inpoviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAnaslednja pripadnica stalne sestave:v čin poddesetnica:Mojca BROŽIČ, 1977BrigadirAlan GEDERPOVELJNIK SIL4206.UKAZ ŠT. 811-1/2010-333POVELJNIKA 430. MORNARIŠKEGADIVIZIONA SVZ DNE 7. 4. 2010Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter2. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAnaslednji pripadnik stalne sestave:v čin poddesetnik:Edmond MEDICA, 1980Kapitan fregateAndrej ANDROJNAPOVELJNIK4207.UKAZ ŠT. 811-1/2010-335NAČELNIKA ŠOLE ZA ČASTNIKEZ DNE 8. 4. 2010Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr –UPB1) in 2. člena Uredbe o činih inpoviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02)SE POVIŠAJOnaslednji kandidati in kandidatke 21.generacije:v čin desetnik:Jernej ALIČ, 1982Dejan BALAŽIC, 1976Žigmond BALOG, 1984Jaka BERGER, 1979Siniša BIZJAK, 1983Manja GYERGYEK, 1983Tilen KAVČIČ, 1985Tadeja KOKOL, 1984Boštjan KOPŠE, 1983Nejc KOVAČ, 1984Jošt LAZNIK, 1986Marko LIPOVAC, 1984Egon LOZEJ, 1981Moša MARINIČ ŽUNIČ, 1986Aleš OBREHT, 1986Peter PAUŠIČ, 1986Daniel PEJOVIČ, 1982Andrej PLOHL, 1986Matej POLJAK, 1984Gregor PONGRAC, 1980Blaž PRIMC, 1984Metka REBOLJ, 1985Jure REPINA, 1986Robi RESNIK, 1986Darko RUDOLF, 1974Zoran TRATNIK, 1982Leon VRTOVEC, 1985Tomaž ZELENIK, 1982Katja ZUPANC BENIGER, 1983Miha ŽNIDAR, 1982PolkovnikJožef MURKONAČELNIK4208.UKAZ ŠT. 811-1/2010-348POVELJNIKA 20. MOTBZ DNE 9. 4. 2010Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1),drugega in tretjega člena Uredbe o činih inpoviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadnice in pripadniki stalnesestave:1. v čin desetnik:Davorin BEZJAK, 1975Sašo ČEPIN, 1980Leon DOGŠA, 1980Janez JAGODIČ, 1974David JAVERNIK, 1980Blaž KASTELIC, 1985Dejan MARUŠA, 1984Darko PLAZOVNIK, 1981Brigita POZNIČ, 1977Matej ROJKO, 1979Aleš SMODIŠ, 19842. v čin poddesetnik:Dražen BEDNJIČKI, 1985Marko BLEKAČ, 1979Ladislav ČUČEK, 1977Robert GANGL, 1982Lidija LEBER, 1982Davor ŠMIT UPLAZNIK, 1985MajorBoštjan BAŠPOVELJNIK4209.UKAZ ŠT. 811-1/2010–356POVELJNIKA 11. BZV VRHNIKAZ DNE 15. 4. 2010Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter2. in 3. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji vojaki stalne sestave:1. v čin desetnik:Simona BORKO, 1982Dušan BRATEC, 1979Boštjan KOVAČ, 1974Andrej LESKOVAR, 1979Tomaž SCHEICHER, 19812. v čin poddesetnik:Tadej EMERŠIČ, 1984Denis JANESKI, 1977Natalija MATTIAS, 1981Tamara OCEPEK, 1983Žiga PREDNIK, 1985Janez ŠOBER, 1979Tomaž TURK, 1980MajorMarko KOŠIRPOVELJNIK4210.UKAZ ŠT. 811-1/2010-392POVELJNIKA POVELJSTVA ZAPODPOROZ DNE 21. 4. 2010Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakona oobrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – UPB) terdrugega in tretjega člena Uredbe o činih inpovišanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:1. v čin desetnik:Ciril MAVER, 1979Mihael PETRIČ, 19822. v čin poddesetnik:Primož KRŽIŠNIK, 1978Selma LINDIČ, 1979PolkovnikMihalj BUKOVECPOVELJNIK4211.UKAZ ŠT. 811-1/2010-393POVELJNIKA POVELJSTVA ZAPODPOROZ DNE 21. 4. 2010Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakona oobrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – UPB) terdrugega in tretjega člena Uredbe o činih inpovišanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki prostovoljne rezervnesestave 71. POVLOGV:v čin poddesetnik:Mitja GOLOB, 1974Danilo LAMUT, 1967Darko SAGADIN, 1965PolkovnikMihalj BUKOVECPOVELJNIK4212.UKAZ ŠT. 811-1/2010-380POVELJNIKA 14. INŽENIRSKEGABATALJONAZ DNE 28. 4. 2010Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB) ter2. in 3. člena Uredbe o činih in povišanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠATApripadnika stalne sestave 14. INŽB:1. v čin poddesetnik:Barbara JARC, 19822. v čin desetnik:Peter ŠTAMFELJ, 1978MajorMarjan POVŠIČPOVELJNIK4213.UKAZ ŠT. 811-1/2010-398NAČELNIKA GORSKE ŠOLEZ DNE 7. 5. 2010Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr –UPB1) ter 3. člena Uredbe o činih inpoviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02)

sv 15objave ministrstva za obrambošt. 291, 8. oktober 2010, 4SE POVIŠAnaslednji pripadnik Gorske šolev čin desetnik:Žiga KALAJŽIČ, 1978PodpolkovnikBoštjan BLAZNIKNAČELNIK4214.UKAZ ŠT. 811-1/2010-406POVELJNIKA ESDZ DNE 13. 5. 2010Na podlagi četrtega odstavka 62. členaZakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –uradno prečiščeno besedilo) ter 3. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06in 116/07)SE POVIŠAnaslednji pripadnik stalne sestave:v čin desetnik:Robert PUNTAR, 1976PodpolkovnikUroš PATERNUSPOVELJNIK4215.UKAZ ŠT. 811-1/2010-403POVELJNIKA 20. MOTBZ DNE 14. 5. 2010Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1),drugega in tretjega člena Uredbe o činih inpoviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadnice in pripadniki stalnesestave:1. v čin desetnik:Vito ADAM, 1983Blaž KELNARIČ, 1982Petra KOREN, 19772. v čin poddesetnik:Aleš BEDENIK, 1983Darjan BINCL, 1984David BRODNJAK, 1985Gordana FEMIĆ, 1979Boris GAJŠT, 1983Damjan ISKRAČ, 1983Boris KUGLER, 1978Andrej LAJNŠČEK, 1982Marija LIPNIK, 1983Rok MAVRIN, 1988Gregor NOVAK, 1981Matjaž PEPEVNIK, 1974Samo SITER, 1971Nataša STEVANOVIĆ, 1985Sonja VERDINEK, 1981Matevž VERNIK, 1983Dejan VIDOVIČ, 1985Tadej ZAKRŠNIK, 1987MajorBoštjan BAŠPOVELJNIK4216.ODREDBA ŠT. 094-1/2010-597POVELJNIKA 20. MOTBZ DNE 14. 5. 2010Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št.41/95, 44/96 in 2/03) in Ukaza o priznanjih1. brigade SV, šifra 960-00-1/2004-38 z dne11. 6. 2004PODELJUJEM1. srebrno medaljo 20. MOTB:Aleš CVETEK, 1977Mojca JAUNIG IVANC, 1978Ivan KALŠEK, 1958Franc OSTRONIČ, 1970Marko SAJOVIC, 19782. bronasto medaljo 20. MOTB:Bojan FERŠ, 1981Danilo GANC, 1978Matjaž KARTUŠ, 1968Franc KLEMEN, 1981Matjaž KOREN, 1984Rok KOVŠE, 1981Srečko OBAL, 1977Matija VIDMAR, 1985MajorBoštjan BAŠPOVELJNIK4217.UKAZ ŠT. 811-1/2010-400POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGABATALJONAZ DNE 15. 5. 2010Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter2. in 3. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJO1. v čin desetnik:Matic AJDOVEC, 1983Aleš ANŽIČEK, 1985Simon BLATNIK, 1983Luka DEBELJAK, 1986Rok DOBRAJC, 1987Gregor HARNIK, 1979Žika JERAM, 1976Andraž LESICA, 1982Uroš MARKUŠ, 1978Primož PIKELJ, 1978Blaž PLANINC, 1984Rudi PREVOLŠEK, 1986Mateja RAJTERIČ, 1981Anže ROVAN, 1984Primož SILA, 1986Jernej SMODIŠ, 1983Kristjan TOMAŽIČ, 1977Urban VINŠEK, 1986Jernej ZOREC, 1983Andrej ZUPAN, 19822. v čin poddesetnik:Miran ABRAM, 1982Tadej COLAVIN, 1988Boštjan ČRNKO, 1977Robert DOLČIČ, 1981Miran GODNJAVEC, 1982Darjan HOZJAN, 1985Marko KLEMENČIČ, 1984Sandra KOPRIVC, 1980Robert MIKLAVČIČ, 1980Andrej MOČNIK, 1981Marko PUST, 1986Miha ŠAVS, 1986Miha STOPAR, 1983Darko ŠUMAH, 1987Matjaž TERAN, 1987Primož TOPLER, 1986Gašper ZAZIJAL, 1988PodpolkovnikPavel JEREBPOVELJNIK4218.UKAZ ŠT. 094-3/2010-545POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGABATALJONAZ DNE 15. 5. 2010Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 2.in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05in 34/06)PODELJUJEM1. srebrno medaljo 10. MOTB:Viktor POTOČNIK, 1976Miha RIJAVEC, 1976Marko TEPEJ 1977Barbara TURK, 19762. bronasto medaljo 10. MOTB:Haris ADROVIĆ, 1983Janez AHLIN, 1976Matic AJDOVEC, 1983Franc BAŠKOVEC, 1976Simona BIŠKUP, 1981Danijel BIZJAK, 1981Tomislav BOGOVIČ, 1980Damjan ČARMAN, 1980Rok DOBRAJC, 1978Dejan GROBELNIK, 1977Žiga GRUDNIK, 1983Rok GUČEK, 1982Jure HIMELRAJH, 1981Žika JERAM, 1976Peter KMETEC, 1980Anton KOS, 1979Martin KOSTANJEVAC, 1983Dejan KROPAR, 1980Simon LAVRIČ, 1983Andraž LESICA, 1982Hadis LIŠINOVIČ, 1976Matija MAJES, 1978Stanko MEGLIČ, 1974Mitja MESEC, 1981Jernej MODIC, 1984Mitja PETEK, 1978Matjaž PODGORNIK, 1975Drago PRAŠNIKAR, 1982Nataša RADUHA, 1983Dejan ŠABEC, 1983Matej SARDOČ, 1976Samo ŠEPIČ, 1980Primož SILA, 1986Željka SIMIČ, 1987Jernej SMODIŠ, 1983Peter SOJER, 1981Borut SOVIČ, 1982Tomaž ŠUSTER, 1982Igor TEHOVNIK, 1980Marko VERHOVNIK, 1987Rok VERVEGA, 1980Urban VINŠEK, 1986Peter VOLOVLEK, 1981Darko ŽUPANIČ, 1974PodpolkovnikPavel JEREBPOVELJNIK4219.UKAZ ŠT. 811-1/2010-397POVELJNIKA 5. OIB VRHNIKAZ DNE 15. 5. 2010Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1)ter 3. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAnaslednja pripadnica stalne sestave:v čin desetnica:Sonja KAJBA, 1982MajorDimitrij FABČIČPOVELJNIK4220.UKAZ ŠT. 811-1/2010-412POVELJNIKA 14. INŽENIRSKEGABATALJONAZ DNE 18. 5. 2010Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB) ter2. in 3. člena Uredbe o činih in povišanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOpripadniki stalne sestave 14. INŽB:1. v čin poddesetnik:Tadeja GOMBOC, 1984Branko KINK, 19792. v čin desetnik:Janez OVNIČEK, 1975MajorMarjan POVŠIČPOVELJNIK

