Letnik XVIII/4 - Ministrstvo za obrambo

9 7 7 1 3 1 8 0 6 8 0 0 6Cena 0,21 €s p r e m l j a m o2 MO uspešno sodeluje z Makedonijo2 Poljakom koristne izkušnje s pogodbeno rezervo6 Obisk odbora za obrambo v Kadetnici v Mariboru7 V Mariboru o zoperstavljanju terorizmu v Jugovzhodni Evropi8 S civilnimi organizacijami podpisali letne načrtei n t e r v j u4 Letos popolnili drugo rotacijo role 2 LMp r e d s t a v l j a m o v a m9 Celovito tehnično obvladovanje materialnih sredstev v SVi z v o j a š k e g a ž i v l j e n j a12 Mesto vojaške policije v sodobnih vojskah in SV19 Na Pokljuki tretji zimski tabor podčastnikov Nata in PzMz a š č i t a i n r e š e v a n j e20 Usposabljanje učiteljev OŠ za izbirni predmet s področja ZiR22 Sistem varstva pred naravnimi nesrečami je živ sistemš p o r t v v o j s k i23 Brez zaposlitve v SV bi bilo zdaj zelo težko24 CISM – prijateljstvo prek športac i v i l n o - v o j a š k o s o d e l o v a n j e26 GRZS vsako leto izobražuje o ravnanju ob plazovihs t r o k o v n e t e m e28 Regionalni varnostni kompleks Mercosurr a z v e d r i l o31 KrižankaV S E B I N AU V O D N I KSodobna oprema zahteva strokovenkaderSlovenska vojska se v zadnjih letih opremlja s sodobno,tehnično dovršeno in drago vojaško opremo, ki zahtevacelovito ter strokovno tehnično obvladovanje skozi njenživljenjski cikel. Glede na vrsto sredstev, zahtevnost inmnožičnost je treba zagotoviti, da bi vzdrževalni procesi vSV potekali na vseh ravneh vzdrževanja. Povezovanju vsehelementov vzdrževanja materialnih sredstev v SV je meddrugim namenjena strokovna tehnična služba Inženiring.Zaposleni v njem se zavedajo svojih nalog, obenem pa biradi odgovornost do materialnih sredstev SV čim bolj približalivsem uporabnikom. Sodobna vojaška oprema polegcelovitega tehničnega obvladovanja zahteva tudi vrhunskostrokovno usposobljen in izurjen kader, kar še posebno veljaza lahko mobilno bolnišnico role 2 LM, ki je bila lani navaji Svizec 09 verificirana, certificirana in afirmirana s straniNata. Zagotavljanje kadra za njeno delovanje ostaja tudiena izmed letošnjih prednostnih nalog vojaške zdravstveneenote SV. V Slovenski vojski lahko zdaj zagotavljajo eno rotacijokadra za delovanje role 2 LM v MOM za šest mesecev,za letos pa načrtujejo popolnitev druge rotacije, večinomas pogodbenimi pripadniki rezervne sestave, s katero bodozagotovili enoletno delovanje v MOM. Enota role 2 jepo Natovi doktrini multinacionalna, zato bi bilo mogočedobo enega leta podaljšati z zdravstvenimi ekipami državčlanic Nata in PzM, kar bi bilo glede na drago medicinskoopremo smotrno tudi z ekonomskega vidika. O možnostihza skupno delovanje v role 2 LM se SV že dogovarja s predstavnikihrvaške in makedonske vojske, razmišlja pa tudi omorebitnem sodelovanju s srbsko, bosansko ter črnogorskovojsko. Bolnišnico role 2 LM je mogoče poleg delovanjav MOM učinkovito uporabiti tudi za pomoč civilnemu prebivalstvuv Sloveniji ob izrednih razmerah ali večjih naravnihin drugih nesrečah, ki v povezavi z globalnimi podnebnimispremembami postajajo naš vsakdanji spremljevalec in povzročajovse več škode. Preventivnemu izobraževanju mladihs tega področja bo v naslednjem šolskem letu v osnovnihšolah namenjen izbirni predmet varstvo pred naravnimi indrugimi nesrečami, za katerega so že izvedli prvo usposabljanjebodočih učiteljev.MARKO PIŠLARK O L O F O NNaslednja številka revije Slovenska vojska izide 9. aprila 2010.Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakratna mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji,niso uradna stališča Ministrstva za obrambo.Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškegatiska (EMPA).Nenaročenega gradiva ne vračamo.Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 LjubljanaTelefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.siUrednica: Meta GrmekNovinarja: Nataša Oblak in Marko PišlarFotograf: Bruno ToičLektoriranje: SOJPrevodi: Šola za tuje jezikeTajnica uredništva: Milena TopolovecOblikovna zasnova: Polona ČelharPriprava in tisk: Schwarz, d. o. o.Naklada: 10.350 izvodovOborožitvena postajasvaruna v Inženiringu SVOblikovanje naslovnice:Polona ČelharFotografija na naslovnici:Bruno Toičrevijaslovenska vojskaleto Xviii26. 3. 2010številka4O zagotavljanjuzdravstvenega varstva v SVPriprave učiteljev OŠna novi izbirni predmetInženiring SV odgovarjana zahteve sodobne tehnike3

vojašnici v Novem mestu, ki usposabljapripadnike SV iz postopkovprve in nujne medicinske pomoči.Kako poteka sodelovanjes civilnimi ustanovami?Civilno-vojaško sodelovanje jepomembno in ga priporoča Natovvrhovni organ na področju vojaškemedicine – COMEDS. To sodelovanjeje večplastno. Obsega delov medresorski delovni skupini medMO ter Ministrstvom za zdravje.Glavna naloga njenega delovanjaje, da se vojaško zdravstvo uvrstiv sistem zdravstvenega varstva vSloveniji ter da bi lahko izvajalizdravstveno dejavnost, kot se izvajapo drugih javnih zavodih. Pogojza to je ureditev ustrezne zakonodajena tem področju. Medresorskadelovna skupina je z veliko pomočjoministrice za obrambo sodelovalapri pripravi predloga zakona ozdravstveni dejavnosti, v kateremje v 57. členu opredeljena dejavnostvojaškega zdravstva v Sloveniji.Predlog je trenutno v parlamentarniobravnavi in upamo, da bo dobilustrezno podporo. Z umestitvijovojaškega zdravstva v ta zakonse bodo poenostavili in skrajšalipostopki za pridobivanje dovoljenjza zdravstveno oskrbo na primarniter sekundarni ravni. Povezali smose z lekarniško zbornico, saj je vpostopku pridobivanja dovoljenjeza lekarniško dejavnost, s katerimbomo zagotovili nemoteno oskrboSV z zdravili in sanitetnim materialom.Pridobitev dovoljenja bodel racionalizacije poslovanja VZE,saj se bodo stroški nabave zdravilin materiala po naših ocenahznižali za približno 17 odstotkov,ker ob nakupu ne bomo odvisni odposrednikov, temveč bomo sklepalipogodbe neposredno s prodajalcina veliko. Poleg tega smo podpisalisporazum o sodelovanju z UKCLjubljana in Maribor, SB Jeseniceter Zavodom za transfuzijskomedicino. Aktivno smo se povezaliin sodelujemo z obema medicinskimafakultetama, vzpostavili pasmo stik z Zbornico zdravstvenenege RS, saj želimo povečatipristojnosti zdravstvenih delavcevSV, zato smo lani pripravili katalogpovečanih pristojnosti v MOM zalažje opravljanje nalog v okviruzavezništva. Zbornica zdravstvenenege je to našo prošnjo razumelain jo podpira. VZE je soustanoviteljprograma dopolnilnih postopkovoživljanja (ATLS) v Sloveniji, ki gaizvajamo v sodelovanju s sekcijotravmatologov.Kako uspešni ste pri prevzemanjuNatovih standardov?Prevzemanje in implementacijazdravstvenih ter veterinarskihstandardov Nata je področje, na kateremsmo v zadnjem obdobju naredilivelik napredek. V Natu je napodročju medicine 106 standardov,mi pa smo jih do zdaj implementirali40. To so ključni standardi, kiso pomembni za delovanje role 1,role 2 LM in veterinarske enote inso bili tudi eden izmed pogojev zaNatovo afirmacijo role 2 LM. Enaizmed pomembnih nalog na tempodročju je tudi vključevanje SV vNatova delovna telesa na področjumedicine. Letos smo jih uspelidelno popolniti s svojim kadrom,kar pomeni, da smo zastopaniv 50 odstotkih delovnih teles.Z aktivnim delovanjem v njih lahkospremljamo razvoj vojaške medicinein sodelujemo pri oblikovanjuNatovih standardov.Kakšne izkušnje imatez delovanjem v MOM?V VZE smo ponosni, da je bilovojaško zdravstvo SV tisto, ki jeprvo sodelovalo v MOM. Leta 1997je bila v humanitarno operacijoAlba v Albanijo napotena manjšazdravstvena enota SV. Zelo dobraje bila odločitev, da Slovenija konecleta 1999 prevzame primarnozdravstveno podporo poveljstvaNatove operacije Sforja v BiH kotvodilna država. V tej operaciji smozdravstveni delavci SV delovali domaja 2006. Enoto role 1 je odlikovalavisoka stopnja organiziranosti,discipliniranosti in usposobljenosti.Do leta 2003 so v role 1 v BiHsodelovali zdravniki in medicinskoosebje iz javnega zdravstva, potempa smo v operacijo pošiljali lepripadnike SV. V tem obdobju smoopravili približno 50.000 pregledov,5000 laboratorijskih preiskav, 2500manjših operacij, 1000 urgentnihintervencij in 2000 ur usposabljanjpripadnikov operacije v BiH iz prvein nujne medicinske pomoči. Napodlagi strokovnega dela in preteklihizkušenj smo od leta 2007do februarja letos z role 1 skorajtri leta podpirali delovanje SV voperaciji Kforja.Kako ocenjujete umik role 1s Kosova in kdo zdaj skrbi zazdravje slovenskih vojakov?Z odločitvijo o umiku enote role 1s Kosova se nisem strinjal s strokovnegastališča, saj sem prepričan,da so vojaki brez jasne in dobroorganizirane zdravstvene podporelahko v zelo slabem položaju. Gledena njihovo število bi jim pripadalslovenski role 1 LM. Primarno zdravstvenovarstvo SV na Kosovu zdajzagotavlja italijanski role 1 prektehničnega sporazuma. Po mojemprepričanju bi v bazi v Peći moraliimeti minimalno jedro vojaškihzdravstvenih delavcev SV, kot so naprimer diplomirani zdravstvenik,medicinski tehnik in bolničar, polegtega pa še reševalno vozilo. Tojedro bi bilo tudi povezovalni členz italijanskim role 1 in bi pomagaloreševati zaplete z zdravstvenooskrbo slovenskih vojakov. Polegtega bi bilo smiselno predvidetiše manjšo medicinsko ekipo, ki bienoto SV spremljala med delovanjemna terenu.Kakšne so letošnje aktivnostiv role 2 LM?Role 2 LM je zelo pomembnazmogljivost za SV, zato sem vesel,da nam jo je lani uspelo verificiratiin certificirati, poleg tega joje Nato tudi afirmiral. Verifikacijoje izvedla strokovna verifikacijskaskupina Ministrstva za zdravje, kini našla nikakršnih pomanjkljivostiin je potrdila, da so opremljenost,kadrovska sestava ter strokovnausposobljenost osebja ustrezne zapridobitev nacionalnega certifikataza opravljanje zunajbolnišničnedejavnosti v Sloveniji. Ko bo enotazačela opravljati dejavnost, botudi uradno dobila to potrdilo.Nacionalna certifikacija po Natovimetodologiji CREVAL in Natovaafirmacija sta pokazali, da enotaupošteva vse sprejete vojaškestandarde Nata ter da je sposobnaopraviti svojo nalogo v okviru zavezniškihsil v mednarodnem okolju.S popolnitvijo in potrditvijo usposobljenostiprve rotacije role 2 LMSlovenija zagotavlja delovanje vMOM za šest mesecev. V VZE smože pripravili predlog formacije zadrugo rotacijo, popolnjene večinomas pogodbenimi pripadnikirezervne sestave SV. Letos naj bijo začeli kadrovsko popolnjevati,s čimer bi v SV zagotovili rotacijiza delovanje v MOM za letodni. Enota role 2 je po Natovidoktrini multinacionalna, zatobi bilo mogoče dobo enega letapodaljšati z zdravstvenimi ekipamidrugih držav članic Nata in PzM.O možnostih za sodelovanje sedogovarjamo s pripadniki hrvaškein makedonske vojske, obenempa potekajo tudi pogovori naravni vodstev ministrstev. Lahko birazmislili tudi o dogovoru s Srbijo,saj kot članica PzM že zdaj aktivnosodeluje v sestavi sanitetnih enotdrugih držav v MOM. Prav takopredlagamo dogovor z BiH, kiima bogate izkušnje iz vojne, in ssaniteto Črne gore. Z ekonomskegastališča tudi ni smotrno, da vsakadržava vzpostavlja svoje zmogljivosti,temveč je treba zagotovitidelovanje za daljše obdobje zrotacijo manjših multinacionalnihsanitetnih skupin drugih držav.Takšno usmeritev podpira tudiNatov vrhovni organ na področjuvojaške medicine – COMEDS.The SAF Medical UnitThe return of the 20th SAF Contingent from Kosovo in Februarysignified the end of a three-year operation by the Slovenian ROLE-1Medical Unit. The unit was responsible for the primary health careof Slovenian KFOR soldiers at the Peć Military Post. In this interview,the deputy commander and medical director, VVU XIV Andrej Likar,Dr. med., mentions that members of the medical unit were the firstSAF members to be deployed on ALBA (the humanitarian operationin Albania). Later, in 1999, they were deployed to Bosnia, where theyoperated with SFOR for seven years. The unit incorporates the mobilehospital ROLE-2 LM, which was tested, certified and signed offby NATO last year. SAF also man a rotation for the above-mentionedmobile hospital and plan to provide a second rotation, of a year, forparticipation in other international peace operations.5

