Letnik XVIII/15 - Ministrstvo za obrambo

sv 15strokovne temeAnaliza poročanja množičnihobčil o Slovenski vojskiŠtudentje obramboslovja smo pri predmetu mirovneoperacije pregledovali objave o Slovenski vojski v množičnihobčilih. Zanimalo nas je, koliko je Slovenska vojskazanimiva za množična občila in posledično tudi za javnost.Pozornost, ki jo določenim temam namenjajo množičnaobčila, sooblikuje zaznave in pričakovanja javnosti doSlovenske vojske. Ugotavljali smo, o čem najpogostejeporočajo in kako pogosto, zato smo pregledali vse objave,ki so se nanašale na Slovensko vojsko in so se v slovenskihmnožičnih občilih pojavile od oktobra do decembra 2009.Besedilo: Tea Bizjak, Marjana Gantar, SabinaKolenovič, Tjaša Petročnik, Klemen ŠpehFotografija: Bruno ToičPodobe in pričakovanja javnosti dooboroženih sil se tako poleg različnihzgodovinskih in kulturnih terpolitičnih domnev oblikujejo (tudi)na podlagi poročanja množičnihobčil, saj posameznik nima časa invirov, da bi sam raziskal dejanskostanje in si ustvaril podobo oneki organizaciji (glej Malešič indrugi: 2006, 74). Obenem so tudimnožična občila po svoji naravinagnjena, da izražajo pričakovanjajavnosti (glej Jesser in Young:in vanjo vključili vse objave vmnožičnih občilih, ki se nanašajo naSlovensko vojsko 1 .Objave smo nato analizirali napodlagi različnih meril, in sicerglede na vrsto množičnih občil(radijski, spletni, televizijski, tiskan,pri čemer se zavedamo, da imajorazlična množična občila različendoseg in ciljno publiko), številoobjav, pogostost objav in vsebino(teme poročanja).Tematsko analizo smo naredili naSodobne vojske se pri svojem delovanjusoočajo z različnimi zahtevami.Na eni strani morajo izpolnjevatitemeljne naloge, torej zagotavljanjevojaške varnosti države in boj protigrožnjam, hkrati pa se soočajo zvrednotno ter normativno pogojenimizahtevami in pričakovanji, kijih postavlja civilno okolje oziromajavnost in ki so pogosto konfliktna.Samuel Huntington (v Jelušič: 1997,68) tem silam pravi funkcionalniin socialni imperativ, razmerjemed obema pa postavlja v središčecivilno-vojaških odnosov. Vojskamora, da bi vzpostavila ustreznostopnjo legitimnosti, izpolnjevatioba oziroma »bolj /…/ deluje vduhu postavljenih zahtev, bolj jesprejemljiva za politično javnost injavnost nasploh« (prav tam).Predvsem v polju socialnega imperativase vojska, kot že rečeno,srečuje z javnim mnenjem, ki ovojski, njeni vlogi v družbi ter ouspešnosti in učinkovitosti goji določenopodobo. Noelle-Neumannova(Malešič in drugi: 2006, 72) javnomnenje med drugim opredeljujekot obliko družbenega nadzora nadizvajanjem politične oblasti, javnostpa kot tribunal, katerega sodbe soposredovane oblasti v imenu vsakegaposameznika posebej. Hkratijavno mnenje opredeli kot obliko»mnenjske klime«, torej odnos, kiopredeljuje prevladujoče dimenzijejavne razprave v družbi.V času, ko obstoj množičnih vojskin zunanje vojaške grožnje ni večsamoumeven, se oborožene silesoočajo s povečanim nadzoromjavnosti (glej Prezelj: 1997). Te lahkozahteve in odnos javnosti delno tudisooblikujejo prek procesa komuniciranjaz njimi in se nato temzahtevam prilagajajo, da (p)ostanejosprejemljive. Večja stopnja izmenjaveinformacij med obrambnimsistemom in javnostmi pomenivečjo odprtost in s tem legitimnostobrambnega sistema (Prezelj: 1997,1021). Ena izmed ključnih institucijobrambnega sistema za komuniciranjez okoljem so službe za odnosez javnostmi, katerih glavna nalogaje »vzpostavljanje in vzdrževanjepozitivne podobe organizacije, kijo zastopajo, v javnosti« (Hunt inGrunig v Prezelj: 1997, 1024).Zakaj raziskovati poročanjemnožičnih občilMnožična občila na eni straniizpolnjujejo svojo funkcijo, torejkritični nadzor nad delovanjemdržave in njenih institucij, hkratipa neposredno določajo teme javnerazprave in selektivno podeljujejopozornost (Malešič in drugi: 2006,74). Luhmann tako pravi, da je»javno mnenje /…/ samo iznajdba,proizvajajo ga množični mediji, da biuravnavali opazovanje opazovalcev«.1997). Razvidno je torej, da javnostoziroma javno mnenje s svojimipričakovanji vpliva na oboroženesile in naravo delovanja množičnihobčil, velja pa tudi nasprotno, daoborožene sile same vplivajo napričakovanja in odnos javnosti, pravtako pa tudi množična občila.Metodologija raziskaveCilj raziskave je bil ugotoviti, očem in kako pogosto množičnaobčila poročajo oziroma katerimtemam v povezavi s Slovenskovojsko namenjajo največ pozornosti.Pozornost, ki jo določenim temamnamenjajo množična občila, namrečpo našem mnenju sooblikujezaznave in pričakovanja javnosti doSlovenske vojske.Opravili smo kvantitativno analizopodlagi tipologije Kurta Langa (glejJelušič: 1997). Lang je sicer vojaškisociolog, ki se je med drugimukvarjal s preučevanjem objavo oboroženih silah in družbi terzbrano bibliografijo razvrstil na petpodpodročij, ki skupaj sestavljajopodročje vojaške sociologije, insicer vojaški poklic (ravnanje zorožjem), vojaška organizacija kotsocialna struktura, vojaški sistem,civilno-vojaški odnosi, študija vojnein vojskovanja (Jelušič: 1997, 25).Njegovo delitev smo uporabili tudiza analizo medijskega poročanja,dodali smo ji le še kategorijo mednarodnegasodelovanja – mirovnihoperacij kot posebno dejavnostsodobnih oboroženih sil.Čeprav se nekatere teme prekrivajoin prepletajo med seboj, smo28