intervjusv 15Če zdaj ne ukrepamo,lahko evropska industrijska baza izgineV okviru sejma SOBRA je potekal tudi strokovni posvetz naslovom Poslovne priložnosti v Evropi, na katerem jesodeloval tudi direktor Direktorata za industrijo in trg vEvropski obrambni agenciji (European Defence Agency –EDA) Arturo Alfonso Meirino, s katerim smo pripravilikrajši pogovor.Kakšen je vpliv resnih ekonomskihovir in zmanjševanja nacionalnihobrambnih proračunov naevropsko obrambno tehnološkoter industrijsko bazo?To vprašanje je v tem trenutkuzelo primerno, saj vemo, vkakšnih razmerah so ministrstvaza obrambo evropskih držav medekonomsko krizo. Ob zmanjševanjuobrambnih proračunovje najbolj prizadeto področjeraziskav in tehnologije, kar imaneposreden vpliv na evropskoobrambno tehnološko in industrijskobazo oziroma EuropeanDefence Technological andIndustrial Base – EDTIB. Da bi jolahko razvijali, moramo investirativ obrambo. Če zdaj ne ukrepamo,lahko v petih oziroma desetihletih ta baza izgine. V EDI vidimopot naprej s pomočjo združenihobrambnih nabav. V današnjih,finančno težkih razmerah imamoza izboljšanje vojaških zmogljivostitudi druge formule, na primer to,kar imenujemo združevanje in delitevoziroma souporaba. Določenevojaške zmogljivosti lahko delimo,s čimer prihranimo denar, tako paposledično izboljšujemo zmogljivosti.Prav tako se kažejo možnostina področju dvojne rabe tehnologijoziroma raziskav v civilnein vojaške namene, pri čemer sepojavljajo vzajemne koristi.Kaj mislite o komplementarnostiMedvladnih pravil vedenja zaobrambne nabave in o noviDirektivi Evropske komisije oobrambnih nabavah?Najprej želim poudariti, da jenamen oziroma cilj medvladnihpravil vedenja za obrambnenabave in Direktive Evropskekomisije o obrambnih nabavah(Dir 81/2009/81) enak, in sicerprispevek k transparentnosti terkonkurenčnosti na obrambnemtrgu. Nova direktiva je bila sprejetalani, zdaj pa poteka postopeknjene implementacije. V nacionalnezakonodaje držav članic boimplementirana do poletja 2011.Kakšno je vaše mnenje otransparentnosti in harmonizacijiter varnosti obrambnih nabav,predvsem z zornega kota malihdržav članic?Področje transparentnosti in harmonizacijeoziroma Level PlayingField – LPF so obrambni ministriobravnavali že na zasedanjih leta2009. Naša agencija je skrbela zaizvajanje aktivnosti na tem področju.Za povečanje konkurencena obrambnem trgu je LPF nujen.Enake možnosti morajo imeti vsi,tako majhna in srednja podjetjakot veliki dobavitelji vojaškeopreme. Posebnosti, vezane naBesedilo: Marko PišlarFotografija: Bruno Toičobrambni trg, proučujemo prav vokviru koncepta transparentnostiin harmonizacije. Ta pobuda jepomembna za vse države članice,posebno pa za majhne države zmanjšo obrambno tehnološko inindustrijsko bazo.Protidobave so pomembnosredstvo malih držav članic vprocesu obrambnih nabav nakratki, srednji in dolgi rok. Kakokomentirate nova pravila vedenjana področju protidobav?Protidobave, ki jih nekateredržave članice izvajajo, so zeloobčutljivo področje. To vprašanjeje bolj povezano z varnostjoobrambnih nabav in suverenostjodržav članic ter presega področjeobrambe. Države članice želijotako med drugim zagotoviti zmogljivostiza vzdrževanje opremeznotraj svojih meja. Nekaterečlanice, ki nimajo svoje obrambnetehnološke in industrijske baze,lahko uporabljajo protidobave zanjeno izboljšanje nasploh in nev povezavi z obrambnim področjem.Potidobave ne smejo bitiuporabljene kot merilo izbora zasklepanje pogodb za obrambnenabave. EDA je, da bi zagotovilatransparentnost in »preprečila«morebitne protidobave, ki nisopovezane z obrambnim trgom,1. julija 2009 lansirala Pravilavedenja na področju protidobav,ki niso pravno zavezujoča.Pristopilo je vseh 26 držav članic,ki na medmrežnem portalu vokviru pravil objavljajo nacionalnepolitike in prakse skupaj s praviliter smernicami kakor tudi merila,modalitete in izvedene protidobave.15. oktob ra bo začela veljatizaveza iz leta 2008, ki zavezujedržave članice glede višine protidobav,ki ne smejo presegati večkot 100 odstotkov pogodbenevrednosti tako na strani zahtevkot akceptiranja. Dosedanjeprakse nekaterih držav članic sona strani zahtev dosegale celo 500odstotkov vrednosti obrambneganaročila, kar ni realno.21

sv 15iz vojaškega življenjaNa tečaju letnegagorništva tudi tujciV okolici Bohinjske Bele, Pokljuke in na območju Karavankje od 13. do 30. septembra potekal osnovni tečaj letnegavojaškega gorništva, ki se ga je udeležilo 23 tečajnikoviz Portugalske, Bosne in Hercegovine, Črne gore terSlovenije. Tečaj, ki je potekal v organizaciji Gorske šole SV,je bil namenjen seznanjanju z osnovno gorniško opremo,tehnikami in taktikami premikanja po poteh in brezpotjih vvisokogorju, s preživetjem v gorah ter s premagovanjem ovirs pomočjo vrvne tehnike. Kot je pojasnil inštruktor v Gorskišoli SV višji vodnik Rajko Lotrič, je bila skupina tečajnikovkljub mešani sestavi zelo povezana in motivirana za delo.Besedilo: Marko PišlarFotografije: Bruno Toičsrečujejo pri vsakodnevnem deluin jih zato le obnavljajo, je znanjepovsem novo. V Gorski šoli SVopažajo, da je največja težavapri delu na tečaju slaba telesnapripravljenost, saj tečajniki navečdnevnih turah nosijo s sebojhrano, obleko, orožje in gorniškoopremo v nahrbtnikih, težkihdo 30 kilogramov, saj so vremein razmere v gorah pogostonepredvidljivi in se lahko hitrospremenijo. Če je kateri izmedtečajnikov slabše telesno pripravljenali ima pomanjkljivo znanje,ga inštruktorji z dodatnim delompripravijo na raven drugih vskupini. Poškodb na tečaju razenžuljev na nogah ni bilo, saj pritovrstnih usposabljanjih v Gorskišoli SV namenjajo veliko pozornostivarnosti udeležencev.V treh tednih do osnov gibanjain preživetja v visokogorjuTritedenski tečaj je razdeljen natri sklope, pri čemer so tečajnikibivali v Vojašnici Bohinjska Bela,njihov delovni dan pa je bil dolgtudi več kot deset ur. Prvi tedenso se tečajniki seznanili z osnovnogorniško opremo in pridobiliPriložnost za krepitevsodelovanja med pripadnikitujih vojskGorska šola SV že več let izvajaletni tečaj vojaškega gorništva, kije namenjen spoznavanju osnovnegagorniškega znanja in veščin,kot so vrvna tehnika, plezanje inbivakiranje, ter osnov preživetjain gibanja v visokogorju po potehin brezpotjih poleti. Tečaja sepoleg pripadnikov SV udeležujejotudi tečajniki iz tujih oboroženihsil. Na tokratnem tečaju so poleg13 pripadnikov SV, od tega trehiz 17. bataljona VP in desetih iz132. gorskega bataljona, sodelovališe po štirje pripadniki vojskBosne in Hercegovine ter Črnegore in pripadnika iz portugalskevojske. Višji vodnik Lotrič jedejal, da je mednarodna udeležbatečajnikov tudi odlična priložnostza medsebojno izmenjavoizkušenj in krepitev sodelovanjamed pripadniki tujih vojsk. Zavečino tečajnikov razen tistih, kiimajo to znanje iz civilnega okolja,in pripadnikov 132. gorskegabataljona, ki se s temi temami že22