SV 4spremljamoVESTI NAKRATKOCU Vipava je 3. marcaV potekala slovesnost obobletnici delovanja Centra zausposabljanje in ob odprtjunove telovadnice. Gre zasrednje veliko telovadnico,ki sprejme do 800 obiskovalcev.V okviru slovesnostiso prisegli kandidati zapoklicne vojake in 27. generacijakandidatov na prostovoljnemsluženju vojaškega roka.28. generacija prostovoljcevje usposabljanje začela15. marca v Vojašnici MurskaSobota.Poveljnik sil SV je 3. marcaobiskal približno sto pripadnikov74. MOTB, ki so19. marca končali tritedenskousposabljanje na vadiščuPoček. Pripadniki so mu predstavilipotek usposabljanja naravni voda, ki je korak pri doseganjukončnih operativnihzmogljivosti čete predvidomakonec junija letos.Urili so postopke spremljanjakonvojev, napada in obrambe,izvedli pa so tudi streljanjena oborožitvenih postajahSKOV 8 x 8.Vodstvo MO je 5. marcapredstavnikom Računskegasodišča predalo dokumenteglede postopka nakupa 12vozil LKOV 4 x 4. Računskosodišče bo dokumentacijo zvidika pravilnosti in gospodarnostinakupa preučilo v predrevizijskempostopku.Med 10. in 14. marcem jepotekalo usposabljanje79 PPRS iz 132. GORB. Večinise letos izteka petletno pogodbenoobdobje, ki ga bodopripadniki končali s preverjanjemusposobljenosti naskupni vaji gorske čete, zatoso se intenzivno pripravljaliiz vsebin splošnih vojaškihpredpisov, predvsem iz poznavanjaženevskih in haaškihkonvencij, pri čemer so pod-Obisk odbora za obrambov Kadetnici v MariboruParlamentarni odbor DZ zaobrambo je v petek, 12. marca,obiskal Poveljstvo za doktrino,razvoj, izobraževanje inusposabljanje (PDRIU) vKadetnici v Mariboru. Odboru,katerega obisk je gostila ministricaza obrambo, so predstavili ključneizzive SV leta 2010 in 2011 terrazvoj PDRIU.Načelnik GŠSV generalmajor mag.Alojz Šteiner je člane odbora seznanils trenutnim stanjem v SV in poudaril,da je SV lani kljub 15-odstotnemuzmanjšanju proračuna opravilavse glavne naloge. Ustavljeno je opremljanjev glavnih zmogljivostih, ki soopredeljene v veljavnih dokumentihin so deklarirane v ciljih sil. Vojskaje imela lani zagotovljenega 441,6milijona evrov, od tega je bilo trebav zagotavljanje kadrovske pripravljenostivložiti 61 odstotkov vojaškegaproračuna. Podobno bo tudi letos.General mag. Šteiner je opozoril tudina spremembe v razvoju zmogljivosti,ki so povezane z oblikovanjemsrednje bataljonske bojne skupine(SBBSk), saj bo do leta 2012 zaradizastojev pri dobavi osemkolesnikovkot osnovne opreme bataljona zelotežko doseči oblikovanje SBBSk.Poveljnik PDRIU brigadir mag.Bojan Pograjc je odboru predstavilrazvoj PDRIU, ki načrtuje in izvajavse oblike vojaškega izobraževanjater usposabljanja, temeljna nalogaNačelnik GŠSV in poveljnikio pripravljenosti SVNačelnik GŠSV general mag. AlojzŠteiner je v torek, 16. marca, v CUVipava na razširjenem posvetu spodrejenimi poveljniki razpravljalo zaključenem ocenjevanjupripravljenosti enot in poveljstevSV za leto 2009.Poudarek razprave načelnika GŠSV spoveljniki poveljstev in enot SV je bilna doseganju operativnih zmogljivostiin mirnodobnega delovanjapoveljstva pa je doktrinarno in razvojnodelo. V PDRIU ima 38 odstotkovzaposlenih visoko izobrazbo,dodatnih osem odstotkov magisterijali doktorat znanosti, štirje odstotkipa višjo strokovno izobrazbo. PDRIUsodeluje s 23 zunanjimi znanstvenimiinstitucijami, znanstveno-izobraževalnodelo pa povezujejo z vsemitremi univerzami v Sloveniji in z večfakultetami.V nadaljevanju obiska je predsednikodbora Jožef Jerovšek poudaril pomensodelovanja med obrambnimisilami in institucijami civilnega nadzora,ko so v javnosti navzoča razmišljanjao nepomembnosti vojskeza državo, ter kako pomembna jeseznanitev parlamentarnega odboraenot ter sodelovanju SV s civilnimokoljem. Pripravljenost enot in poveljstevSV je ocenjevala posebna skupina,ki jo je imenoval načelnik GŠSV.Ocenjevala je 32 enot in poveljstev, insicer 19 bataljonov, sedem poveljstevter šest vojaških šol. Ocenjevalci sougotovili, da se je pripravljenost SVv zadnjem letu povečala povprečnoza dva odstotka, kar kaže na težnjoprofesionalizacije Slovenske vojske.za obrambo z delovanjem SV, saj letako lahko spremlja stanje v SV, jolegitimno podpira in nadzira njenodelovanje. Ob predstavitvi vizijerazvoja je izrazil zadovoljstvo, da sije SV postavila cilj, da bo znanje enoizmed njenih najmočnejših orožij:»Menim, da le takšna vojska lahkopripomore k promociji Slovenijev svetu. Pomembno je, da imajovojaki visoko tehnično znanje, kar seizraža tudi v kakovostnem delovanjuSV.« Na koncu obiska je ministricaza obrambo dr. Ljubica Jelušič članeodbora seznanila s pripravo predlogovMO za dopolnitev Zakona oobrambi, kar je treba urediti zaradipotreb delovanja profesionalne inpoklicne vojske.Obenem je SV lani kljub zmanjšanemuvojaškemu proračunu opravilavse glavne naloge. Načelnik GŠSV bos poročilom seznanil predsednika RSin vrhovnega poveljnika SV dr. DanilaTürka. V nadaljevanju posveta sorazpravljali o usposabljanju vojaškihoseb za VED kot osnovne podlageza njihovo razporejanje ter orodjaza načrtovanje kadrovskih potreb innačrtovanje.Fotografija: Bruno Toič6

SV 4spremljamoV Planici tudi SV in URSZRPri organizaciji in izvedbisvetovnega prvenstva vsmučarskih poletih, ki je med18. in 21. marcem potekalo vPlanici, sta Smučarsko zvezoSlovenije že tradicionalnopodpirali Slovenska vojskater Uprava RS za zaščito inreševanje.Besedilo in fotografija: Jerica PavšičSlovenska vojska je zagotovilamorebitno helikoptersko medicinskoevakuacijo, zdravstveno osebjein kompleta šotorov z opremo zazdravstveno oskrbo, 80 kompletovročnih radijskih naprav terinformacijsko podporo. Medicinskoevakuacijo je zagotavljala posadkahelikopterja bell 412, ki je bilna Brniku oziroma med poletiob vznožju skakalnice v bližiniambulante role 1. Na prireditvi jesodelovalo približno 50 pripadnikovin pripadnic iz različnih enotSV. Sodelovanje SV je potekalo ponačelu recipročnosti, tako da jeorganizator vso športno prireditevpromoviral Slovensko vojsko s prikazovanjempredstavitvenih spotovo SV na velikem planiškem ekranu,s postavitvijo reklamnega logotipaSlovenske vojske na primernemprostoru in z omembo sodelovanjaSlovenske vojske v tiskanihpublikacijah ter množičnih občilih.V organizacijskem komiteju Planica2010 je Slovensko vojsko zastopalnačelnik Sektorja za civilno-vojaškosodelovanje v PSSV polkovnik EmilVelikonja.Uprava RS za zaščito in reševanjeje za planiško prireditev zagotovilagumijaste pohodne plošče zalažji dostop, navzoči pa so bili tudigasilci.V soboto, 20. marca, so si zadnjiseriji smučarskih poletov v posamičnikonkurenci poleg drugihvisokih gostov ogledali ministricaza obrambo dr. Ljubica Jelušič,njen gost makedonski ministerza obrambo Zoran Konjanovski,avstrijski minister za obrambo inšport mag. Norbert Darabos innamestnik poveljnika PSSV brigadirAndrej Osterman, v nedeljo pa je bilna planiški prireditvi državni sekretarna MO mag. Uroš Krek. Kot jeob obisku Planice dejal makedonskiminister Konjanovski, občuduje hrabresmučarske letalce, ki dosegajotako dolge daljave. Poudaril je tudi,da je ob ogledu ambulante role1 in obisku posadke vojaškegahelikopterja videl, kako dobro lahkopri organizaciji takih prireditevsodelujeta vojska ter civilno okolje.Avstrijski minister za obramboin šport mag. Norbert Darabos jebil nad organizacijo svetovnegaprvenstva navdušen in dejal, da jeprireditev v Planici celo boljša kottista v Kulmu. Ministrica dr. LjubicaJelušič je bila tudi med podeljevalcinagrad najboljšim smučarskim letalcemna slovesnosti v Planici in nauradni podelitvi v Kranjski Gori.S civilnimi organizacijamipodpisali letne načrteV Vojašnici generala Maistrav Mariboru je v petek,12. marca, poveljnik sil SVbrigadir Alan Geder v imenuSV podpisal letne načrtesodelovanja s predstavnikicivilnih organizacij, zvez indruštev, ki delujejo v javneminteresu na obrambnempodročju.Letos je za sodelovanje s 16organizacijami, zvezami in društvinačrtovanih 147.000 evrov, prinačrtovanju sodelovanja pa so biliupoštevani obojestranski interesi,vzajemnost in recipročnost medSV ter civilnimi organizacijami,zvezami in društvi. Kot je ob podpisunačrtov dejal brigadir Geder,»je za SV zelo pomembno, da zorganizacijami sodelovanje ostanedobro. Ob našem sodelovanju sevzpostavi vez med profesionalnovojsko in civilnim prebivalstvom vdržavi, saj gre za dela, ki koristijovsem državljanom«. Enote sil SVbodo organizacijam, društvom inzvezam zagotavljale kadrovsko termaterialno podporo pri organizacijiin izvedbi večjih načrtovanihdogodkov. Organizacije, s katerimije SV podpisala letne načrte sodelovanja,so Strelsko društvo Modrias, Smučarska zveza Slovenije,Slovenski gorniški klub Skala,Zveza veteranov vojne za Slovenijo,Zveza policijskih veteranskihdruštev Sever, Zveza združenjborcev za vrednote NOB, Zvezadruštev generala Maistra, Planinskazveza Slovenije, Turistična zvezaSlovenije, Zveza tabornikovSlovenije, Zveza radioamaterjevSlovenije, Zveza za avtošportAŠ-2005, Letalska zveza Slovenije,Društvo upokojencev MORS, Zvezadruštev MORiS in Zveza slovenskihčastnikov.Poveljnik sil sprejelviceadmiralaFilippa M. FoffijaPoveljnik sil SV brigadir AlanGeder je v sredo, 17. marca, sprejelnačelnika oddelka C4I italijanskegaobrambnega štaba viceadmiralaFilippa M. Foffija, ki je bil vSlovenski vojski na dvodnevnembilateralnem obisku. Namenanjegovega obiska sta bila utrditiin povečati sodelovanje obehvojsk na področju komunikacijskihter informacijskih sistemov. Zaitalijansko delegacijo so pripadniki11. bataljona za zveze pripravilitaktično-tehnični zbor, na kateremso predstavili komunikacijsko-informacijskoopremo bataljona.8