Tečaj zahteven, vendar zanimivVišja vodnica Lurdes Pirrolas, Portugalska:Sem pripadnica letalskih sil v portugalski vojski, s kolegompa delava kot inštruktorja telesne vadbe v letalskienoti. Na tečaj sva prišla, da pridobiva znanje, saj v enotiusposabljava pripadnike za uporabo vrvne tehnike,plezanje in spuščanje. Tečaj je zelo težaven, saj v enoti neizvajamo takih aktivnosti. Tudi vsebine so povsem nove.Dodatno zahtevnost predstavlja dejstvo, da nosimos seboj vso opremo, tako da sem kar utrujena. Na tečaj se nisem posebejpripravljala, saj nisem mislila, da bo tako zahteven, vendar mi ob strani vednostojijo kolegi, ki me spodbujajo in pomagajo, ko nečesa ne morem opraviti.Praporščak Smriko Vahidin, Bosna in Hercegovina:Na tečaj smo prišli predvsem zaradi pridobivanjanovega gorniškega znanja in veščin, kot so na primerplezanje, spuščanje po vrvi, izdelava bivakov itn. Delamv operativnem poveljstvu, kolegi pa prihajajo iz pehotnihbrigad. Tečaj je zelo dobro pripravljen, saj je velik poudarekna varnosti udeležencev. Imeli smo težke in lepetrenutke, ob tem pa bi rad dodal, da smo se velikokratdobesedno kopali v znoju. Pohvalil bi inštruktorje Gorske šole SV za vrhunskoizvedbo tečaja in zanimiv program. Predhodnih izkušenj z gorništvomnimam, prav tako se nisem na tečaj posebej telesno pripravljal.Višji vodnik 1. razreda Časlav Lutovac, Črna gora:Pred leti sem že sodeloval na podobnem tečaju iz zimskegagorništva v Sloveniji, kar pomeni, da že imam določenopredznanje. Delo na tem tečaju je bilo naporno,kar smo pričakovali, ob tem pa smo videli nove čudovitepredele Slovenije. Posebnih težav na tečaju nisem imel,saj podobne postopke izvajamo v enoti, tudi fizičnosem bil dobro pripravljen. Slovenski inštruktorji so deloopravili profesionalno in visoko strokovno, saj so bili pripravljeni odgovoritina vsa naša vprašanja. Program tečaja je bil zanimiv, saj smo spoznali vsapodročja, ki so nujna za varno in uspešno gibanje ter preživetje v gorah.Višji vodnik Janez Oblak, Slovenija:Kot pripadnik 17. bataljona VP sem se v Gorski šoli SV žeudeležil tečaja zimskega gorništva, ki je nadaljevanje letnegatečaja. Na tem tečaju sem zato, ker nam to znanjevelikokrat koristi, ko vodimo pripadnike enote na različnausposabljanja. Tečaj je fizično zelo naporen. Posebej sena tečaj nisem pripravljal, saj sem v prostem času telesnozelo aktiven. Zelo dobro je, da je tečaj mednaroden, sajsmo s tujimi kolegi tako izmenjali izkušnje in obnovili jezikovno znanje.osnovno znanje ter spoznavalivrvno tehniko na plezališču Iglicapri Bohinjski Beli. Drugi tedenso v gorah v okolici Bohinja meddvodnevno turo pridobivali osnovnogorniško znanje in veščine,ki jih potrebujejo za gibanje terpreživetje v gorskem svetu. Višjivodnik Lotrič je poudaril, da sotečajniki v okviru pohoda izdelalivrvno ograjo, preplezali stenoin se naučili, kako s priročnimisredstvi narediti bivak in izbratinajprimernejši kraj za njegovopostavitev. V njem so eno nočtudi prespali. Zadnji teden sopridobljeno znanje in veščinepreizkusili med tridnevno turo poKaravankah. V okviru ture so se zLjubelja čez Zelenico premaknilido koče pri izviru Završnice, kjerso bivakirali, in se naslednji danpovzpeli na najvišji vrh Karavank,2236 metrov visok Stol, kjerso prespali v bivakih, ter natosestopili v dolino. Ob uspešnokončanem tečaju dobijo slušateljipotrdilo o opravljenem tečaju inse vrnejo v matične enote, v katerihpridobljeno znanje uporabljajoali ga prenašajo naprej. Letni tečajvojaškega gorništva je osnovnitečaj, nadaljevalni tečaj pa potekapozimi, pri čemer začetni tečajni nujen. Če je slušatelj opravilzačetni tečaj, ima že temeljnoznanje in lahko nadaljevalni tečajzimskega gorništva začne navišji ravni. Med tečajem zimskegagorništva, ki traja štiri tedne,se tečajniki naučijo uporabljatiosnovno vojaško gorniško opremo,kot so turne smuči, krplje,dereze, cepin, itn., poleg tega patudi premikanja in premagovanjanaravnih ovir, bivakiranja, orientacije,meteorologije, ugotavljanjanevarnosti snežne odeje terpomoči in reševanja ponesrečencav snegu s pomočjo lavinske žolne,sonde in zložljivih nosil za prenospoškodovanca UT 2000.New knowledge and experience in the area ofmountaineeringFrom 13 to 30 September, the area of Bohinjska Bela, Pokljuka andKaravanke hosted a basic course in summer military mountaineeringwhich included 23 participants from Portugal, Montenegro, Bosniaand Herzegovina and Slovenia. The purpose of the three-week course,organized by the Mountain School of the Slovenian Armed Forces, wasto become familiar with the basic mountaineering equipment, techniquesand tactics, mountain paths and obstacle crossing using a rope.As said by an instructor at the SAF Mountain School First SergeantRajko Lotrič, the group was characterized by excellent relations andmotivation for work despite its mixed national structure. In additionto gaining new knowledge, the course presented a good opportunityto exchange experience and enhance cooperation among members offoreign armed forces.23

sv 15spremljamoPraznovali deseto obletnicodelovanja Vojaškega vikariataBesedilo: Aleksandra PelkoFotografiji: Vekoslav RajhNa MO so 25. septembra slovesnopraznovali že deseto obletnicodelovanja Vojaškega vikariata.Gostiteljica in glavna govornica,ministrica za obrambo dr. LjubicaJelušič, ljubljanski nadškof inmetropolit monsinjor dr. Anton Strester škof Evangeličanske cerkve mag.Geza Erniša so v nagovorih poudarilipomen delovanja Vojaškega vikariatav Slovenski vojski kot temelja zazagotavljanje pravice do duhovneoskrbe za vse pripadnike, ki to želijo inpotrebujejo.Na povabilo ministrice za obrambo dr. LjubiceJelušič in načelnika GŠSV generalmajorja mag.Alojza Šteinerja so se slovesnosti udeležilipredstavniki SV, MO, vlade, državnega zbora,cerkveni dostojanstveniki iz Slovenije in tujine,predstavniki verskih skupnosti, duhovne oskrbev tujih vojskah, vojaški škofje, vikarji ter drugi.21. septembra je namreč minilo deset let odpodpisa sporazuma o duhovni oskrbi v SV medSlovensko škofovsko konferenco in vlado RS,sporazum med vlado RS in Evangeličanskocerkvijo pa je bil podpisan 20. oktobra 2000.Sporazuma sta pomenila normativno podlagoza uvedbo verske duhovne oskrbe. Danes je vVojaškem vikariatu SV zaposlenih 13 pripadnikovin pripadnic, duhovnikov ter pastoralnihasistentov. V okviru vikariata za zagotavljanjeduhovne oskrbe pripadnikov SV in MO skrbitatudi evangeličanska duhovnika. Ob jubilejuso izdali poseben zbornik, nastal pa je tudikratek dokumentarni film, ki so ga pripravili vstudiu MO.Ministrica dr. Ljubica Jelušič se je v nagovoruzahvalila predstavnikom Vojaškega vikariata, kipripadnikom in pripadnicam SV vedno ter povsodpomagajo in ki so največ pripomogli k temu,da lahko po desetih letih rečemo, da imamovikariat ter urejeno versko oskrbo v Slovenskivojski. Spomnila se je tudi začetka vzpostavljanjaduhovne oskrbe, pomena podpisa sporazumovin zaslužnih ljudi, ki so takratna prizadevanja razumeliter podprli. Kot je dejala, je pomembno,da se je ob vzpostavitvi duhovne oskrbe v SV kottemeljne človekove pravice spoštovalo osnovninačeli, in sicer ločitev cerkve od države in enakopravnostverskih skupnosti, ki sta glavno vodiloše danes: »V sodobni vojski je treba skrbetiza pravice in potrebe vsakogar, ne glede na to,koliko je ljudi, ki te pravice uveljavljajo.«Zavedanje, da je verska oskrba pripadnikov SVpotrebna, se je začelo precej prej. Ministricaje ob tem spomnila, da so že med osamosvojitvenovojno pripadniki cerkve razumeli svojeposlanstvo in obiskovali pripadnike takratneTeritorialne obrambe, jih spodbujali in jim staliob strani. Tudi v teh desetih letih je bilo velikodejavnosti vikariata namenjeno pripadnikomin pripadnicam SV v mednarodnih operacijahin misijah: »Pripadniki vikariata ne samo, daoskrbujejo naše pripadnike na misijah, temvečso tam z njimi in doživljajo iste svetle in temnetrenutke delovanja na misijah … Prav z vašopomočjo velikokrat vzpostavimo mrežo instike tudi z njihovimi družinami.« Kljub vsemmožnim oblikam stikov, ki nam jih omogočajosodobna komunikacijska sredstva, ostajajo ševedno izredno pomembni prav oseben, človeškistik, skrb in pripravljenost pomagati kot velikadružina.Kot je dejal nadškof monsinjor dr. Anton Stres,»je s perspektive nekaterih drugih vojsk desetlet kratko obdobje, za nas pa je to pomembnaobletnica, saj smo mlada država, ki je zelo hitrouvidela, kako pomembna je duhovna oskrba tudiv SV. Gre za pravico in predvsem za možnost,ki je s tem dana in je izraz velike potrebe našihvojakinj in vojakov«. Ob tej priložnosti je izrekelpriznanje in čestitke za obletnico z željo, da bilahko vsi skupaj v medsebojnem razumevanju insodelovanju to delo še okrepili in zagotovili tisto,Vojaški vikarmonsinjor dr. Jože Plutkar naši vojaki v domovini ali tujini pričakujejo.Škof Evangeličanske cerkve mag. Geza Erniša jeizrazil zadovoljstvo, da lahko vsi skupaj hodimoto pot duhovne oskrbe, prijateljstva in ekumenizma,ki nas povezujejo in omogočajo, da skupajopravljamo to pomembno poslanstvo. »Vsakkorak, ki vodi k človeku in zagotavlja človekovepravice, je korak v pravo smer,« je še poudarilevangeličanski škof in izrazil željo, da se boskupna pot nadaljevala tudi v prihodnje za vse,ki duhovno oskrbo spoštujejo in jo potrebujejo.V imenu Evangeličanske cerkve se je zahvalil zavse narejeno.Praznovanje obletnice ustanovitve Vojaškegavikariata se je nadaljevalo v Zavodu sv. Stanislavav Šentvidu.24

mednarodno sodelovanjesv 15Urad italijanskega obrambnegaatašeja zapira vrataGeneral Baron med poslovilnim obiskom pri dr. JelušičV več evropskih državah, tudi v Italijiter Sloveniji, potekata reorganizacijain racionalizacija vojaškodiplomatskemreže. Razlogi so povezani predvsems trenutnimi gospodarskimi razmeramiin omejevanjem denarja za obrambo,precej pa tudi s spremenjeno naravosodelovanja, ki se je v Evropi v določenimeri preneslo na multilateralno ravenznotraj mednarodnih organizacij.Italija bo tako ta mesec zaprla uraditalijanskega obrambnega atašejav Ljubljani.Besedilo: Marjetka FurmanFotografiji: urad italijanskega obrambnega atašejav LjubljaniV večletnem sodelovanju med oboroženimi silamiso se vzpostavili številni prijateljski stiki, kipogosto olajšajo komunikacijske poti in pretokinformacij. Poleg tega se težišče dvostranskegasodelovanja seli zunaj Evrope, predvsem v Azijoin Afriko. V tej smeri potekajo tudi prizadevanjaItalije, ki bo po dvanajstih letih uspešnega delovanjazaprla urad italijanskega obrambnega atašejav Ljubljani. Nadaljnje sodelovanje bo zatonekoliko bolj potekalo s pomočjo slovenskegaobrambnega atašeja v Rimu in tudi častnikov namirnodobnih dolžnostih v Italiji.Slovenija in Italija sta leta 1998 s podpisomsporazuma o sodelovanju na obrambnempodročju vzpostavili pravno-formalno podlagoza sodelovanje ter akreditirali obrambna atašejav Ljubljani in Rimu. Od takrat je sodelovanje naobrambnem področju potekalo zelo intenzivno,kot ključne dosežke pa lahko poudarimo sodelovanjepri vojaških vajah, najprej predvsemv okviru Partnerstva za mir, pri vzpostavitvivečnacionalnih sil kopenske vojske (MLF), vključevanjuSlovenije v Nato in EU, še posebno papri izvajanju MOM ter sklepnem delu integracijeSV v strukture Nata. To so med službovanjematašeji obeh držav budno spremljali in hkrati sskrbjo za uspešno sodelovanje oboroženih sil ktemu tudi prispevali.Ob priložnosti zaprtja urada italijanskegaobrambnega atašeja smo ob pomoči zdajšnjegaatašeja brigadnega generala OrnellaBarona zbrali nekaj vtisov prejšnjih italijanskihatašejev v Sloveniji. Prvi med njimi takratnipolkovnik in zdajšnji generalmajor GiuseppeVaccino se mandata spominja predvsem zvidika spremljanja začetnih faz razvoja SV innepozabnega doživetja razcveta mlade državeter prijateljskega duha njenih prebivalcev. Leta2001 ga je nasledil polkovnik Pasquale Maldera,tega pa leta 2004 polkovnik Carlo Luciani, ki jepodrobneje spremljal vključevanje Slovenije vNato. Posebej je pohvalil odlično sodelovanje zMO in SV, ki si jo je zapomnil kot majhno, zelousposobljeno vojsko, primerljivo z najboljšimievropskimi vojskami. Poudaril je tudi profesionalnostin pripravljenost njenih pripadnikovter prijateljstvo, ki se je razvilo kot rezultatvzajemnega spoštovanja. Zadnji ataše brigadnigeneral Ornello Baron se z zadovoljstvomspominja svoje večletne povezanosti s SV, sajje leta 2005 v silah Kfor poveljeval tudi enotiSV. Zaradi zanesljivosti in profesionalnostislovenskih sogovornikov mu je bilo službovanjev Sloveniji v veliko čast ter ponos. Odhaja vprepričanju, da se bo odlično sodelovanje naobrambnem področju tudi brez navzočnostiobrambnega atašeja nadaljevalo. Skupna točkanjihovih spominov je občudovanje pripravljenosti,truda in delavnosti slovenskih vojakovznotraj nacionalnih meja ter v operacijah vtujini in njihova odprtost za sodelovanje tervzdrževanje prijateljskega vzdušja, za kateregaso si tudi sami zelo prizadevali.S svojim delovanjem so nedvomno pripomoglik pomembnemu napredku v krepitvi dvostranskihodnosov med državama, kar se je pokazaloob številnih obiskih visokih predstavnikov Italijena obrambnem področju, ob izvedbi skupnihPrvi italijanski obrambni atašev Sloveniji, general Vaccinovaj in usposabljanj ter z zglednim sodelovanjemv mednarodnih operacijah na Kosovu, vAfganistanu in Libanonu, zato jim izrekamoiskreno zahvalo. Hkrati smo prepričani, da sebo tesno dvostransko sodelovanje prav zaradiprijateljskih odnosov in stkanih vezi kljubzaprtju urada tudi v prihodnje tako uspešnonadaljevalo.25

sv 15tuje oborožene silePredstavili tehnično posodobitevčeškega pešakaZ 10. mednarodno prireditvijo Dnevi Nata, ki je med 15. in19. septembrom potekala na češkem letališču Leoša JanačkaOstrava, je sovpadal sejem AirIn 2010, nova v partnerstvupa je bila tokratna prva izvedba prireditve Dnevi češkihzračnih sil, namenjena dodatni promociji čeških zračnihzmogljivosti. Prireditev Dnevi Nata od leta 2001 organizirajoJagello 2000, generalštab čeških oboroženih sil (AČR),gasilska brigada Moravsko-šlezijske pokrajine, državnapolicija Republike Češke in letališče Leoša Janačka Ostrava,podpirajo pa jo številni partnerji in pokrovitelji.Besedilo: Matej FuginaNa prireditvi so si v okviru srečanj,delavnic, statičnih in dinamičnihpredstavitev ter spremljevalnegaprograma obiskovalci lahko ogledalioborožitvene sisteme češkihoboroženih sil in sisteme drugihčeških organov notranje varnostiter zaščite in reševanja, obenempa tudi sisteme zračnih sil Natovihčlanic, ki so partnerice sejma.Glavni usmeritvi sta njihova promocijain promocija zmogljivostikolektivne obrambe, sejem paje namenjen širši publiki. Meddinamičnimi predstavitvami so biliponovno najbolj obiskani skupnaprotiteroristična akcija poljske inčeške specialne policije, predstavitevvoznih značilnosti zadnjih češkihmotoriziranih pridobitev ivecoLMV 4 x 4 (CZ/II ZST), KMW dingo2 4 x 4 (CZA2) in SDP pandur 8 x 8,skupni napad 7. mehanizirane brigadečeških oboroženih sil, zračnepredstavitve letalskih in helikopterskihzmogljivosti, s poudarkomna zmogljivostih čeških zračnih silz novo pridobitvijo letali saab JAS39 gripen. Med statičnimi predstavitvamiso obiskovalce najboljzanimali ameriški bombnik B-52Hin kar dve letali AWACS (AirborneWarning and Control System),britanski (RAF) E-3D in Natov E-3A.Čeprav so bili oborožitveni sistemipredstavljeni kot celota brez poudarkovna podpornih podsistemihrazličnih izdelovalcev, je letošnjaprireditev omogočila vpogled vpostopno tehnično posodobitevčeških oboroženih sil, o čemer smože pisali, s poudarkom na temeljuzmogljivosti oboroženih sil, torejvojaku pešaku.Operacionalizacija projektaVoják 21Na prireditvi Dnevi Nata so sepredstavile posamezne enote zoborožitvenimi sistemi v operativniuporabi, kar je sicer dalo odgovor,kateri deli češkega bojevnika21. stoletja (Voják 21 oziroma V21)so že v operativni uporabi, obenempa vseh sistemov kljub nabavi tu nibilo mogoče videti, zato bo trebaFotografija: češke oborožene sile26

počakati na Future Soldier 2010v Pragi ali na IDET 2011 v Brnu.Razvoj V21 je bil hiter predvsemzaradi odprtega pristopa oziromacivilno-vojaškega sodelovanja iniskanja tehnologij tudi med takoimenovanimi komercialnimi izdelkioff-the-shelf. Posledica je bilanovembra 2009 izvedena trifaznaevalvacija V21, katere zadnji delje med regularnim terenskimusposabljanjem 102. izvidniškegabataljona pokazal popolno integracijosistema vojaka s platformo.Končna koraka v razvoju V21 staizboljšanje programske opremeter menjava posameznih delov pehotneoborožitve in opreme, ki jihpodprojekta V21 Vojbud in Sesedáknista vključila, in sicer standardizacijajurišne puške, optoelektronskenamerilne naprave itn.102. izvidniški bataljon se kotnosilec testiranja doktrinarno žeprilagaja prihodnjemu projektuV21. Osebna radijska napravadicom PR20 frekvenčnega področjaUHF v okviru podsistema zvez C4Iše ni v operativni uporabi, zatopripadniki bataljona trenutnouporabljajo radijsko napravo dicomRF20 frekvenčnega področja VHFkot osebno radijsko napravo nahorizontalni ravni, ob uvedbi PR20pa bo ta postala naprava poveljnikaskupine za vertikalno komuniciranjes poveljujočimi. Izvidniki so ponosnorazstavili tudi v Afganistanuoperativno preizkušen miniaturnibrezpilotni letalnik (MUAV) MQ-11raven, v okviru predstavitve češkeuniverze za obrambo pa smo silahko ogledali druge prototipneMUAV v fazi razvoja, in sicerhelikopterski black spirit, temelječna raptorju 60, ter letalo TCX-A1.Vsi sistemi se bodo kot senzorjipovezali v enotno informacijskoomrežje. Na sejmu je bilo močprimerjati tudi različne tipezaščite in sistemov nošenja, njihovrazvoj, distribucijo po enotah terpredvsem kompatibilnost. Večinapripadnikov čeških oboroženihsil uporablja modularne oprtnike,podobne slovenskim, v kombinacijis standardnim balističnim jopičemoziroma kevlar in keramičneplošče. Zraven so bili predstavljenitudi novi balistični jopiči z boljšozaščito vratu in zgornjih okončin,pri čemer ne gre več le za kevlarskitrak ter ramenske plošče, temvečza poseben ovratnik in integriraneplošče na nadlahti. 601. SkSS, torejčeške specialne sile, in 102. izvidniškibataljon uporabljata taktičnijopič NPP-06. Gre za integriranisistem balistične zaščite in nošenja.Jopič vsebuje zaščitni keramičniplošči in kevlarsko podlogo zaabsorbiranje sile. Na jopič se natomodularno pritrdijo tri torbice zaskupno devet nabojnikov, radijskanaprava, ročne bombe, pištolskitok itn. Čelada je enotna, standardnikevlar in najlon.Največje presenečenje sejma je bildostop do nove osebne oborožitvein oborožitve posameznikačeških oboroženih sil in še to lez novinarskimi akreditacijami.Trenutna oborožitev posameznika,to je jurišna puška česká zbrojovka(ČZ) vz. 58 bo že konec leta dobilazamenjavo v hitro odzivnih silah znovo ČZ 805 bren. Češke oboroženesile v pričakovanju nove jurišnepuške in na zadovoljstvo svojih silv Afganistanu ČZ vz 58 ni predelalaiz ruskega 7,62 mm v Natovkaliber 5,56 mm, kot so to storilina primer Poljaki z łucznik wz. 96beryl, Srbi z zastavo M90 itn., so pav okviru vodje projekta švicarskegaproizvajalca Brügger&Thometposodobili različico vz. 58 Pi, ki jeprejšnja specialna in nekompatibilnavodila za nočnogled zamenjalaz vodili picatinny (STANAG 2324),na katera se pritrdijo prednji ročaj,vsa optoelektronska oprema (nočnogledVV 2004 na pokrovu zaklepišča,601. SkSS pa ima še optikotrijicon reflex na plinskem valju,laser in taktično svetilko ter napuški zložljivo kopito. Standardnaoborožitev posameznika v češkihoboroženih silah te opreme neobsega. Nova puška 805 bren jevečkalibrna in večnamenska. Shitro menjavo cevi in zaklepa lahkouporabimo strelivo 7,62 x 39 mmali 6,8 x 42 mm remington SPC. ČZ805 deluje po načelu odvoda smodniškihplinov z vrtljivim zaklepomin batom kratkega hoda, pri čemerje mogoče odpreti plinsko komoroter ročno napenjati orožje. Puškaima na stran zložljivo in nastavljivokopito, sprednji ročaj, iz kateregase potegnejo teleskopske nožice,večnamenski bajonet, štiristopenjskiselektor ognja (dodankratek rafal dveh nabojev), ki je naobeh straneh in lahko dostopens kazalcem, ter možen podcevnibombomet 40 mm, odpirajoč nastran. Orožje bo integrirano zoptoelektonskimi sistemi češkegapodjetja Meopta v paketu modularsighting system, in sicer ZD-Dot(rdeča pika, brez povečave), monoklára3x (nočnogled s trikratnopovečavo), taktična svetilka ininfrardeči filter, dodatna dnevnaDV-Mag3 in nočna NV-Mag3 optoelektronskanamerilna naprava(se uporabljata v kombinaciji zZD-Dot) in laser.Češke oborožene sile menjajo poslabih izkušnjah v Afganistanutudi trenutno osebno oborožitev,pištolo ČZ 82 9 x 18 mm makarov.Uradni tehnični razlog za zastojev Afganistanu ni znan, lahko pao njem sklepamo. ČZ 82 delujepo načelu neblokiranega zaklepa(blowback), kar pomeni, da imafiksno cev, tulec pa deluje s plinineposredno na zaklep. Na peščenihobmočjih lahko ta kratek vmesnihod, ko se tulec izloča, povzročištevilne zastoje. Njena menjavaje trenutno uganka. Po nekaterihinformacijah naj bi jo zamenjalavstrijski glock 17 9 x 19 mm, kar jenajverjetneje sklep glede na njegovotrenutno uporabo v Afganistanu,predstavnik Česke Zbrojovke paje potrdil, da bo nova oborožitevnjihova CZ 75 SP-01 phantom9 x 19 mm. Pištoli delujeta ponačelu kratkega trzanja cevi. ČeskáZbrojovka je predstavila tudi novopodporno ostrostrelsko puškoČZ 750 S1 7,62 x 51 mm, ki bozamenjala ČZ 700. Največje presenečenjenjihove predstavitve je bil nov»škorpijon« ČZ EVO III 9 x 19 mm,razvit za pripadnike notranjevarnosti, o morebitni menjavi kultnihH&K MP5 pa se še ne govori.EVO III si s predhodnikom deli leime, težko pa je govoriti o osebnioborožitvi PDW, saj ima dimenzijestandardne brzostrelke. EVO III imaobojestranski štiristopenjski selektorognja (dodan kratek rafal trehnabojev) pomaknjen čisto na pištolskiročaj, zelo trdno polimerskoohišje z na stran zložljivim in nastavljivimkopitom. Največja izboljšavav primerjavi s konkurenti je, da obzadnjem izstreljenem naboju zaklepostane v zadnjem položaju.Presentation of technical update of CzechinfantrymanThis year, the 10th NATO Days at the Leos Janacek Airport in Ostravawere organized in parallel with the AirIn Exhibition 2010 and the 1stCzech Air Force Days, with an aim to additionally promote air capabilitiesof the Czech Republic as a NATO member. The NATO Daysinclude meetings, presentations, workshops, as well as static and dynamicdisplays of weapon systems of the Czech armed forces, systemsof Czech security and disaster relief forces and air capabilities of someNATO members. The main purpose of the exhibition is to promoteCzech and joint NATO capabilities. This year’s visit allowed us an insightinto the current phase of the technical modernization of the coreof the Czech armed forces – a Czech infantryman.Fotografija: organizator prireditve Dnevi Nata27