predstavljamo vamSV 4Celovito tehnično obvladovanjematerialnih sredstev v SVBesedilo: Marko PišlarFotografiji: Bruno ToičSV uporablja veliko sodobnein drage vojaške opreme,oborožitvenih sistemov terdruge tehnike, kar zahtevaorganizirano celovitotehnično obvladovanje. Pravtemu je namenjen Inženiring,ki od februarja 2009 delujev sestavi Poveljstva zapodporo SV (PP). Kolektiv,v katerem je zaposlenih 33ljudi, večinoma izkušenihstrokovnjakov različnihtehničnih poklicev, skrbiza pripravo tehničnotehnološkedokumentacijeza vzdrževanje, upravljanjevzdrževanja in nadomestnihdelov, usposabljanjevzdrževalcev iz enot SVter za modifikacijo innadgradnjo orožja in vojaškeopreme, pri čemer soizvzeta le nekatera specialnasredstva, kot na primertehnika za JRKBO in letalskater mornariška tehnika.Preizkus delovanja avtomatskega menjalnikaSKOV 8 x 8 s testirno napravoInženiring nastal zaradipovezovanja vseh elementovvzdrževanja v SVInženiring je nastal iz potreb, kise pojavljajo pri obvladovanjumaterialnih sredstev, saj se je SVv zadnjih letih opremila z novimorožjem in vojaško opremo. Že obnačrtovanju nakupov materialnihsredstev se pojavlja vprašanje,kako jih obvladovati skozi njenživljenjski cikel, da bodo uporabnaskladno s pričakovanji. Mednačrtovanjem nakupa je smiselnopredvideti način in pogostostuporabe sredstev v razmerah, vkaterih jih bo uporabnik uporabljal,predvsem pa je pomembno,da se v začetni fazi načrtuje tudi9

SV 4predstavljamo vamPreverjanje delovanja radijskih postajv delavnici za vzdrževanje sredstev zvezvzdrževanje za kupljena materialnasredstva. »Glede na vrsto sredstev,zahtevnost in množičnost je trebaprilagoditi oziroma zagotovititudi pogoje, da lahko vzdrževalniprocesi potekajo na vseh ravneh,od najnižjih do najzahtevnejših,«je razložil načelnik Inženiringa višjivojaški uslužbenec XII. razredaJožef Valentinčič. Inženiring je bilustanovljen z namenom povezovanjavseh elementov s področjavzdrževanja materialnih sredstev vSV, tako da vzdrževalni procesi potekajonemoteno pri uporabniku,nato na ravni tehničnega vzdrževanjakot tudi pri zunanjih izvajalcih.Inženiring zagotavlja tehničnopodporo vsem enotam SV, da bovojaška tehnika in oprema razpoložljivav celotni življenjski dobi občim manjših stroških vzdrževanja.Pri ustanovitvi Inženiringa so bilevključene vse ravni odločanja v SV.Zamisel se je pojavila pri projektuISLOG.CR, pobuda pa je prišla izPSSV ob podpori PP in GŠSV vzačetku leta 2007. Ustanovljenaje bila delovna skupina Inženiringzaradi reorganiziranja takratnegastanja na področju vzdrževanjav SV. Jedro Inženiringa je bilooblikovano iz nekdanjega oddelkaza tehnologijo. Februarja 2009 jebil Inženiring z uredbo postavljenv sestavo PP, junija 2009 pa sozačeli popolnjevati delovna mesta.K nastanku Inženiringa je velikoprispeval projekt ISLOG.CR, kiobsega informatizacijo procesov,med drugim tudi vzdrževanja, pričemer se je pokazala potreba postrokovni službi, ki ustrezno povezujein obdeluje vse informacije spodročja vzdrževanja materialnihsredstev. Ustanavljanje Inženiringaje sovpadalo tudi z enim največjihprojektov v SV, in sicer nakupomSKOV 8 x 8 svarun. Že v začetnihfazah projekta se je pokazalo, daSV potrebuje strokovno-tehničnoslužbo, ki se bo s tehničnimznanjem sposobna sproprijeti zzahtevami, ki jih narekuje sodobnatehnika.Pomemben izziv Inženiringa jepodpora SV v MOMGlavne naloge Inženiringa so načrtovanjevzdrževanja v projektnihnakupih, sodelovanje pri uvajanjihin uporabi materialnih sredstevv SV, pridobivanje in zagotavljanjetehnične dokumentacije tervseh potrebnih tehničnih podatkovza uporabo in vzdrževanjematerialnih sredstev. Kot je razložilValentinčič, lahko njihovo delo razdelimona dve obsežnejši področji,in sicer na tehnološki ter operativnidel. Tehnološki del obsegapridobivanje tehničnih informacijin znanja, reševanje zapletenih tehničnihproblemov, opravljanje tehničnihanaliz, tehnična testiranja,načrtovanje in izvedbo nadgradenjter modifikacij, usposabljanje in sodelovanjepri upravljanju kadra napodročju vzdrževanja, sodelovanjev znanstvenoraziskovalnih projektihs tehničnega področja itn. Pritem je treba izpostaviti pripravooziroma pridobivanje tehničnotehnološkedokumentacije, ki jepodlaga za organiziranje, izvajanjein nadziranje vzdrževanja. Zailustracijo obsežnosti tega področjaje Valentinčič navedel podatek, daso do zdaj v SV izdali več kot 450tehničnih oziroma tehnoloških dokumentacij.Operativni del obseganačrtovanje, upravljanje in nadzorvseh stopenj vzdrževanja materialnihsredstev, upravljanje in oskrboz nadomestnimi deli za vse enoteSV ter spremljanje stanja materialnihsredstev v enotah SV. V temdelu jim pomaga 157. LOGB, ki jenosilec najvišje stopnje vzdrževanjav SV. Pomemben izziv dela je tudipodpora SV v MOM. V Inženiringusi prizadevajo čim bolj podpiratiaktivnosti SV v operacijah stehničnega področja, pri čemerse vključujejo že med pripravami,ko pripravljajo vojaška sredstva,usposabljajo pripadnike za vzdrževanjein jim posredujejo tehničneinformacije. Med misijo spremljajoin rešujejo tehnične težave, ki sepojavljajo na terenu.Glede na zahtevnost inobsežnost dela še primanjkujestrokovnega kadraInženiring deluje v sestavi poveljstvaPP in je neposredno podrejenpoveljniku PP. V njem je zaposlenih18 višjih vojaških uslužbencev, šestnižjih vojaških uslužbencev, šestcivilnih oseb in trije podčastniki.»Da bi lahko v celoti strokovno pokrivalivsa področja, nam glede nazahtevnost in obsežnost področjadela še primanjkuje strokovnegakadra,« je dejal Valentinčič. Vojaškasredstva so posebna, ljudi s predznanjemje zelo težko dobiti, zatosi prizadevajo, da imajo vsi na novozaposleni v Inženiringu primernotehnično izobrazbo, dodatno znanjepa pridobivajo pri proizvajalcih10