sv 15strokovne temeAnaliza poročanja množičnihobčil o Slovenski vojskiŠtudentje obramboslovja smo pri predmetu mirovneoperacije pregledovali objave o Slovenski vojski v množičnihobčilih. Zanimalo nas je, koliko je Slovenska vojskazanimiva za množična občila in posledično tudi za javnost.Pozornost, ki jo določenim temam namenjajo množičnaobčila, sooblikuje zaznave in pričakovanja javnosti doSlovenske vojske. Ugotavljali smo, o čem najpogostejeporočajo in kako pogosto, zato smo pregledali vse objave,ki so se nanašale na Slovensko vojsko in so se v slovenskihmnožičnih občilih pojavile od oktobra do decembra 2009.Besedilo: Tea Bizjak, Marjana Gantar, SabinaKolenovič, Tjaša Petročnik, Klemen ŠpehFotografija: Bruno ToičPodobe in pričakovanja javnosti dooboroženih sil se tako poleg različnihzgodovinskih in kulturnih terpolitičnih domnev oblikujejo (tudi)na podlagi poročanja množičnihobčil, saj posameznik nima časa invirov, da bi sam raziskal dejanskostanje in si ustvaril podobo oneki organizaciji (glej Malešič indrugi: 2006, 74). Obenem so tudimnožična občila po svoji naravinagnjena, da izražajo pričakovanjajavnosti (glej Jesser in Young:in vanjo vključili vse objave vmnožičnih občilih, ki se nanašajo naSlovensko vojsko 1 .Objave smo nato analizirali napodlagi različnih meril, in sicerglede na vrsto množičnih občil(radijski, spletni, televizijski, tiskan,pri čemer se zavedamo, da imajorazlična množična občila različendoseg in ciljno publiko), številoobjav, pogostost objav in vsebino(teme poročanja).Tematsko analizo smo naredili naSodobne vojske se pri svojem delovanjusoočajo z različnimi zahtevami.Na eni strani morajo izpolnjevatitemeljne naloge, torej zagotavljanjevojaške varnosti države in boj protigrožnjam, hkrati pa se soočajo zvrednotno ter normativno pogojenimizahtevami in pričakovanji, kijih postavlja civilno okolje oziromajavnost in ki so pogosto konfliktna.Samuel Huntington (v Jelušič: 1997,68) tem silam pravi funkcionalniin socialni imperativ, razmerjemed obema pa postavlja v središčecivilno-vojaških odnosov. Vojskamora, da bi vzpostavila ustreznostopnjo legitimnosti, izpolnjevatioba oziroma »bolj /…/ deluje vduhu postavljenih zahtev, bolj jesprejemljiva za politično javnost injavnost nasploh« (prav tam).Predvsem v polju socialnega imperativase vojska, kot že rečeno,srečuje z javnim mnenjem, ki ovojski, njeni vlogi v družbi ter ouspešnosti in učinkovitosti goji določenopodobo. Noelle-Neumannova(Malešič in drugi: 2006, 72) javnomnenje med drugim opredeljujekot obliko družbenega nadzora nadizvajanjem politične oblasti, javnostpa kot tribunal, katerega sodbe soposredovane oblasti v imenu vsakegaposameznika posebej. Hkratijavno mnenje opredeli kot obliko»mnenjske klime«, torej odnos, kiopredeljuje prevladujoče dimenzijejavne razprave v družbi.V času, ko obstoj množičnih vojskin zunanje vojaške grožnje ni večsamoumeven, se oborožene silesoočajo s povečanim nadzoromjavnosti (glej Prezelj: 1997). Te lahkozahteve in odnos javnosti delno tudisooblikujejo prek procesa komuniciranjaz njimi in se nato temzahtevam prilagajajo, da (p)ostanejosprejemljive. Večja stopnja izmenjaveinformacij med obrambnimsistemom in javnostmi pomenivečjo odprtost in s tem legitimnostobrambnega sistema (Prezelj: 1997,1021). Ena izmed ključnih institucijobrambnega sistema za komuniciranjez okoljem so službe za odnosez javnostmi, katerih glavna nalogaje »vzpostavljanje in vzdrževanjepozitivne podobe organizacije, kijo zastopajo, v javnosti« (Hunt inGrunig v Prezelj: 1997, 1024).Zakaj raziskovati poročanjemnožičnih občilMnožična občila na eni straniizpolnjujejo svojo funkcijo, torejkritični nadzor nad delovanjemdržave in njenih institucij, hkratipa neposredno določajo teme javnerazprave in selektivno podeljujejopozornost (Malešič in drugi: 2006,74). Luhmann tako pravi, da je»javno mnenje /…/ samo iznajdba,proizvajajo ga množični mediji, da biuravnavali opazovanje opazovalcev«.1997). Razvidno je torej, da javnostoziroma javno mnenje s svojimipričakovanji vpliva na oboroženesile in naravo delovanja množičnihobčil, velja pa tudi nasprotno, daoborožene sile same vplivajo napričakovanja in odnos javnosti, pravtako pa tudi množična občila.Metodologija raziskaveCilj raziskave je bil ugotoviti, očem in kako pogosto množičnaobčila poročajo oziroma katerimtemam v povezavi s Slovenskovojsko namenjajo največ pozornosti.Pozornost, ki jo določenim temamnamenjajo množična občila, namrečpo našem mnenju sooblikujezaznave in pričakovanja javnosti doSlovenske vojske.Opravili smo kvantitativno analizopodlagi tipologije Kurta Langa (glejJelušič: 1997). Lang je sicer vojaškisociolog, ki se je med drugimukvarjal s preučevanjem objavo oboroženih silah in družbi terzbrano bibliografijo razvrstil na petpodpodročij, ki skupaj sestavljajopodročje vojaške sociologije, insicer vojaški poklic (ravnanje zorožjem), vojaška organizacija kotsocialna struktura, vojaški sistem,civilno-vojaški odnosi, študija vojnein vojskovanja (Jelušič: 1997, 25).Njegovo delitev smo uporabili tudiza analizo medijskega poročanja,dodali smo ji le še kategorijo mednarodnegasodelovanja – mirovnihoperacij kot posebno dejavnostsodobnih oboroženih sil.Čeprav se nekatere teme prekrivajoin prepletajo med seboj, smo28

članke po kategorijah razvrščaliglede na to, kateri elementi so vvsebini članka prevladovali. V kategorijovojaški poklic (ravnanjez orožjem) smo razvrstili objave,ki obravnavajo različne vaje inusposabljanja ter objave, povezanez oborožitvijo, v kategorijo vojaškisistem smo uvrščali teme o športničeti, kadetnici, smernicah razvojaSlovenske vojske, kadrovskih spremembah,sistemu odlikovanj ipd.,v kategorijo vojaška organizacijaspadajo objave o različnih slovesnostih,nesoglasja in spori znotrajSlovenske vojske, odzivi in dogajanjeob smrti slovenske vojakinje naKosovu, kategorijo študija vojne invojskovanja predstavljajo zgodovinskoobarvane teme in analizepomembnih dogodkov, kategorijamirovne operacije pa obsega temevelike pozornosti javnosti, odločiliza ločeno kategorijo.Analiza poročanjaOd 1. oktobra do 31. decembralani je bilo v slovenskih množičnihobčilih mogoče zaslediti 884 objav,ki so povezane s Slovensko vojsko.V trimesečnem obdobju, upoštevajočLangovo klasifikacijo, največobravnavanih objav oziroma 27 odstotkovuvrščamo v kategorijo civilno-vojaškihodnosov. Pomembnejšikategoriji, katerih članki sepojavljajo v tem obdobju, sta šekategorija vojaška organizacija kotsocialna struktura z 22 odstotki inkategorija mirovne operacije z 20odstotki vseh objav. Pri tem je trebaupoštevati, da kategorija mirovneoperacije ne izhaja iz prvotneLangove klasifikacije, temveč smo joki so bili povezani s Slovensko vojskoin so se zgodili v teh obdobjih.Oktobra se je SV v analiziranihmnožičnih občilih najpogostejepojavljala v kategoriji vojaški poklic(ravnanje z orožjem), v katerije bilo 25 odstotkov vseh objav.Sledile so kategorije civilno-vojaškiodnosi z 22 odstotki, vojaški sistemz 20 odstotki, vojaška organizacijakot socialna struktura s 16 odstotki,študija vojne in vojskovanja z devetimiodstotki, le osem odstotkovobjav pa je bilo v kategoriji mirovneoperacije.Novembra je slovenski medijskiprostor močno zaznamoval samomorslovenske vojakinje na Kosovu.Ta dogodek se je v drugi polovicinovembra najpogosteje pojavljalv slovenskih množičnih občilih.Objave o SV so se v primerjavi zorganizacijo kot socialno strukturozelo zmanjšalo. V tej kategorijije bilo le še osem odstotkov vsehobjav, kar je precej manj kot novembra.Pozornost množičnih občil se jepreusmerila na mirovne operacije,saj je bilo v tej kategoriji 31 odstotkovanaliziranih objav. Podobno kotv prejšnjih mesecih je razmeromaveliko objav obravnavalo civilnovojaškeodnose, saj je ta kategorijaobsegala 35 odstotkov vseh objav.V kategoriji vojaški sistem je bilodecembra 18 odstotkov objav, vkategoriji vojaški poklic (ravnanjez orožjem) šest odstotkov, le enaobjava pa je sodila v kategorijo študijavojne in vojskovanja, kar znašamanj kot odstotek.Kot zanimivost poudarjamo, da je vkategoriji civilno-vojaški odnosi visokdelež objav v vseh treh mesecih.Deleži objav, ki se nanašajo na SV,po Langovi klasifikacijiDeleži objavglede na vrsto množičnih občilo mednarodni dejavnosti Slovenskevojske na Kosovu, v Bosni inHercegovini, Afganistanu ipd. Napodročje civilno-vojaških odnosovsmo uvrstili objave, ki predstavljajodelovanje Slovenske vojske in njenihpripadnikov v civilnem okolju,stike Slovenske vojske s civilnimokoljem, pričakovanja civilne družbedo Slovenske vojske ipd.Večino objav o mednarodnihoperacijah in misijah bi sicer lahkouvrstili bodisi v kategorijo civilnovojaškihodnosov bodisi kategorijovojaška organizacija kot socialnastruktura, vendar smo se zaradivse večjega pomena mednarodnihoperacij in misij, pomembnegadeleža nalog in aktivnosti, ki jihSlovenska vojska opravlja v okvirumednarodnih operacij in misij teravtorji dodali naknadno. Večino objavo Slovenski vojski v analiziranihmnožičnih občilih, ki smo jih avtorjisicer uvrstili v kategorijo mirovnihoperacij, bi lahko uvrstili tudi vkategorijo civilno-vojaških odnosovoziroma kategorijo vojaška organizacijakot socialna struktura. V temobdobju so bile s 16 in 11 odstotkimanjštevilčne objave, ki obravnavajovojaški sistem in vojaški poklic,najmanj pozornosti pa je bilo vslovenskih množičnih občilih namenjenoštudijam vojn in vojskovanj,ki so se pojavile le v štirih odstotkihvseh analiziranih objav.Ob upoštevanju pregleda objav vposameznih mesecih je mogočeopaziti razlike glede na trimesečnopovprečje, kar lahko najverjetnejepripišemo pomembnim dogodkom,oktobrom in decembrom skorajpodvojile. Posledično se je povečaloporočanje o SV, ki je vojaško organizacijoobravnavalo kot socialnostrukturo. V tej kategoriji je bilo kar36 odstotkov vseh objav. Dogodekje povečal tudi zanimanje množičnihobčil za mirovne operacije invlogo Slovenije v njih. V kategorijomirovne operacije je bilo uvrščenih19 odstotkov vseh objav. Kategorija,v katero je spadalo razmeroma velikoobjav, je bila tako kot novembravojaško-civilni odnosi s 24 odstotki.Sledile so kategorije vojaški sistem z12 odstotki, vojaški poklic (ravnanjez orožjem) s sedmimi odstotki terštudija vojne in vojskovanja, v kateriso bili le trije odstotki objav.Decembra se je zanimanje analiziranihmnožičnih občil za vojaškoPri razvrstitvi množičnih občil naradijske, televizijske, spletne intiskane, pri čemer se zavedamorazličnega dosega različnih tipovmnožičnih občil, smo ugotovili,da v trimesečnem obdobju objavev tiskanih in radijskih množičnihobčilih s 35 in 33 odstotki predstavljajovečino vseh objav. Deležobjav v spletnih množičnih občilihje 17 odstotkov, v televizijskih pa15 odstotkov vseh objav.Deleži objav glede na vrstomnožičnih občilPri analizi objav glede na vrsto množičnihobčil za posamezni mesec nibilo mogoče ugotoviti velikih razlik.Do sprememb je prišlo le v primerjavioktobra z novembrom. Oktobraje bil delež objav v spletnih medijih29

sv 15strokovne temeDeleži objav glede na vrsto množičnih občilnamreč 22 odstotkov, novembrapa je padel na 15 odstotkov vsehobjav za ta mesec. To vrednost jeohranil tudi decembra. Delež objavv radijskih množičnih občilih se jev nasprotju z deležem v spletnihmedijih od oktobra do novembrapovečal. Novembra je znašal 25,oktobra pa 35 odstotkov.Deleži objav glede na vrstomnožičnih občilČe objave v množičnih občilihprimerjamo s strukturo sporočilSlovenske vojske za javnost 2 izistega obdobja, ugotovimo, da sota sporočila največ pozornostinamenjala mednarodnemu sodelovanjuSV, od tega največ mirovnimoperacijam in misijam (30 objav,pet objav pa obsega sodelovanjes strukturami Nata in EU), terrazličnim usposabljanjem in preverjanjemzmogljivosti (25 objav).Sledijo sporočila, ki so povezanaz vojsko kot socialno strukturooziroma sistemom ter na vojskokot organizacijo v širšem družbenemokolju in se torej ukvarjajoz vidiki posameznika in družbe vodnosu do SV (zaposlovanje, vrednote,nekatere težave zaposlenih,zaupanje javnosti ter spremljajočeaktivnosti, kot so šport in orkesterter promocija vojske), in sicerobsegajo 21 objav, sledijo objave orazličnih slovesnostih in podelitviodlikovanj (17 objav) ter različnihobiskih in gostovanjih (15 objav),ki bi jih prav tako lahko uvrstili vzgornjo kategorijo. Zastopano jetudi sodelovanje Slovenske vojskez drugimi nacionalnovarnostnimistrukturami, predvsem v sistemuzaščite in reševanja, ter s policijo(devet objav) in v znanstvenemdelovanju (razna predavanja – štiriobjave).Ugotovitve in sklepObjave o Slovenski vojski so seod oktobra do decembra 2009najpogosteje pojavljale na radijskihpostajah in v tiskanih množičnihobčilih, in sicer 68 odstotkov vsehobjav, pogostost objav pa je bilaodvisna tudi od dogajanja v SV, sajje samomor slovenske vojakinje naKosovu skoraj podvojil število objav.Teme, ki skupaj predstavljajo večinotem, in sicer 69 odstotkov, ki so jimmnožična občila v obravnavanemobdobju namenjala največ pozornosti,sodijo v kategorije civilno -vojaški odnosi, vojaška organizacijakot socialna struktura ter mirovneoperacije in misije. Struktura sporočilza javnost SV je podobna. Večinaobjav spada v kategorijo civilno -vojaški odnosi, vojaški sistem invojaška organizacija kot socialnastruktura, sledijo objave o MOMoziroma mednarodnih aktivnostihSV, močno pa so zastopane tudiobjave o vojaškem poklicu (ravnanjez orožjem), ki v množičnih občilihne dosegajo tolikšne zastopanosti.To dejstvo je razumljivo, saj soprav to tiste teme, ki so v središčuodnosov med civilnim in vojaškimokoljem (navzočnost vojske vvsakdanjem življenju in nadzorcivilnega okolja nad vojaškim, pričakovanjajavnosti do SV, življenjevojakov ter skrb za pripadnikein njihove družine, nesoglasja inspori znotraj vojaške organizacije,različne slovesnosti) oziroma teme,ki posegajo v politiko in nacionalniinteres (odhod in delovanje vojakovv tujini ter nacionalni interesi naobmočjih MOM) in so glede na številčnostobjav v množičnih občilihpo našem mnenju tudi v središčuzanimanja javnosti.Z raziskavo smo ugotovili, katerimtemam slovenska množična občilav povezavi s SV namenjajo največpozornosti. Iz kvantitativne analizeobjav, ki je pokazala, da množičnaobčila najbolj zanimajo teme izkategorij civilno-vojaški odnosi,vojaški sistem in vojaška organizacijakot socialna struktura,drugim kategorijam pa namenjajomanj pozornosti, je zato mogočesklepati, da te teme (bolj) zanimajotudi javnost. Prostor za nadaljnjeraziskovanje odpirajo vprašanja,kako poročanje množičnih občil oSV vpliva na njeno podobo v javnostiin na odnos javnosti do SV, nakatera pa le s kvantitativno analizoporočanja nismo mogli odgovoriti.Avtorji se za pomoč pri pisanjučlanka zahvaljujemo doc. dr. MajiGarb in asist. Janji Vuga.1Objave smo pridobili s pomočjo storitveGenion-clipping. Med množičnimi občiliz nacionalnim dosegom smo spremljaliobjave 1. in 2. programa RTV Slovenija,INFO TV, POP TV, TV Kanal A ter medtiskanimi občili z nacionalnim dosegomDelo, Delo – FT, Sobotno prilogo Dela,Demokracijo, Denar IN, Dnevnik,Dnevnikov objektiv, Dobro jutro, Ekipo,Finance, Hopla, Kmečki glas, Leo, Mag,Mladino, Moje finance, Nedelo, Obraze,Odprto kuhinjo, Panoramo, Polet,Reporter, Transport, Večer, Žurnal inŽurnal24. Med radijskimi občili smospremljali postaje z lokalnim dosegomRA Aktual, RA Alfa, RA Capris, RA Celje,RA Celjski val, RA Center, RA City, RaEuropa, RA Fantasy, RA Gorenc, RA Hit,RA Koper, RA Kranj, RA Krka, RA Kum,RA Laser, RA Maribor, RA Max, RA Maxi,RA Murski val, RA Ognjišče, RA Prlek,RA Rogla, RA Slovenj Gradec, RA Sora,RA Studio D, RA Štajerski val, RA Triglav,RA Velenje ter Radio 1 – Info net, medtelevizijskimi pa postaje z lokalnimdosegom TV TELE M, TV Idea MurskaSobota, TV Koper, TV Novo mesto - Vaškanal, TV Primorka, TV Studio Delo,TV Tele 59 – RTS in TV VTV Velenje.Med tiskanimi občili z lokalnim dosegomsmo spremljali 7d, ABC, Bistriške novice,Celjan, Deželne novice – GG, Dolenjski list,Gorenjski glas, Idrijske novice, Kamniškiglas – GG, Mariborski utrip, Naš čas,Nika, Novi tednik Celje, Novice SlovenskeKonjice, Panorama Slovenska Bistrica,Primorske novice, Savinjske novice,Svobodna misel, Štajerski tednik, VestnikMurska Sobota in Zasavc. Prav tako smopregledali objave spletnih občil, in sicer znacionalnim dosegom 24ur.com, amis.net,dnevnik.si, dobrojutro.si, drugisvet.com,finance.si, mladina.si, morel.si, planet.si,poslovni-utrip.si, pozareport.si, radio1.si,rtvslo.si, siol.net, sport-tv.si, sta.si, vecer.com,vest.si, zadetek.si, zadovoljna.si inzurnal24.si, ter z lokalnim dosegomlokalno.si, mediaspeed.net, primorska.infoin radiokrka.com.2Dostopna v arhivu sporočil zajavnost na spletni strani Slovenskevojske http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/arhiv-sporocil/.Viri:– Jelušič, Ljubica. 1997. Legitimnostsodobnega vojaštva. Ljubljana: Fakultetaza družbene vede.– Jesser, Peter, in Peter Young. 1997.The Media and the military: from theCrimea to Desert Strike. Basingstoke:Macmillan.– Malešič, Marjan, Sandra B. Hrvatin inMarko Polič. 2006. Komuniciranje vkrizi. Ljubljana: Fakulteta za družbenevede.– Prezelj, Iztok. 1997. Komuniciranje medoboroženimi silami in javnostmi. Teorijain praksa 34 (6): 1020–1033.– Slovenska vojska: Sporočila zajavnost. Dostopno na http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/.Analysis of the mass media reports on theSlovenian Armed ForcesStudents of defence studies from the Faculty of Social Sciences inLjubljana examined reports on the Slovenian Armed Forces madeby the mass media, as a part of their peacekeeping operations class.They wanted to know to what extent the Slovenian Armed Forces areinteresting for the mass media, since the attention given by the massmedia to certain topics co-shapes the perception and expectation ofthe public with regard to the Slovenian Armed Forces. On the basisof a quantitative analysis they wanted to determine what the massmedia most often report on and how frequent; therefore, they examinedall reports on the Slovenian Armed Forces which appeared in theSlovenian mass media from October to December 2009. Their findingsare presented in the article.30