sredstev in iz strokovne literature,udeležujejo pa se tudi strokovnihseminarjev s svojega področja.Struktura Inženiringa je prilagojenapotrebam vzdrževanja vojaškihsredstev. Inženiring ima v svoji sestavipet oddelkov, in sicer oddelekza oborožitvene sisteme, oddelekza vozila, oddelek za sredstva zvez,elektroniko in elektroenergetskasredstva, oddelek za meroslovje,oddelek za strelivo in v oddelek zaorganizacijo. Posamezni tehničnioddelki zagotavljajo obvladovanjematerialnih sredstev na posameznempodročju vzdrževanja, vse papovezuje oddelek za organizacijo,ki zagotavlja enotno organiziranostInženiringa in enoten pristop kopravljanju nalog.Oddelek za oborožitvenesistemeOddelek strokovno pokrivavzdrževanje pehotne in artilerijskeoborožitve ter optičnih sredstev inkonzervacijo materialnih sredstev.»Poleg rednega dela trenutnonajveč pozornosti namenjamoobvladovanju oborožitvene postajeproizvajalca Kongsberg na SKOV8 x 8 svarun in oborožitveni postajiproizvajalca Elbit na vozilu kobra.Pripravljamo se, da bomo v naslednjihtednih za vzdrževanje oborožitvenegasistema Konsgsbergausposobili vzdrževalno osebje iz74. motoriziranega bataljona,«je pojasnil Valentinčič, ki opravljatudi nalogo vodje oddelka.Hkrati za to oborožitveno postajopridobivajo oziroma pripravljajotehnično dokumentacijo in izvajajopodporo drugim aktivnostim privzpostavljanju sistema vzdrževanjaza omenjeni oborožitveni sistem.Področje dela oddelka je zeloširoko, saj obsega tehnološki inoperativni del obvladovanja pištol,pušk, minometov pa tudi kompleksnejšihsistemov, kot so tankovskisistemi in sistemi Elbita na vozilukobra, ter Kongsberga na SKOV8 x 8 svarun itn. Na področju konzervacijev zadnjem času uvajajonova konzervacijska sredstva, ki soprijaznejša za ljudi in okolje. Takopočasi umikajo iz uporabe težkeogljikovodike.Oddelek za vozilaOddelek strokovno podpirapodročje vzdrževanja bojnihin nebojnih vozil, inženirskihsredstev in intendantske opreme.Njegova najpomembnejšanaloga je priprava dokumentacijeza bojna vozila SKOV 8 x 8svarun, kobra in druga sredstva.Priprava dokumentacije temelji nauskladitvi in prilagoditvi tovarniškedokumentacije potrebamSV. Kot je razložil vodja oddelkavišji vojaški uslužbenec XII.razreda Janko Erklavec, trenutnopripravljajo dopolnitev katalogarezervnih delov za vozilo hummer.Na ustrezno stanje materialnihsredstev v SV pomembno vplivatudi usposobljenost mehanikov intehničnih podčastnikov. Trenutnopotekajo tritedensko usposabljanjemehanikov in električarjev zavozila hummer ter priprave zausposabljanje mehanikov in električarjevza SKOV 8 x 8 svarun.Za usposabljanja pripravljajo tudiustrezne programe usposabljanjain učne načrte. »Pri vozilih se pogostopojavlja potreba po analizizahtevnejših in ponavljajočih seokvar ter njihovi rešitvi, dodatnihnavodilih ali ustrezni reklamaciji,«je poudaril Erklavec in dopolnil,da se v vzdrževanje ne vključujejole pri novih sredstvih, temveč tudipri ocenitvi in odpisih izrabljenihsredstev.Oddelek za sredstvazvez, elektroniko inelektroenergetiko (SZEE)Oddelek SZEE strokovno pokrivapodročje vzdrževanja sredstevzvez, in sicer taktične in stacionarnesisteme zvez, elektronikopri oborožitvenih sistemih inspecialno elektroniko ter elektroenergetiko.Pomembni nalogioddelka sta v tem trenutku vezanina zagotovitev tehnološke dokumentacijein vzpostavitev vzdrževanjaza sistem C4I na SKOV 8 x 8svarun. Oddelek sodeluje tudi prizagotavljanju ustrezne tehnološkedokumentacije ter vzpostavitvivzdrževalnega procesa za sistemenovih satelitskih zvez. »Oddelekje vključen v vgradnjo radijskihnaprav v terenska in tovorna vozilapuch ter iveco in testiranje terizvedbo nadgradnje VHF-anten na150 vozilih SV,« je poudaril vodjaoddelka višji vojaški uslužbenecXIII. razreda Ivan Ranfl. V oddelkuza SZEE imajo kakovostno merilnoopremo in merilne pripomočke, kiomogočajo diagnostiko okvarjenihnaprav ter zahtevne sistemskemeritve.Oddelek za meroslovjeZa potrebe vzdrževanja se uporabljajorazlična merila in testnaoprema s področja elektronike,strojništva, kemije itn., s katero sepreverjajo električne, mehanske,kemične ali druge značilnostivzdrževanega sredstva. »Oddelekza meroslovje skrbi, da je vsa merilnain testna oprema ustreznovzdrževana, verificirana ter kalibriranav skladu s predpisi, ki jihdoločajo proizvajalci meril in zakonodajav Republiki Sloveniji,« jerazložil Ranfl, ki vodi tudi oddelekza meroslovje. Dodal je, da je oddelekzdaj vključen v organiziranjein izvedbo seminarja o obvladovanjumerilne opreme za pripadnikeSV, ki pri svojem delu vsak danuporabljajo merilno opremo.Oddelek za organizacijoOddelek skrbi za usklajevanjemed oddelki Inženiringa ter medoddelki in drugimi enotami SV,analitično in sistemsko rešujeproblematiko, ki se nanaša nadelovanje vseh oddelkov in tudienot SV na področju vzdrževanjain upravljanja nadomestnih delov.Prav tako je odgovoren za vodenjein arhiviranje tehnične dokumentacijeter vodenje in usklajevanjevečjih modifikacijskih projektovmaterialnih sredstev, ki zahtevajokompleksnejšo organizacijoin usklajevanje med oddelki terenotami SV. Drugim oddelkomzagotavlja pomoč pri pripraviin izvajanju pogodb s področjavzdrževanja. Med redne nalogesodi usklajevanje mesečnega načrtadela na področju vzdrževanjamaterialnih sredstev v delavnicah157. LOGB. »Oddelek zagotavljarazvoj sistema nadzora nadupravljanjem nadomestnih delovin uvedbo preglednega sistemaporabe in uporabe nadomestnihdelov,« je pojasnil vodja oddelkavišji vojaški uslužbenec XII.razreda Jože Jelnikar in dodal,da je njihova pomembna nalogausklajevanje med posameznimioddelki Inženiringa pri uvajanjusistema ISLOG.CR in programskegaprodukta SAP predvsem zvidika vzdrževanja in nabavnegaprocesa ter uvajanja in nadaljnjegaširjenja uporabe produkta SAP vSV na področju vzdrževanja materialnihsredstev.Odgovornost do tehnikepribližati uporabnikom v SVNaloge in dolžnosti, ki jih je vseveč in ki jih Inženiring vedno večprevzema, kažejo na pravilnostodločitve o ustanovitvi Inženiringa.»Spoznanje, da v SV potrebujemoorganiziran, tehnično izobraženkader kot odziv na zahtevnost sodobnejšihvojaških sistemov, izhajaiz potrebe po ustrezni razpoložljivostimaterialnih sredstev v SVpa tudi iz ekonomskih razlogov,«je pojasnil Valentinčič. Zaposleniv Inženiringu se zavedajo svojihnalog in odgovornosti, ki so jo stem dobili, ter se veselijo dela, kijih čaka v prihodnje. »Prizadevamosi prispevati svoj delež k temu, dabodo sredstva slovenskemu vojakuslužila čim bolje,« je poudarilValentinčič in dodal, da bi radi odgovornostdo materialnih sredstevše bolj približali vsem uporabnikomv SV.Professional Maintenance Support in the SAFThe Slovenian Armed Forces uses a range of modern and expensivemilitary equipment, weapon systems and other technologies thatrequire regular professional maintenance. This is one of the priorityareas of the Maintenance Engineering Service, which was establishedin February as part of the Support Command and is introduced in thisarticle. With the exception of some pieces of CBRN equipment andaeronautical & naval technologies, the 33 highly qualified and experiencedexperts are otherwise responsible for providing general technicalsupport to the SAF. The Maintenance Engineering Service is alsoin charge of preparing technical and technological documentation relatedto the maintenance and management of spare parts, training ofSAF maintenance personnel as well as the modification and upgradingof military technology.11

SV 4iz vojaškega življenjaMesto vojaške policijev sodobnih vojskah in SVBesedilo: oddelek za vojaško policijo sil SVFotografiji: 17. BVPOddelek za vojaško policijo je najvišji strokovni organ VP, ki je začel v trenutnisestavi delovati januarja lani, od marca letos pa je uvrščen neposredno podpoveljnika sil SV. Zaposleni v oddelku za vojaško policijo imajo status pooblaščeneuradne osebe in strokovno znanje ter izkušnje s tega delovnega področja. Vsiprihajajo iz vojaške policije, v kateri so opravljali zahtevne naloge. Podčastnikiso se šolali tudi na Višji policijski šoli, na kateri so pridobili poklic policijskegainšpektorja. V nadaljevanju predstavljamo oddelek in vojaško policijo v SV.Razvoj vojaške policijeVojaška policija (VP) vključuje specializirane inposebno organizirane enote za zagotavljanje zakonitegadelovanja, vzdrževanje reda, opravljanjedoločenih nalog s področja prometa in varnosti voboroženih silah. Vojaško policijo v razvitih državahvodi načelnik vojaške policije (angl. ProvostMarshal). Izraz izhaja iz srednjeveške Francije,ko so bili poveljniki vojske odgovorni za red inzakonitost v svojih enotah. To nalogo so dodelilipodčastnikom maršalom, njihovi vojaki pa so seimenovali maršalovi vojaki (prevots de Marechal12

Primerjalna analiza vojaških policijDRŽAVADELEŽ VP VOBOROŽENIHSILAHUVRŠČANJE VOJAŠKE POLICIJETIP VOJAŠKEPOLICIJEZDA 6,9 % združeni štab oboroženih sil strateška raven klasičenPOLJSKA 4 % generalštab strateška raven klasičenLATVIJA 3,4 % generalštab strateška raven klasičenIRSKA 8,2 % generalštab strateška raven klasičenHRVAŠKA 10,9 % generalštab strateška raven klasičenESTONIJA 2,1 % generalštab strateška raven klasičenNEMČIJA 4,3 % poveljstvo za podporo operativna raven klasičenČEŠKA 2,4 % ministrstvo za obrambo strateška raven klasičenNIZOZEMSKA 30,9 % ministrstvo za obrambo strateška raven orožniškiITALIJA 5,4 % ministrstvo za obrambo strateška raven orožniškiNATO (SHAPE) / vrhovni poveljnik za Evropo strateška raven klasičenSLOVENIJA 2,8 % poveljstvo sil operativna raven klasičenali skrajšano Marechaussee). Pozneje so te enoteprerasle v žandarmerijske enote. V Veliki Britanijije leta 1629 kralj Karel I. izdal vojna pravila, vkaterih je opredeljena vloga poveljnika VP, ki se jeimenoval provost. Leta 1877 je nastala prva konjeniškaVP (Military Mounted Police), ki je predhodnicadanašnje VP. Takrat se je provost preimenovalv provost marshal. Vojaška policija je bila vsodobni različici prvič oblikovana v Veliki Britanijileta 1885, ko je te funkcije opravljala žandarmerija,ki je bila neposredno podrejena maršalu policijeoziroma Provost Marshalu.Nekaj držav ima vojaško policijo organizirano kotžandarmarijo. Žandarmerija je vojaško organiziranorgan, ki skrbi za javno varnost, navadno zunajvečjih mest. Termin je mogoče opredeliti tudi kotorožništvo. Beseda žandarmerija (francosko gendarmerie)izhaja iz francoske besede gens d'armes,kar pomeni možje pod orožjem. Zgodovinsko jeta izraz pomenil, da lahko pripadniki teh formacijnosijo orožje in imajo določena pooblastila. Besedaje v 19. stoletju zaradi nalog teh struktur dobilapolicijsko konotacijo. Žandarmerija je oboroženaformacija za vzdrževanje državnega režimain javnega reda ter boj proti kriminalu. V časuNapoleona I. so bile ustanovljene prve žandarmerijskeenote, katerih naloga je bila, da so med bitkosledile enotam in ubežnike vračale v sprednjevrste. Enote so sestavljali podčastniki, ki so v vojskizgledno služili vsaj deset let. V nekaterih državahima žandarmerija funkcijo vojaške policije, če tani organizirana v okviru oboroženih sil. V pogleduorganiziranosti in sestave so žandarmerijske enoteorganizirane podobno kot oborožene sile, torejoddelki, vodi, čete, bataljoni in polki, vsaka enotapa deluje na odrejenem ozemlju, običajno določenemskladno z administrativno razdelitvijo. Enotežandarmerije so v sestavi notranjega ali obrambnegaministrstva, kar je odvisno od držav.Vojaška policija v SV9. julija 1991 je bila ustanovljena prva enotaVP v samostojni Sloveniji. To je tudi dan, ko VPSlovenske vojske praznuje svoj dan. Maja 1992 seje vod preoblikoval v 107. četo VP pod neposrednimpoveljstvom RŠTO. Istega leta so bili naobmočjih PŠTO oblikovani vodi VP. Leta 1998je bil ustanovljen 17. bataljon vojaške policije(17. BVP) pod neposrednim poveljstvom GŠSV.Hkrati z nastankom bataljona je bil na območju 1.operativnega poveljstva (OpP) oblikovan 217. vodVP, na območju 2. OpP je bila oblikovana 346. četaVP, na območju 3. OpP pa 827. četa VP. Istega letaje bila oblikovana enota za varovanje objektov podpoveljstvom GŠSV. Maja 2001 so bile z uveljavitvijonove formacije 17. BVP vse enote VP združene vbataljon. Leta 2002 je 17. BVP začel delovati podpoveljstvom 1. brigade SV. Leta 2008 je bil bataljonpodrejen PSSV. Za delo so enote VP dobile velikovisokih priznanj in zahval, tako red SV z meči – zavojne zasluge, bronasto plaketo SV, zlato medaljoSV, bronasti znak Civilne zaščite in medaljo I.stopnje 1. brigade SV.Poslanstvo in nalogeVP v Slovenski vojski sestavljata oddelek zavojaško policijo, oblikovan pri Poveljstvu sil SV, in17. bataljon vojaške policije. Vojaška policija je namenjenaza bojno podporo enotam SV v Slovenijiin na mednarodnih misijah ter operacijah. Skrbiza vojaški red in disciplino, preprečuje, odkriva inpreiskuje kazniva dejanja in prekrške v Slovenskivojski, ureja in nadzoruje vojaški promet, varujedoločene osebe na obrambnem področju, izvajadoločena opravila glede varovanja objektov inokolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, teropravlja protiteroristične naloge. Sodi v kategorijopremestljivih sil in je s tem predvidena tudi zaopravljanje nalog v operacijah zunaj nacionalnegaozemlja Slovenije.Vojaški policisti, ki so v nasprotju z drugimivojaškimi osebami pooblaščene uradne osebe,morajo poleg splošnega vojaškega znanja zelodobro poznati pooblastila ter človekove pravice intemeljne svoboščine. Vojaški policist ima pravicein pooblastila pod pogoji, ki so predpisani za policijo,pridobi pa jih, če uspešno opravi predpisanousposabljanje. Njegova usposobljenost se preverjana tri leta.Oddelek za vojaško policijo sil SVOddelek za vojaško policijo je najvišji strokovniorgan VP, ki je začel v trenutni sestavi delovati1. januarja 2009. Od marca 2010 je neposrednopod poveljnikom sil SV. Zaposleni v oddelku za13