strokovne temesv 15Kako se pripadniki SVodzivajo na Info točkoBesedilo: mag. Liliana BrožičV oddelku za odnose z javnostmi na GŠSV smo želeliugotoviti, kako dostopna in uporabna je Info točka MOza pripadnike Slovenske vojske ter kako uspešni smo priobveščanju pripadnikov prek nje. Pripravili smo vprašalnikin ga posredovali PSSV, odgovore pa smo dobivali maja injunija. Z anketo smo poskušali ugotoviti tudi, ali bi moraliInfo točko drugače oblikovati in organizirati ter kakšne soželje in potrebe po obveščanju oziroma katera so glavnapodročja, ki zanimajo pripadnike SV.do Info točke že dostopajo, jih jenajveč predlagalo, da se na Infotočki dopolni zbirka pravnih aktovin posodobijo tisti pravni akti, kine veljajo več, ter da je na voljoveč aktualnih novic, povezanih zmožnostmi, prijavami in postopkinapotitev v MOM.Vprašani si želijo več odzivov in pojasnildelodajalca glede komentarjevv množičnih občilih, povezanihvsakem času, torej na Info točki, sajnekateri menijo, da je ta aktualnav smislu obveščanja, nima pa dejanskeuporabne vrednosti. Po mnenjuvprašanih bi k uporabnosti Infotočke veliko prispevali obrazložitvepravnih podlag in pojasnila kposameznim pravnim mnenjem,povezanih z delovnopravnim statusomzaposlenih.V vzorcu vprašanih je sodelovaloVprašalnike je izpolnilo 605 vprašanihoziroma 502 pripadnika in103 pripadnice, po strukturi pa423 vojakov, 95 podčastnikov, 58častnikov in 29 vojaških uslužbencev(Slika 1).Anketiranci so odgovarjali navprašanja, kako in kako pogostodostopajo do Info točke, kako joocenjujejo glede na njeno celostnopodobo (izbor barv, število fotografij),z vidika organiziranosti vsebin(število rubrik, njihova razvrstitev),preglednosti (velikost naslovov,obseg besedil), funkcionalnosti,aktualnosti, načina posredovanja(obseg napisanega, natančnost) inuporabnosti kot tudi, ali ponujadovolj informacij, kako ocenjujejozamisel o dvosmerni komunikacijimed skrbniki Info točke in uporabnikiter na katerih področjih bisi takšno obliko komunikacije šeželeli.Na delovnem mestu dostopa doInfo točke 252 vprašanih, v vojašnicahna za to določenem mestudostopa do Info točke 150 vprašanih,32 vprašanih pa do Info točkedostopa drugače. Dostopa nima175 vprašanih v izbranem vzorcu.Vsak dan do Info točke dostopa127 vprašanih, vsak teden 91 invsak mesec 29 vprašanih. Do Infotočke nikoli ne dostopa 230 vprašanih,za možno izbiro »včasih« pase je opredelil 101 vprašan.Na lestvici od 1 do 5 so bile rubrikeInfo točke z vidika njene celostnepodobe ocenjene s povprečnooceno 2,93, z vidika organiziranostis povprečno oceno 2,79, zvidika preglednosti z 2,81, z vidikafunkcionalnosti z 2,78, z vidikaaktualnosti vsebin z oceno 2,8, zvidika načina posredovanja informacijz 2,83 in z vidika uporabnostis povprečno oceno 2,69. 220anketirancev meni, da Info točkaponuja dovolj informacij, 161 pa,da informacij ni dovolj.Zamisel o vzpostavitvi dvosmernekomunikacije med skrbniki Infotočke in njenimi uporabniki 104vprašani ocenjujejo kot odlično,260 jo je ocenilo kot dobro, 69 pajih meni, da je zamisel slaba.Od 434 vprašanih, ki imajo dostopdo Info točke in jo redno uporabljajo,se jih je 363 opredelilo, dabi želeli imeti na Info točki večinformacij o napredovanju. Nadrugem mestu so s 334 glasoviinformacije o plačah, na tretjem pas 314 glasovi informacije o pravnihrazlagah zakonodaje. Četrto inpeto mesto si z 299 glasovi delijoinformacije za delo v MOM terinformacije o vojaškem izobraževanjuin usposabljanju. Z 274 glasovisledijo jezikovni tečaji po sistemuelektronskega izobraževanja terz 266 predlogi informacije o vojaškemizobraževanju in usposabljanjuv tujini. Na osmem mestu so z266 glasovi informacije o dopustihin na devetem z 258 glasovi informacijeo delu v tujini.V posameznih rubrikah vprašalnikaodprtega tipa, v katerem je bila ponujenamožnost dodatnega vpisamnenja vprašanih, se je največkratpojavila želja po fizični dostopnostido Info točke. Med tistimi, kiSlika 1: Struktura vprašanih po statusihSlika 2: Mnenje o dvosmerni komunikacijis Slovensko vojsko, da bi lahkolaže razumeli kontekst posameznenovice. Kot pomembne ocenjujejotudi informacije o možnostihprehajanja med posameznimiorganizacijskimi enotami SV intudi v upravni del MO. Še posebnojih zanimajo razpisi za odhod nadelo v MOM ali za druga delovnamesta v tujini.Aktualne uporabne informacije sopo oceni anketiranih tudi tiste, kise nanašajo na proste zmogljivostipočitnikovanja v objektih MO ob70 odstotkov vojakov. V SV se jih jeod leta 2001 do 2005 zaposlilo 42odstotkov, od leta 2006 do 2010 pa28 odstotkov iz vzorca. Najbolj siželijo informacij o napredovanju,plačah, pravnih razlagah zakonodajein delu v MOM. Na podlagirezultatov ankete lahko z velikoverjetnostjo trdimo, da se večinavojakov v SV zaposli z željo, dabo napotena v MOM ali na drugadelovna mesta v tujini ter da boza opravljeno delo dobila ustreznoplačilo.31

sv 15v objektivuZgodba o ljudeh,ujetih v usodni zgodovinski časRežiser Jurij Pervanje daje zadnjenapotke glavnemu igralcu Žigi Udirju.Slovenska prijatelja služita vojaški rok v enoti JLA, ko se vSloveniji začne osamosvojitvena vojna. Splet dogodkov juloči in postavi na različni strani. Tako enemu uspe prebegnitik slovenskim teritorialcem, drugi pa ostane v enoti JLA.Prijatelja postaneta ob zaostritvi razmer neposrednanasprotnika. To je kratka vsebina filma Britev, kateregasnemanje po romanu Neizstreljeni naboj Damijana Šinigojav teh dneh končuje režiser Jurij Pervanje. Celovečerni film,posnet ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije, namenjapoudarek zgodbam človeške usode, saj prikaže prezrto inzamolčano usodo slovenskih fantov, ki so bili prisiljeni oditina služenje vojaškega roka v JLA v času napetosti in pritiskov,ki so se sprostili z napadom na Slovenijo, ko je razglasilasamostojnost. V sproščenem vzdušju v zadnjih dnehsnemanja smo se pogovarjali z režiserjem in igralci.Besedilo in fotografije: Nataša Oblakvojašnici, v teh dneh končuje snemanjenovega celovečernega filmaBritev, katerega izhodišče je usodaslovenskih fantov na služenjuvojaškega roka v JLA. Dramatičnozgodbo o ljudeh dinamično povezujejoprizori dejanskega dogajanjaz doživljajskim svetom junakovfilma in opisom okolja, v kateremdelujeta.Scenarij za film je bil izbran najavnem razpisu, ki ga je TelevizijaSlovenija razpisala ob 20. obletniciosamosvojitve Slovenije. Snemanjeje potekalo v Ljubljani z okolico, vvojašnicah Postojna in BohinjskaBela ter na streliščih Poček inBloška Polica. Filmsko ekipo sestavljajotudi direktor fotografije TinePerko, scenograf Duško Milavec,Fotografija: štabni vodnik Tomaž HarleDelo pri filmu je začel kot uspešenfilmski amater, asistent in pomočnikrežije ter organizator. Polegkratkih filmov je veliko snemal zatelevizijo, kot direktor fotografijecelovečernih filmov pa je sodelovalpredvsem z Boštjanom Hladnikompri filmih Maškarada, Ko pride lev,Bele trave in Čas brez pravljic ter zRajkom Ranflom pri filmih Mrtvaladja in Ljubezen. Njegov največjirežijski uspeh je lahkotna komedijaDo konca in naprej. Jurij Pervanje,ki sem ga obiskala v postojnskiTridnevno usposabljanje igralcev na Bohinjski Beli32