SV 4iz vojaškega življenjavojaško policijo imajo status pooblaščene uradneosebe in tako tudi potrebno strokovno znanje inizkušnje s tega delovnega področja. Vsi prihajajoiz vojaške policije, v kateri so že v preteklostiopravljali zahtevne naloge. Podčastniki so se šolalitudi na Višji policijski šoli, na kateri so pridobilipoklic policijskega inšpektorja. Oddelek za vojaškopolicijo strokovno vodi, usmerja in nadzoruje deloVP, svetuje poveljniku sil SV o njenem angažiranjuter pripravlja in sodeluje pri pripravi predlogov zaspremembe ali dopolnila normativnih aktov, ki senanašajo na delovno področje VP.Že v prvem letu delovanja je bil oddelek za vojaškopolicijo zelo aktiven, saj je opravil številne projekte.Vzpostavljeno je bilo pregledno vodenje vsehdogodkov, ki jih je oziroma jih preiskuje VP, s tempa omogočeno bolj kakovostno ocenjevanje stanja,analiziranje dogodkov ter preventivno svetovanjein delovanje VP. Velik napredek je dosežen napodročju strokovne pomoči 17. BVP pri opravljanjunalog in uporabi policijskih pooblastil. Leta2009 je bil organiziran strokovni posvet o odprtihvprašanjih VP, na njem pa so sodelovali takopripadniki SV kot civilni strokovnjaki z MO. Napodlagi sklepov je oddelek za VP pripravil številnepredloge za dopolnila in spremembe zakonodajeter drugih normativnih podlag ter dal strokovneusmeritve za delo VP.Kot predstavnik SV oddelek za vojaško policijosodeluje pri izvajanju Obdobnega načrta za zagotavljanjevarnosti cestnega prometa v letih 2010in 2011, pripravljen pa je bil na podlagi Resolucijeo nacionalnem programu varnosti cestnegaprometa za obdobje 2007–2011. Pripravil je načrtpreventivnih ukrepov in aktivnosti, ki jih bo vteh dveh letih izvajala vojaška policija. Nanašajose predvsem na izvajanje preventivnih akcij zaumiritev hitrosti, uporabo varnostnega pasu,preverjanja alkoholiziranosti voznikov ter dodatnausposabljanja in priprave voznikov. S tem bo SVskupaj z drugimi pristojnimi organi na državniravni, z lokalnimi skupnostmi in civilno družbododala svoj prispevek za zmanjšanje najhujšihposledic v prometu.Med pomembnejše letošnje aktivnosti oddelkaza vojaško policijo sodi sodelovanje pri pripravinove nacionalne prometne zakonodaje, v kar seje vključil na povabilo Ministrstva za promet. Vokviru medresorskega sodelovanja oddelek za vojaškopolicijo sodeluje z drugimi državnimi organi,in sicer z Ministrstvom za pravosodje, Generalnopolicijsko upravo MNZ, Državnim tožilstvom terdrugimi, organizira strokovne sestanke in drugeoblike srečanj, na katerih poskušajo poiskatirešitve za odprta vprašanja, ki se nanašajo na delovanjeVP in so globalno širšega pomena.Primerjava VP z drugimi državamiVojaška policija SV v Natovih operacijah opravljanaloge skladno z doktrino in postopki, ki veljajov zavezništvu. Skladno z doktrinarnimi aktizavezništva VP izvaja štiri temelje funkcije, in sicerpodporo premikom, sodelovanje pri varovanju,procesiranje zajetih oseb ter policijsko funkcijozagotavljanja zakonitosti delovanja poveljstev inenot. V okviru teh funkcij izvaja kontrolo prometa,varovanje obiskov VIP, preiskovanje kaznivihdejanj, prekrškov in drugih izrednih dogodkov,nadzor reda in discipline, spremstvo in varovanjekonvojev ter drugo.Uvrščanje VP se v državah zveze Nato zelorazlikuje. Strokovni krogi si zaradi narave dela inneodvisnega delovanja prizadevajo za njeno čimvišje uvrščanje v strukturi vodenja in poveljevanja.V tabeli predstavljamo nekaj primerov uvrščanja indeleža VP v strukturi oboroženih sil.Delež VP v državah Nata in članicah PzM, ki soprimerljive s Slovenijo, je med tremi in štirimi odstotkimirnodobne sestave oboroženih sil. Zaradiasimetričnega vojskovanja ter posledično novostiv operatiki in taktiki je v državah Nata opazna težnjapovečevanja deleža VP glede na skupni obsegoboroženih sil. Novi varnostni izzivi postavljajovojskam nove zahteve na področju njihovegadelovanja in jim nalagajo načine delovanja, kise precej razlikujejo od delovanja v preteklosti.Taktike in tehnike delovanja, ki jih morajo obvladatisodobne oborožene sile, so bližje vojaško-policijskemunačinu delovanja, zato so enote VP vednobolj prednostne. To se kaže tudi v načrtovalnihdokumentih oboroženih sil ZDA, saj za obdobje odleta 2003 do 2013 opredeljujejo povečanje številavojaških policistov za 44 odstotkov.Načelnik VP je v Vrhovnem poveljstvu zavezniškihsil za Evropo (SHAPE) na strateški ravni Nata, ki jebila še nedavno uvrščena v sektor za operativo, danespa je načelnik VP neposredno podrejen poveljnikuvrhovnega poveljstva. Taktične enote VP somodularno podrejene poveljniku ali načelniku VP,ki je hkrati svetovalec poveljnika za to področje.Pri izvajanju operacij Nata oziroma v poveljstvihNata je na čelu VP načelnik, ki neposredno svetujepoveljniku in njegovemu štabu glede uporabe VPter policije. Načelnik ima vzpostavljene povezavez varnostnimi in drugimi državnimi organi državegostiteljice ter drugimi sodelujočimi, ki delujejo naobmočju operacije, in sicer policija ZN, vladne ternevladne organizacije itn.Da bi bilo delovanje VP v Slovenski vojski optimalno,bi jo bilo treba glede na naravo njenih delin nalog uvrstiti tako, kot so to storile države zdolgoletno vojaško tradicijo. Na ta način bi ji bilaomogočena večja avtonomnost in neodvisnost priopravljanju zakonsko predpisanih nalog.Za legitimno in predvsem zakonito opravljanje nalogje najprej treba spremeniti zakonsko podlago,saj je zakonito opravljanje nalog oboroženih siltemeljno načelo in vodilo urejenih vojsk. Pri opravljanjutega poveljnike enot podpira tudi VP. Obsegnalog, ki jih opravljajo vojaški policisti, je namrečveliko večji od represivnega nadzorstva. Namenskausposobljenost, strokovnost in prilagodljivostpripadnikov enot VP so nepogrešljiv elementsodobnih oboroženih sil ter močna podporapoveljnikom vseh ravni pri opravljanju nalog vdomovini in tujini.The Role of the Military Policein Contemporary Armies andthe Slovenian Armed ForcesThe anti-armour missile system Spike, fromthe German manufacturer Eurospike, is thetop product in its class and fulfils all of SAF’stechnical and tactical requirements. Theseare, basically, that it is a portable systemthat can be used by a single soldier, and thatthree different types of missiles are availablefor different ranges. The Spike system isthe only system equipped with a fibre-opticdata link guidance system, which sends commandsto the missile from the launch systemand receives images from the seeker into thegunner's field of view. Missiles can be firedfrom a lying, sitting or crouching position,or from launch units mounted on 4x4, 6x6 or8x8 vehicles, in three different modes.14

SV 4objave ministrstva za obrambošt. 287, 26. marec 2010, 14103.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07) izdajamODREDBO O PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. medaljo za mednarodno sodelovanjeI. stopnjeprejme:brigadni general CARMELO DE CICCO,1957, ItalijaII. medaljo za mednarodno sodelovanjeII. stopnjeprejmeta:podpolkovnik KEVIN BINGHAM, 1959,Združeno kraljestvopodpolkovnik WISDOM BLEBOO, 1959, GanaIII. medaljo za mednarodno sodelovanjeIII. stopnjeprejmeta:stotnik ROSANNA DERASMO, 1967, Italijamajor IGOR TORTI, 1973, ItalijaIV. medaljo za mednarodno sodelovanjeIV. stopnjeprejme:višji štabni praporščak PAOLOANDREAZZA, 1964, ItalijaDr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICAŠtevilka: 094-5/2009-37Datum: 28. 8. 20094104.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07) izdajamODREDBO O PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. medaljo za mednarodno sodelovanjeII. stopnjeprejmeta:podpolkovnik GUALTIERO SILVESTROIACONO, 1964, Italijapodpolkovnik ENRICO PIZZILEO, 1968, ItalijaII. medaljo za mednarodno sodelovanjeIV. stopnjeprejme:višji štabni praporščak LUDEK KOLESA,1961, Češka republikaDr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICAŠtevilka: 094-5/2009-39Datum: 7. 9. 20094105.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07) izdajamODREDBO O PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOmedaljo za mednarodno sodelovanje II.stopnjeprejme:polkovnik FRANCOIS BOULANGER, 1961,FrancijaDr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICAŠtevilka: 094-5/2009-46Datum: 7. 10. 20094106.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07) izdajamODREDBO O PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. medaljo za mednarodno sodelovanjeII. stopnjeprejme:podpolkovnik ALESSANDRO TASSI, 1968,ItalijaII. medaljo za mednarodno sodelovanjeIII. stopnjeprejmeta:stotnik ANTONIO DE PAOLIS, 1972, Italijastotnik ANDREA SPOLITI, 1967, ItalijaDr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICAŠtevilka: 094-5/2009-51Datum: 26. 10. 20094107.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07) izdajamODREDBO O PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. medaljo za mednarodno sodelovanjeI. stopnjeprejme:brigadni general SABATO ERRICO, 1951,ItalijaII. medaljo za mednarodno sodelovanjeII. stopnjeprejmeta:podpolkovnik CIRO SANNINO, 1958, Italijamajor FRED VAN WELIJ, 1957, NizozemskaIII. medaljo za mednarodno sodelovanjeIII. stopnjeprejme:stotnik KAROLY BOZSO, 1973, MadžarskaIV. medaljo za mednarodno sodelovanjeV. stopnjeprejme:ALMA DRUGOVIĆ, 1966, Bosna in HercegovinaDr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICAŠtevilka: 094-5/2009-54Datum: 16. 11. 20094108.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07) izdajamODREDBO O PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOmedaljo za mednarodno sodelovanje III.stopnjeprejme:poročnik ETTORE LUCERI, 1972, ItalijaDr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICAŠtevilka: 094-5/2009-58Datum: 26. 11. 20094109.Na podlagi tretjega in petega odstavka62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS,št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo)in 5. člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamODREDBOO PODELITVI ČINA VODNIKMartin DRAŽETIĆ, 1982Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICAŠtevilka: 811-1/1009-1172Datum: 27. 11. 20094110.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07) izdajamODREDBO O PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. medaljo za mednarodno sodelovanjeI. stopnjeprejme:brigadni general ROBERTOD'ALESSANDRO, 1959, ItalijaII. medaljo za mednarodno sodelovanjeII. stopnjeprejmejo:podpolkovnik ATTILA BOCZAK, 1967,Madžarskamajor GIUSEPPE CAVALLO, 1972, Italijapolkovnik VINCENZO GRASSO, 1964, Italijapodpolkovnik ANTONIO IURATO, 1969, Italijamajor SZABOLCS KEMENY, 1973, Madžarskapodpolkovnik EDUARDO MARRATA, 1959,Italijapodpolkovnik GERARDO MARRONE, 1964,Italijapodpolkovnik FRANCESCO MATTIA, 1970, Italijapodpolkovnik SIMINEL STEREA, 1964,Romunijapodpolkovnik GABRIELE VOX, 1955, ItalijaIII. medaljo za mednarodno sodelovanjeIII. stopnjeprejmejo:stotnik ROSARIO CONSOLI BARONE, 1971,Italijastotnik SALVATORE COPPOLA, 1978, Italijaporočnik ANTONIO DE GREGORIO, 1982,Italijanadporočnik EMILIANO GRIMALDI, 1975,Italijaporočnik GIUSEPPE LA ROSA, 1982, Italijaporočnik ZOLTAN PATKAI, 1978, Madžarskastotnik SERGIO SPINELLI, 1968, ItalijaIV. medaljo za mednarodno sodelovanjeIV. stopnjeprejmejo:višji praporščak FRANCESCO CERRETO,1955, Italijapraporščak FERENC CSOMA, 1978,Madžarskavišji praporščak LUCA ISCERI, 1976, Italijavišji praporščak GIROLAMO PANTALEO,1956, Italijapraporščak DAVIDE QUARTA, 1979, ItalijaDr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICAŠtevilka: 094-5/2009-61Datum: 3. 12. 20094111.Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakonao službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.68/07) in sklepov ožjega kolegija ministrice zaobrambo z dne 13. 10. 2009 izdajamODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJUČASTNIKOV OB UPOKOJITVII. v čin polkovnik:Iztok BESLIČ, 1951Božidar HORAČEK, 1954Frančišek ZAVAŠNIK, 1951II. v čin podpolkovnik:Željko VARGA, 1953III. v čin major:Vinko GABERŠČEK, 1950Stanislav GLASER, 1949Marjan HOČEVAR, 1952Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICAŠtevilka: 811-1/2009-1242Datum: 10. 12. 20094112.Na podlagi prvega odstavka 45. členaZakona o službi v Slovenski vojski (Ur. listRS, št. 68/07) in sklepov ožjega kolegijaministrice za obrambo z dne 13. 10. 2009izdajamODREDBOO IZREDNEM POVIŠANJUPODČASTNIKOV OB UPOKOJITVII. v čin višji praporščak:Josip JELUŠIĆ, 1958Branko LUNDER, 1961II. v čin višji štabni vodnik:Darko POTREBUJEŠ, 1964