Miha Rodman, absolvent AGRFT:Jure me je poklical na avdicijo zavlogo Boruta. To je moja prva vlogav celovečernem filmu, nekaj izkušenjpa sem si do zdaj pridobil vkratkih filmih. S snemanja filma sibom zapomnil predvsem akcijskeprizore, ko smo streljali. Sam semstreljal z zoljo, bilo pa je tudi velikoeksplozij. Igralci se poznamo zAGRFT, kar je v redu, saj smo se nasnemanju hitro dobro ujeli.kostumograf Marko Jenko inmaskerka Marija Kermelj, direktorfilma pa je Janez Pirc.Slovenski filmi o osamosvojitvi sobili do zdaj predvsem dokumentarci,kot je pojasnil režiser Pervanje,pa se je za osebni pristop priobravnavanju 20. obletnice osamosvojitveodločil, ker »je že čas, dapo toliko letih na osamosvojitvenovojno pogledamo bolj sproščeno,pozabimo na politiko, znana imenapa naj ostanejo za zgodovino«.Večini slovenskih fantov je predvojno uspelo prebegniti k slovenskiJurij Gašperin,3. letnik AGRFT:Na avdiciji je bilacelotna ekipaštudentov z akademijein takosem se znašel med njimi. Med snemanjemsem pridobil veliko novihizkušenj, snemanje pa ni bilo težko.Danes sem nekoliko presenečenougotovil, da nisem Slovenec v JLA,kot sem mislil (smeh), temveč imambolj stransko vlogo, ko predvsemopazujem starejše kolege pri igri.Žiga Udir, 4. letnik AGRFT:Za nastop v filmu sem se odločilpredvsem zaradi drugačnosti dela,kot je v gledališču, in ker bo to mojprvi celovečerni film. Tema filmase malo razlikuje od tem v drugihslovenskih filmih, kar mi je všeč, likMarka pa mi je kar malo podoben.Moral sem poglobljeno pregledatidogodke tistega časa in se poskusitivživeti v takratno čustveno vzdušje.Usposabljanje je bilo sicer kratko,toda zabavno, bilo pa je veliko novihstvari. Delo z režiserjem Pervanjemima prav tako poseben čar, saj zna ssvojimi šalami poskrbeti za sproščenovzdušje med snemanjem.Teritorialni obrambi in milici,nekateri pa so proti svoji volji biliv položaju, ko so morali nastopitiproti svoji domovini in družinam.Film Britev, ki so ga začeli snemativ začetku septembra, govori o dvehslovenskih prijateljih, ki ju beg enegaizmed njiju loči, najboljša prijateljapa postaneta sovražnika, kise gledata prek puškinih cevi. Kotje zgodbo predstavil Pervanje, jeta hkrati podrejena starosti fantov,ko delajo mladostniške neumnosti,zato ima film tudi humorne vložke,vendar kljub ali prav zaradi lahkotnostizgodbe gledalca ob koncupreseneti nepričakovan razplet.Zgodbi in ciljem režiserja je bilpodrejen tudi izbor igralcev.Tako v filmu nastopajo predvsemštudentje zadnjih letnikov AGRFT.Fantje nimajo izkušenj iz vojaškegaživljenja in ne poznajo postrojitvenihpravil ter ravnanja z orožjem,saj je bilo obvezno služenjevojaškega roka ukinjeno leta 2003,Trenutki pred začetkom snemanjazato so igralce in statiste, in sicerskupaj šestdeset fantov, tri dniusposabljali v Vojašnici BohinjskaBela. V filmu, posnetem v objektihin na vadiščih SV, so uporabilivozila Slovenske vojske, SV pa jepriskrbela tudi orožje ter manevrskostrelivo. Uniforme JLA so dobiliod zagrebškega Jadran filma, sajv Sloveniji nihče nima toliko uniformJLA in TO. Kot je še povedalPervanje, »je bilo sodelovanje s SVMatevž Müller,absolventAGRF T:Zgodba filma jebila slišati zelo zanimivain obetavna,zato sem se z veseljem pridružilekipi. Igram Radovana, Srba iz Beograda,ki ga je oče prisilil, da gre vvojsko. Radovan ima priložnost, dabi zbežal, toda … To naj ostane zaogled filma.Glavna igralca Žiga Udir (levo) in Miha Rodmanin MO zelo dobro, saj smo dobilivse, kar smo potrebovali. Za to seposebej zahvaljujem ministrici dr.Ljubici Jelušič. Brez nje bi bilo filmzelo težko, če ne kar nemogočeposneti«.Vito Weis,absolventAGRF T:Igram Redjepija,Albanca, ki vstražnici skrbi zazanimivo dogajanje. Pobira namrečstave za tekmo, ki poteka pred osamosvojitvijo.Sem lik, ki se znajdein naredi, kar je najbolje zanj. Medpripravami na vlogo sem hodil vslaščičarno, kjer sem poslušal njihovjezik, dobil pa sem se tudi z gospodom,ki govori albansko, in šelz njim skozi tekst. S fanti se razumemo,dobro pa bi bilo, da bi bilakakšna punca vmes (smeh), toda toje vojaški film.Story of people trapped in fatal historicaleventsTwo Slovenian friends perform military service in the YugoslavPeople's Army when an independence war breaks out in Slovenia.They are divided by the course of events and end up at the oppositesides – while the first one manages to escape and joins Slovenian territorial,the second one remains in the Yugoslav People's Army unit.When the situation escalates, the two friends become adversaries.This is a short story of the film »Britev« based on Damijan Šinigoj'sbook »Neizstreljeni naboj«. The film is just being finished by directorJurij Pervanje. The feature film, made on the occasion of the 20thanniversary of the Slovenian independence, gives an emphasis onthe stories of human fate. It tells an ignored and never told fate ofSlovenian boys who had to perform military service in the YugoslavPeople's Army in the time of tensions and pressures which culminatedin the aggression on Slovenia upon its declaration of independence.33

sv 15spremljamoV Celju sodelovalitudi vojaški psiBesedilo: Nataša OblakFotografiji: Bruno ToičOb najdbi eksplozivnega sredstvavojaški pes Barni nakaže, kje je eksploziv.V Celju je med 30. septembrom in 3. oktobrom potekalaEvropska razstava psov, na kateri je nastopilo več kot 10.000psov 341 pasem iz vseh evropskih držav. Na največjemdogodku slovenske kinologije do zdaj je nastopila tudienota za vzrejo in šolanje vojaških psov iz VZE, pripadnikiveterinarske enote VZE pa so zagotavljali nujno veterinarskopomoč ter kontrolo pravilnosti identifikacije razstavljenih psov.Častna pokroviteljica Evropske razstave psov je bila mestnaobčina Celje, častni pokrovitelj pa Ministrstvo za obrambo.V dneh pred svetovnim dnevomživali, 4. oktobrom, ko goduje svetiFrančišek Asiški, je Celje gostiloevropsko razstavo psov. Razstavaje izjemna priložnost za izmenjavoizkušenj in pridobivanje novih strokovnih,razvojnih ter poslovnih priložnosti.Na tokratni razstavi se jepredstavilo več kot 10.000 psov 341pasem iz vseh držav Evrope, največudeležencev pa je bilo iz Italije,Rusije in Madžarske. Med udeleženciso bili tudi psi iz Združenih arabskihemiratov, Slonokoščene obale,Tajske, Cipra, Argentine, Konga,Avstralije, Mehike in Kanade.V okviru razstave so potekalispecialne razstave, na katerih je sodelovaloveč kot 4000 psov, in bogatspremljevalni program, kateregaglavni namen je bil prikazati, da jepes človekov najboljši prijatelj terpomočnik. Prav tako so potekalatekmovanja v agilityju in rallyobedienceu. V okviru programarazstave so predstavili visoko šolosodelovanja človeka in psa, to je oddružinskega prijatelja do njegovepomoči človeku ter terapevtske pseslovenskega društva za terapijo spomočjo psov Tačke pomagačke.Enota za vzrejo in šolanje vojaškihpsov je udeležencem razstavepredstavila delo vojaških službenihpsov pri odkrivanju minsko-eksplozivnihsredstev. Vojaški psi znanjepridobivajo v Centru za vzrejo inšolanje psov v Primožih, urjenjevojaških psov pa poteka prek igre,pri kateri se psi učijo, z vodnikompa poglabljajo odnos in zaupanje.Službeni vojaški psi so usposobljeniza specialne naloge, kot sovzdrževanje javnega reda in miru,sledenje in stražarsko-patruljnenaloge, pri čemer naloge opravljajotudi v MOM.Na razstavi so predstavili tudireševalne pse, ki so nepogrešljiv delzaščitno-reševalnih sil v okviru sistemazaščite, reševanja in pomoči.MO vodnike reševalnih psov teoretičnousposablja v Izobraževalnemcentru URSZR na Igu, vodnikireševalnih psov pa morajo obvladatiznanje s področja potresne nevarnostiin poznavanja nevarnosti vruševinah, nevarnosti v gorah poletiin pozimi, prve pomoči ponesrečencuin psu, osnove orientacije inuporabe radijskih zvez, uporabevrvi in vrvne tehnike ter transportvodnika in psa s helikopterjem.Del spremljevalnega programa jebil namenjen tudi najmlajšim, pričemer sta v sodelovanju z otroškimmuzejem Hermanov brlog potekalaspoznavanje otrok s psi in predstavitevpravilnega odnosa do psater pristopa k njemu. Predstavnikekinoloških zvez iz evropskih držav,mednarodne sodnike in organizatorjeletošnje Evropske razstavepsov je 29. septembra na sprejemuv Laškem nagovorila tudi ministricaza obrambo dr. Ljubica Jelušič.Utrinek z razstave34

azvedrilosv 15Fotografija: Foto BoniReševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: SEJEMSOBRA, GORNJA RADGONA.Nagrade prejmejo: Renata Korošec, Borova vas 14,2106 Maribor, Sašo Lovrenčič, Levič 8, 2318 Laporje, inKarel Perinčič, Krilanova 2, 5222 Kobarid.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratnekrižanke nam pošljite do petka, 15. oktobra, na naslov:Uredništvo revije Slovenska vojska, Vojkova cesta 55,1000 Ljubljana.Ime in priimek:.....................................................................................Naslov:.................................................................................................Pošta:...................................................................................................Rešitev gesla:.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................35