SV 4objave ministrstva za obrambošt. 287, 26. marec 2010, 2Vilko ŠTEMBERGAR, 1953III. v čin štabni vodnik:Božidara ČEKADA, 1956Jožef DEČMAN, 1954Borut LUŽOVEC, 1958Jože OLIČ, 1952Andrej RUGOLE, 1953Ivica SLAK, 1957Radmila TOJAGA, 1955Ivan ZALAR, 1950IV. v čin višji vodnik:Franc BENCE, 1958Številka: 811-1/2009-1243Datum: 10. 12. 2009Dr. LJUBICA JELUŠIČMINISTRICA4113.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07) izdajamODREDBO O PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOmedaljo za mednarodno sodelovanje II.stopnjeprejme:major IMRE SASDI, 1970, MadžarskaŠtevilka: 094-5/2009-64Datum: 14. 12. 2009Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4114.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07) izdajamODREDBO O PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. medaljo za hrabrostprejme:Darko DOMAJNKO, 1978II. srebrno medaljo generala Maistraprejme:Anton KOLAR, 1953Številka: 094-5/2009-65Datum: 14. 12. 2009Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4115.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKTO ODPOVEDI ČINUIN ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Marjan BERKE, rojen1971, dne 24. 12. 2009 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Marjanu BERKETU se prizna čin štabnivodnik.Številka: 811-1/2009-1293Datum: 4. 1. 2010Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4116.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKTO ODPOVEDI ČINUIN ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Janko CVELFER,rojen 1968, dne 7. 12. 2009 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Janku CVELFERJU se prizna čin štabnivodnik.Številka: 811-1/2009-1279Datum: 4. 1. 2010Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4117.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKTO ODPOVEDI ČINUIN ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Ivan ZEMLJARIČ,rojen 1967, dne 24. 12. 2009 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.II. Ivanu ZEMLJARIČU se prizna čin štabnivodnik.Številka: 811-1/2009-1291Datum: 4. 1. 2010Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4118.Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 3. člena Uredbe o vojaškihuslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03 in 119/07)izdajamODREDBO O POTRDITVI RAZREDAVIŠJIM VOJAŠKIM USLUŽBENCEMI. potrditev XIII. razreda:Robert CAROTTA, 1973II. potrditev XII. razreda:Gregor POTOČNIK, 1976Goran STANIČ, 1968III. potrditev XI. razreda:Aleš ALIJESKI, 1970Boris BEZEK, 1959Edvard FRANCE, 1974Monja RIBIČ, 1973IV. potrditev X. razreda:Marjeta DOVER, 1967Branka MURAUS, 1961Filip PLAHUTNIK, 1976V. potrditev IX. razreda:Ivo BRAVAR, 1978Jaka JERAJ, 1978Matej KOREN, 1976Maja MARKOVIČ, 1980Karmen PETROVČIČ SELMANI, 1963Dr. LJUBICA JELUŠIČMINISTRICAŠtevilka: 811-5/2010-2Datum: 25. 1. 20104119.UKAZ ŠT. 094-3/2009-904NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 28. 9. 2009Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:listino za dosežene uspehe pogodbenemupripadniku RS:Amadej ADAMIČ, 1973Tomaž ARZENŠEK, 1971Aleš BABŠEK, 1971Damijan BLAŽIČ, 1967Aleš BOŽIČ, 1973Bogdan BRAČIČ, 1970Peter BRUNEC, 1972Vlado CAPUDER, 1975Marko ČESEN, 1976Sandi FAJDIGA, 1980Rajko FALETIČ, 1981Franc FIRER, 1969Robert GAJSER, 1970Peter GEČ, 1979Roman GOLOB, 1979Jože GRABNER, 1970Anton GRGIČ, 1972Gregor GROHAR, 1976Roman GUBENŠEK, 1973Andrej GUMZEJ, 1978Franc GUMZEJ, 1976Tadej HANŽIČ, 1978Aleš HOGE, 1969Gorazd HRIBAR, 1975Jure HRIBŠEK, 1979Marko IVANUŠA, 1975Domen KALČIČ, 1982Boris KOCIJAN, 1971Žiga KOČEVAR, 1979Boštjan KOGELNIK, 1974Gregor KOPAVNIK, 1977Dejan KOS, 1976Milan KOSIJER, 1968Simon KOŠIR, 1977Jože KOTNIK, 1970Simon KOVAČIČ, 1976Tomaž KOVAČ, 1979Marko KOZIN, 1975Jakob KRAPEŽ, 1978Janko KUHAR, 1979Robert LAPANJA, 1981Damjan LAVRIČ, 1975Aleš LIPONIK, 1979Petra LIPOVŠEK, 1981Darijan LUKAN, 1968Peter MARINŠEK, 1978Gregor MEDJA, 1977Mitja MEMON, 1978Sandi METELAN, 1969Dejan MITHANS, 1983Tomislav MLINAR, 1968Robert MOČNIK, 1978Tomaž NOVAK, 1974Tomaž OKORN, 1976Matej PEZDEVŠEK, 1974Davor PILDEK, 1977Janko PINTAR, 1972Boštjan POLJANŠEK, 1969Šime PRELAC, 1973Darko PUNGARŠEK, 1962Zlatko RADUHA, 1972Vitko RIBIČ, 1960Boštjan RUTNIK, 1982Marjan SELJAK, 1964Jože SINTIČ, 1978Bojan SKOK, 1969Marijan SMOLNIKAR, 1974Alojz ŠKODA, 1969Anton ŠKRABAN, 1977Franc ŠKUTELJ, 1969Peter ŠMON, 1970Tomas ŠPORAR, 1974Boštjan ŠTANCAR, 1973Peter ŠTURBEJ, 1974Anton ŠULER, 1978Darko TAUSES, 1967Tomaž TOMAŽIN, 1982Igor TOMŠE, 1976Primož TURNŠEK, 1971Damjan URANIČ, 1973Egidij VIDENŠEK, 1979Rok VIDMAR, 1975Igor ZVER, 1975Franc ŽERJAV, 1968Simon ŽVOKELJ, 1976GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4120.UKAZ ŠT. 094-3/2009-1099NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 2. 11. 2009Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:listino za dosežene uspehe pogodbenemupripadniku RS:Andrej ANŽIN, 1982Matej BERLOGAR, 1978Uroš BURGAR ZAKRAJŠEK, 1977Luka DOLINAR, 1977Andrej ISKRA, 1973Janez JANEŽIČ, 1969Damjan JELEN, 1978Marko JERIČ, 1978

SV 4objave ministrstva za obrambošt. 287, 26. marec 2010, 3Boštjan KRAJNČAN, 1975Primož KRANJC, 1976Igor KUKAVICA, 1974Bojan KUTNJAK, 1965Aleš LEBAR, 1977Peter LUKMAN, 1974Gorazd OREŠEK, 1976Borut PLANINŠEK, 1972Gorazd REČNIK, 1973Slavko SODJA, 1975Luka SUŠNIK, 1978Primož ŠTAJNAR, 1973Bojan VERLIČ, 1970Boštjan VERŠNIK, 1974Matjaž ZUODAR, 1975GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4121.UKAZ ŠT. 094-3/2009-1455NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 11. 1. 2010Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:spominsko darilo Slovenske vojske obupokojitvi:Manica ARBEITER, 1957Franc BENCE, 1958Iztok BESLIČ, 1951Dragutin BIŠKUP, 1954Igor BUCIK, 1956Janez BUTARA, 1951Sajmolov CIGLAR, 1948Branko COJHTER, 1953Dragica CVETKOVIČ, 1954Božidara ČEKADA, 1956Jožef DEČMAN, 1954Melita DJURIĆ, 1951Franc DOVGAN, 1953Ljubomir DRAŽNIK, 1950Jožef ERJAVEC, 1953Stanislav FERFILA, 1951Zlatko FILEJ, 1951Lojze FINK, 1951Stanislav FRELIH, 1949Vinko GABERŠČEK, 1950Stanislav GLASER, 1949Boris GLUŠIČ, 1947Maksimiljan GORENŠEK, 1953Dušan GORŠE, 1954Marjan GRABNAR, 1951Miran GRAHEK, 1959Anton HAFNER, 1954Marjan HAJDINJAK, 1953Marjan HOČEVAR, 1952Božidar HORAČEK, 1954Anica HRIBAR, 1954Jurij HROVATIN, 1951Zvonko IVŠA, 1953Jožef JAMNIK, 1956Božislav JAMŠEK, 1953Anton JELEN, 1954Josip JELUŠIĆ, 1958Marija JOVANOVIĆ, 1955Branko KALIN, 1952Janko KAVALAR, 1950Andrej KERSNIČ, 1952Marjan KLINAR, 1952Anton KLOBČAVER, 1953Zrinka KNEŽEVIĆ, 1950Andrej KOCBEK, 1950Anton KOLAR, 1953Janko KOLAR, 1954Anton KOLER, 1959Boštjan KOSTANJŠEK, 1954Tomaž Franc KOŽELJ, 1947Erik KUPER, 1949Ana LAH, 1955Andrej LIPAR, 1956Vojko LOVREČIČ, 1952Borut LUŽOVEC, 1958Dragutin MARKAN, 1952Irena MAZINJANIN, 1957Albin MIKULIČ, 1954Izidor MOHORČIČ, 1948Miloš MORETTI, 1957Marija MRAVLJA KODRIČ, 1953Joško MULEJ, 1947Martin MUNIČ, 1947Juta NAGODE, 1956Stanislav NAROBE, 1949Anton OKORN, 1955Jože OLIČ, 1952Franc OŠLJAK, 1951Albin PAVLICA, 1952Milan PLANINC, 1953Franc PLESTENJAK, 1953Robert POLANC, 1951Darko POTREBUJEŠ, 1954Marjan POVH, 1947Marjana POVH, 1951Andrej RUGOLE, 1953Anton RUPNIK, 1964Simonka SAJOVIC, 1955Stanislav SEVLJAK, 1953Jožef SLADIČ, 1951Ivica SLAK, 1957Stevan STIPIČ, 1956Dušan STRUGAR, 1951Alojz ŠINKO, 1949Erna ŠIPEK, 1955Olga ŠPELEC, 1953Irena ŠTEMBERGAR, 1955Vilko ŠTEMBERGAR, 1953Bojan ŠULIGOJ, 1957Zdenka ŠUŠMELJ, 1956Mitja TEROPŠIČ, 1953Zdenko TERPIN, 1954Radmila TOJAGA, 1955Vida TOLAR PETROVIČ, 1951Miroslav TOMIĆ, 1951Anton TURK, 1951Jože TURŠIČ, 1953Aleksa UMILJENOVIĆ, 1959Željko VARGA, 1953Zvonko VELIKONJA, 1952Vladimir VINDIŠ, 1950Biserka VINKOVIĆ, 1954Oton VODUŠEK, 1952Ljubo VOŠNJAK, 1959Cvetka VRABIČ, 1954Ivan ZALAR, 1950Alojzija ZAPLOTNIK, 1953Frančišek ZAVAŠNIK, 1951Maksimiljan ZEMLJIČ, 1949Primož ZGONC, 1951Peter ZOR, 1950Cvetko ZORKO, 1953Alojz ZUPIN, 1952GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4122.Na podlagi drugega odstavka 3. členaUredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS,št. 54/03) izdajamUKAZ O POTRDITVI RAZREDA NIŽJIMVOJAŠKIM USLUŽBENCEMI. potrditev V. razreda:Vesna ADAMIČ, 1975Suzana BOŠKOVIĆ, 1979Djovana ČULE, 1974Primož HLASTEC, 1979Andreja KOBLAR, 1971Darinka KOREN, 1979Lovrencij KOVŠE, 1977Štefan KRESLIN, 1984Matjaž MAV, 1972Marija MOŽEK, 1963Ali ULAGA, 1969Vesna VENCELBERGER, 1970Alojzija ZAPLOTNIK, 1973II. potrditev IV. razreda:Zalka BADALIČ, 1969Anton JESENIČNIK, 1982Eva KEJŽAR, 1982Gregor POLANEC, 1974Franko SKOK, 1967Slavica STANISAVLJEVIČ, 1984Boštjan VAREŠKO, 1974III. potrditev III. razreda:Ljubica RADIČEVIĆ, 1964IV. potrditev I. razreda:Aleksander DIVJAK, 1959GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK GŠSVŠtevilka: 811-5/2010-1Datum: 19. 1. 20104123.Na podlagi četrtega odstavka 62. členaZakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04– uradno prečiščeno besedilo) in 3. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Uradni list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06in 116/07) izdajamUKAZ O POVIŠANJU VOJAKAv čin desetnik:Emil JALOVEC, 1976Številka: 811-3/2010-1Datum: 5. 2. 2010BrigadirBranimir FURLANNAMESTNIK NGŠSV4124.ODREDBA ŠT. 094–3/2009-1247POVELJNIKA 72. BRZ DNE 24. 11. 2009Na podlagi ukaza o priznanjih 72. BR, št.094-1/2008-1537, z dne 20. 8. 2008PODELJUJEMpriznanji, ki ju prejmeta:1. zlati znak 72. brigade:Ivan ARNEJČIČ, 19652. srebrni znak 72. brigade:Tomaž MATJAŠIČ, 1964S to odredbo preklicujem 25. vrstico 7. točkeodredbe št. 094-3/2009-1219 poveljnika 72.BR z dne 20. 11. 2009, s katero je bil TomažuMATJAŠIČU, rojen 1964, podeljen bronastiznak 72. BR.PodpolkovnikErnest ANŽELJPOVELJNIK4125.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) ter 1. odstavka 80. točkePravilnika o priznanjih Ministrstva zaobrambo (Ur. list RS, št. 41/07) in Ukazao priznanjih brigade zračne obrambe inletalstva Slovenske vojske, št. 094-3/2009-473 izdajamUKAZ O PODELITVI PRIZNANJBRIGADE ZRAČNE OBRAMBEIN LETALSTVA SLOVENSKE VOJSKEkovanec BRZOLprejmejo:Miran GRAHEK, 1959Miloš MORETTI, 1957Irena MAZINJANIN, 1957Številka: 094-1/2009-1072Datum: 25. 11. 2009PodpolkovnikBlaž PAVLINPOVELJNIK BRZOL4126.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-1198POVELJNIKA 14. INŽENIRSKEGABATALJONAZ DNE 25. 11. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr-UPB) ter2. člena Uredbe o činih in povišanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠApripadnik stalne sestave 14. INŽB:v čin poddesetnik:Andrej ZAKRAJŠEK, 1976PodpolkovnikAleksander MURKOPOVELJNIK4127.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-1203POVELJNIKA 17. BATALJONAVOJAŠKE POLICIJEZ DNE 26. 11. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.

SV 4objave ministrstva za obrambošt. 287, 26. marec 2010, 4list RS, št. 103/04 – ZObr-UPB1) ter 2. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:v čin poddesetnik:Milan BRAJNIK, 1982Srečko BERCE, 1977Nina CIZELJ, 1976Sandi KOCIĆ, 1976Blaž KOREN, 1975Lidija KOREN, 1981Martin KROPEC, 1976Jaka MAK, 1975Srečko MAROVŠEK, 1976Robert OKOVIĆ, 1976Igor PERGAR, 1975Primož PEKLAR, 1980Matic PUSOVNIK, 1983Kristijan REMIC, 1985Aleš SMREKAR, 1975Vito SVETINA, 1980Gašper VIDIC, 1983Jakob ZAJŠEK, 1981PodpolkovnikMarjan SIRKPOVELJNIK4128.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-1204POVELJNIKA 17. BATALJONAVOJAŠKE POLICIJEZ DNE 26. 11. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – ZObr-UPB1) ter 3. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:v čin desetnik:Dejan DROBNIČ, 1979Jernej HORVAT, 1977Ivan KLOBASA, 1985Željko KOMLJEN, 1979Uroš KOREN, 1983Aleš NEDELKO, 1983Mitja ŠKRBIĆ, 1979Peter TOPLIŠEK, 1973PodpolkovnikMarjan SIRKPOVELJNIK4129.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-1205POVELJNIKA 17. BATALJONAVOJAŠKE POLICIJEZ DNE 26. 11. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – ZObr-UPB1) ter 4. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:v čin naddesetnik:Andrej BABNIK, 1978Damijan BAJEC, 1969Luka DOLNIČAR, 1977David DROBNIČ, 1975Roman FAJHTINGER, 1970Miha GREGORIČ, 1979Andreja HRIBAR, 1983Željko JANČAR, 1981Marjan LAH, 1970Harij MARUŠIČ, 1966Venčeslav NOVAK, 1982Franci PAPEŽ, 1969Marko PETEK, 1968Peter PODVORNIK, 1976Bojan SAGAJ, 1974Miro STREL, 1970Milan TOMŠE, 1970Zmago ŽITEK, 1978PodpolkovnikMarjan SIRKPOVELJNIK4130.Na podlagi 3. in 4. odstavka 2. člena, 38.člena in 2. odstavka 40. člena Pravilnika opriznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/95) ter na podlagi 387., 389. in390. točke Pravil službe v Slovenski vojski inUkaza o priznanjih poveljnika 107. LEBA, št.094-1/2006-1 z dne 13. 1. 2006 izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ 107. LEBAPOHVALA POVELJNIKA 107. LEBAse podeljuje pripadnikom 107. LEBA zaodlično sodelovanje ter požrtvovalno delo včasu vaje Svizec 2009priznanje prejmejo:Milan ALEKSIČ, 1956Mojca ANDREJAŠ, 1963Zejadin BITIĆ, 1958Robert BREGAR, 1971Robert DERŽIČ, 1974Marjan DVORNIK, 1969Andrej FRANKO, 1959Matej GRUBAR, 1975Zvonko IVŠA, 1953Robert KOSTEVC, 1973Dražen LESKOVEC, 1967Robert PAVLOVIČ, 19973Patricija PIRC, 1989Janez PLEVNIK, 1973Tomaž POTISEK, 1981Franc POŽGAJ, 1952Igor PRAH, 1963Vlado PŠENIČNIK, 1965Jože SEBANC, 1980Rajko ŠALAMON, 1957Darko ŠKRLEC, 1969Andrej ŠUŠTERIČ, 1973Marjeta TURNŠEK, 1962Roman VAŠCER, 1967Mojca VODOPIVEC, 1967Marko ZORIČ, 1961Anica ŽIBERT, 1966Damjan ŽIBERT, 1979MajorAleš ZAJCPOVELJNIKŠtevilka: 094-3/2009-1261Datum: 30. 11. 20094131.ODREDBA ŠT. 094-1/2009-1115POVELJNIKA 20. MOTBZ DNE 30. 11. 2009Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št.41/95, 44/96 in 2/03) in Ukaza o priznanjih1. brigade SV, šifra 960-00-1/2004-38, z dne11. 6. 2004, za uspešno delo in krepitevkolektivnega duha v 20. MOTBPODELJUJEMbronasto medaljo 20. MOTB,ki jo prejme:Nenad RIKIĆ, 1975MajorBoštjan BAŠPOVELJNIK4132.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-1231POVELJNICE 18. BJRKBOZ DNE 3. 12. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – ZObr-UPB) ter 3. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:v čin desetnik:Aleš CAF, 1984Rajko MALJUGA, 1980Iztok PODJED, 1980PodpolkovnicaTatjana PEČNIKPOVELJNICA4133.ODREDBA ŠT. 094-3/2009-1324POVELJNICE 18. BJRKBOZ DNE 11. 12. 2009Na podlagi 6. člena Ukaza o priznanjih 18.BJRKBO, šifra 094-3/2009-549 z dne 20. 4.2009PODELJUJEMpohvalo poveljnice 18. BJRKBO,ki jo prejmejo:Matija ADAMLJE, 1983John ALLAKAJ, 1976Miljenko BELINA, 1962Jernej BITTNER, 1980Franci BIZJAK, 1983Jože BLAŽIČ, 1979Jože BOBNAR, 1966Matej BOŽEK, 1979Zlatko BRATEC, 1976Teodor BRATUN, 1983Stanislav BREZAR, 1972Jernej CAJHEN, 1983Gregor CERAR, 1985Matej CRNKOVIČ, 1968Robert ČERNIVEC, 1964Manja ERJAVEC, 1984Jurij ERZAR, 1977Igor FIR, 1976Maja FIŠNAR, 1977Elvis FRBEŽAR, 1977Boštjan GERM, 1988Sebastjan GOJKOVIČ, 1985Aleš GORIŠEK, 1970Franci GRABNAR, 1982Silvo GRČAR, 1974Mitja GRUM, 1978Marjan HANŽIČ, 1964Lidija HRIBAR, 1975Boštjan HVALA, 1976Matej JANEŽIČ, 1982Simon JELEN, 1974Jernej KARNIČAR, 1982Davor KAUČIČ, 1980Sašo KORITNIK, 1982Uroš KRALJ, 1986Silvia KRANJEC, 1981Maja KREMESEC, 1980Dejan KRUMPAK, 1971Rok KŠELA, 1987Peter LAH, 1971Tomaž LAVRIH, 1987Stojan LEDINEK, 1956Ivan LIPOVAC, 1959Irena MELE, 1985Aleš MIKLAVČIČ, 1963Denis MOHORIČ, 1979Matej MOHORIČ, 1983Boris MUNDJAR, 1964Zeno MURIČ, 1978Jasna MURKO, 1982Žarko NAGODE, 1971Matevž NOVAK, 1977Andreja OBLAK, 1984Nejc OMERZA, 1984Dejan PAGON, 1981Marjan POKRAJAC, 1977Renata PONJAVIČ, 1976Sašo RADIČ, 1982Marijo REGEIS, 1971Tibor SENČUR, 1982Natalija SINRAJH, 1982Črt SKRT, 1983Boštjan STARINA, 1971Milan STEGU, 1970Matej STRGAR, 1970Emir SUŠIČ, 1988Roman ŠTANCER, 1968Luka TOMAŽIN, 1981Blaž TURK, 1979Robert VILFAN, 1973Žiga VIRANT, 1981Boris VRATNIK, 1980Nenad Andraž VUKOVIČ, 1980Marij ZAVRŠNIK, 1979Aleš ZOBAVNIK, 1985Nejc ŽBOGAR, 1988Damjan ŽERDIN, 1976Gregor ŽLEBIR, 1973Jernej ŽVAB, 1987PodpolkovnicaTatjana PEČNIKPOVELJNICA

iz vojaškega življenjaSV 4Na Pokljuki tretji zimski taborpodčastnikov Nata in PzMOb vstopu v obejkt ameriški podčastnik krijehrbet srbskemu. V ozadju je inštruktor SV.V Vadbenem centru SV na Pokljuki se je v petek, 19. marca,končal tretji enotedenski mednarodni zimski taborpodčastnikov Nata in PzM. Tabor, ki je temeljil na zamislivključevanja podčastnikov partnerskih vojsk v skupnonačrtovanje nadaljnjega razvoja medsebojnega sodelovanja,je bil namenjen pripadnikom oboroženih sil članic Natain PzM v regiji od čina štabni vodnik in višje z zaželenimiizkušnjami enotovnega podčastnika, inštruktorja terštabnega podčastnika.Besedilo: Nataša Oblak, praporščak Igor SkopecFotografija: višji vodnik Boštjan RamšakNa taboru je sodelovalo osemnajstpodčastnikov iz držav v regiji, in sicerpo dva iz Avstrije, BiH, Hrvaške,Makedonije ter Srbije. Poveljstvoameriške vojske za Evropo je zagotoviloudeležbo štirih podčastnikovameriške vojske, Natovo poveljstvoBrunssum udeležbo podčastnikapoljske vojske, Natovo poveljstvoNeapelj pa udeležbo podčastnikaSV. Zimskega tabora so se udeležilitudi trije podčastniki iz SV.Udeleženci so predstavili svojeenote in razvoj podčastniškegazbora vseh udeleženih držav, ciljapa sta bila medsebojno spoznavanjein utrjevanje sodelovanjater medsebojnega spoštovanjapripadnikov različnih oboroženihsil. Tako so, kot je dejal praporščakIgor Skopec, vodja izvedbene skupine,skozi teoretični del izvedbetečaja spoznali, da jih družijo enakiproblemi in izzivi. Poudarek priizvedbi je bil na praktičnem delu,pri katerem so sodelovale tudidruge enote SV, kot sta Gorska šolain 17. BVP, tečaj pa je bil usmerjenpredvsem v pridobivanje posebnihvojaških individualnih veščin.Kot je poudaril glavni podčastnikSV, višji praporščak Igor Tomašič,je tokrat poudarek na znanju izgorništva in taktike malih enot terna izmenjavi izkušenj na tematskihdelavnicah. Udeleženci so spoznavaliosnove vojaškega gorništvain reševanja v gorah ter veščinebiatlona, ob koncu tabora pa sopriredili tekmovanje v biatlonu.Letos so na mednarodnem taboruže drugič kot častnega predavateljagostili podčastnika hrvaške vojskeDavorja Petka, ki opravlja delovodje JMTT v Nato JFC Brunssum.Na povabilo višjega praporščakaTomašiča se je tabora udeležiltudi glavni podčastnik ameriškihsil za Evropo Roy Maddocks, kije predstavil vlogo sodobnegapodčastniškega zbora. Poudaril je,da »tabor prek tkanja medsebojnihodnosov zvišuje raven znanja invojaških veščin podčastnikov inje obenem spodbuda za nadaljnjirazvoj podčastniških zborov vojskudeleženk«. Udeleženci so se vdopolnilnih aktivnostih taboraseznanili z zgodovinsko, kulturnoin vojaško dediščino Slovenije.Kot je dejal vodja specialne enoteameriške vojske Ted D. Bair, »staizmenjava izkušenj in znanja tervzpostavitev odnosov med udeležencipomembni za sodelovanje vmednarodnem okolju, ko ni časaza odziv na delovanje okolice in semoraš v hipu odzvati na dogodek«.19

Predmet je razdeljen v sedemučnih sklopov. Vsebine varstvapred nesrečami so po načelumedpredmetnosti in kroskurikularnostivključene v večinoobveznih predmetov devetletneosnovne šole. V tretjem triletjuse vsebine izbirnega predmetapovezujejo z drugimi predmeti,predvsem z zgodovino, geografijo,državljansko in domovinskovzgojo ter etiko, naravoslovjem,matematiko, tehniko in tehnologijo,športno vzgojo, biologijo infiziko. Z načrtom so predstavljeneteme izbirnega predmeta, ki jihučitelji lahko dopolnijo pri svojihpredmetih oziroma z njimi popestrijopouk.Učitelji pri poučevanju izbirnegapredmeta lahko uporabljajorazlične metode in strategijepoučevanja. Učenci se pri projektnemdelu naučijo zaznavatiogroženost v različnih okoljih injo preprečevati. Predmet se ocenjuje,zato morata biti preverjanjein ocenjevanje znanja zasnovanatako, da učencem omogočata izkazovanjerazličnih znanj in veščin,upoštevanje različnih stilov učenjain individualnih značilnosti ternavajanje na samopreverjanje insamoocenjevanje.Januarja in februarja je Uprava RSza zaščito in reševanje skupaj zGasilsko zvezo Slovenije seznanilavodstva šol z vsebino novega izbirnegapredmeta in jih povabila,da v šolah spodbudijo sodelavce,da se usposobijo za poučevanjeizbirnega predmeta, in ponudijopredmet v izbiro učencem.Predstavnica uprave je na povabilopredstojnic organizacijskih enotzavoda RS za šolstvo iz Celja inMurske Sobote predstavila aktualnostvsebin izbirnega predmetaz vidika šol na aktivih ravnateljevin jih pozvala, da z izbirnimpredmetom seznanijo svoje zaposlene.Odziv šol iz vse Slovenije jenad pričakovanji, saj je do danesprijavljenih več kot 160 učiteljevin učiteljic, število prijav pa sevsak dan povečuje, zato so številoizvedb usposabljanj z načrtovanihdveh marca povečali na dodatnaštiri aprila in dve maja.Prvo usposabljanje za bodočeizvajalce izbirnega predmeta jepotekalo v petek, 12. marca, vIzobraževalnem centru RS zazaščito in reševanje na Igu. Nausposabljanju je sodelovalo 25učiteljic in učiteljev iz osnovnihšol. Vodja programa usposabljanjaje Mojca Stopar. Na usposabljanjuso Olga Andrejek, mag. ŽarkoTrušnovec, dr. Andreja Lavrič inJanez Hočevar predstavili vrstenaravnih in drugih nesreč, ogroženostSlovenije zaradi naravnihin drugih nesreč, sistem varstvapred naravnimi in drugimi nesrečami,organizacijo in delovanje silza zaščito, reševanje in pomoč,ukrepe varstva pred naravnimiin drugimi nesrečami, pomenpsihološke pomoči otroku in družinipo nesreči ter gorenje. Medusposabljanjem so si udeleženciogledali zaščitno in reševalnoopremo ter poligon za praktičnousposabljanje v izobraževalnemcentru. Na usposabljanju so bilipoleg ciljev in vsebin predmetapredstavljeni tudi stališča tervrednote, ki jih učitelji lahkospodbujajo pri izbirnem predmetu.Usposabljanje je na podlagiteoretičnih izhodišč varstva prednaravnimi in drugimi nesrečamizasnovano na aktivnem sodelovanjuudeležencev.Udeležencem so razdelili gradivo,in sicer zgibanke, knjigice o ježkuSnežku v angleščini, brošure,promocijsko gradivo itn., ter DVDs filmi o naravnih in drugih nesrečahter s prispevki predavateljev.Analiza prve izvedbe usposabljanjaje pokazala, da so biliudeleženci usposabljanja zelo zadovoljniz zahtevnostjo, vsebinamiin trajanjem usposabljanja. Visokoso bili ocenjeni tudi predavatelji, skaterimi so bili zadovoljni zaradistrokovnosti podajanja vsebin inpredstavitve praktičnih izkušenjter zamisli. Praktičnih usposabljanjin predstavitev konkretnihrešitev si želijo udeleženci tudi nanaslednjih usposabljanjih.Na spletni strani uprave je odprtae-učilnica za učitelje, predstavljenipa so gradivo z usposabljanja,kvizi, opisi nesreč, posnetki nesrečin vaj. V e-učilnici bodo lahkoučitelji med drugim izmenjevaliizkušnje, povpraševali po gradivuter dajali predloge in pobudeza izboljšanje vsebin predmeta.Uprava RS za zaščito in reševanjebo do konca junija v sodelovanju zGasilsko zvezo Slovenije pripravilametodični priročnik za učitelje, kibo v elektronski obliki dostopenv e-učilnici. V priročniku bodonajprej obdelane vse obveznevsebine predmeta, v nadaljevanjupa tudi izbirni del. Priročnik bopripravljen tako, da ga bodo lahkoučitelji uporabljali tudi pri drugihpredmetih in izvedbi dejavnosti.Vsi, ki smo vključeni v aktivnostiuvajanja izbirnega predmeta vosnovne šole, si bomo prizadevaliza še bolj kakovostno izvedbousposabljanj za učitelje. Ponudilibomo tudi pomoč šolam inučiteljem, ki bodo začeli poučevatiizbirni predmet varstvo prednaravnimi in drugimi nesrečami.Želimo si, da bi bilo takih šoljeseni čim več.Training organised for primary school teacherson Protection Against Natural & OtherDisasters:On Friday 12th March, the Rescue and Relief Training Centre organisedits first training session for 25 future teachers of the optional subject‘Protection Against Natural & Other Disasters’. The training focused,along with the goals and contents of the subject, on the views andvalues that needed to be fostered by the teachers as part of the subject,as well as the role of the school in ensuring its preparedness fornatural and other disasters. Training will be repeated on 26th Marchas well as on 2nd, 7th and 23rd April, and at least two further trainingsessions in May. Before the beginning of the following school year, amethodical reference book for teachers will also be prepared.21

SV 4zaščita in reševanjeSistem varstva pred naravniminesrečami je živ sistemBesedilo: Nataša OblakFotografija: Bruno ToičV Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Iguso v sredo, 10. marca, predstavili razvojnoraziskovalnenaloge URSZR in raziskovalcev, ki naj bi pripomoglek učinkovitejšemu vodenju zaščite in reševanja obnesrečah. Predstavitve so se udeležili predstavniki MO,SV in drugih ministrstev ter gasilci pa tudi ministrica zaobrambo dr. Ljubica Jelušič in generalni direktor URSZRmag. Boris Balant.Tokrat so avtorji predstaviliosem nalog z naslovi Simulatorkriznega upravljanja, Uvajanjemodela e-izobraževanja in razvojučnih vsebin s področja zaščite inreševanja, Računalniška baza zapodporo obrambi proti bioterorizmu,Nadgradnja baze nevarnihsnovi – NevSnov, Mobilni sistemiza ravnanje z odpadnimi snovmi,Elektromagnetna sevanja, tveganjain zaščita ter Vzpostavitevsistema multidisciplinarnih informacijprostora za napovedovanjein ocenjevanje škod po naravnihnesrečah v kmetijstvu.V Sloveniji so naravne nesrečeprecej pogost pojav, pri čemer jenjihova moč vsako leto večja inškoda zato obsežnejša, prav takose njihovo število z leti povečuje.Najpogostejše naravne nesrečeso potresi, poplave, neurja inpožari. Čeprav je geografska leganaše države ugodna, je še vednopotresno, poplavno in drugačeogrožena, zato je davek, ki gaplačujemo zaradi naravnih indrugih nesreč, velik. V Sloveniji jev povprečju več kot dva odstotkabruto domačega proizvoda naleto. URSZR v okviru svojih dejavnostiskrbi tudi za raziskave inrazvoj z namenom varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami,projekti, ki se jih loteva, pa sefinancirajo prek ciljno raziskovalnegaprograma Znanje za varnostin mir 2002–2010, posameznihuporabnostnih raziskav in študijprimerov v okviru najpomembnejšihnalog URSZR ter projektov,ki so financirani iz požarnegasklada. Po besedah generalnegadirektorja URSZR mag. BorisaBalanta je Uprava RS za zaščitoin reševanje od leta 1993 dodanes z več kot sto raziskovalniminalogami analizirala stanje tertako povečala stopnjo pripravljenostiin ogroženosti v Sloveniji.V preteklem obdobju so raziskovalnenaloge usmerili v ukrepanjein dvig stopnje pripravljenosti.»Sistem zaščite in reševanja ježiv sistem, zato je pomembno, dasistem varstva vsaj sledi razvoju,ki je v danem okolju. Sposobnimoramo biti prilagajati svojo tehnologijo,svoje znanje in aplikativnerešitve na vse bolj zahtevneklice, ki prihajajo iz okolja,« jedejal mag. Balant. Poudaril jepomen sledenja razvoju okolja,kajti če se bo sistemu raziskovanjanamenjalo manj pozornosti,se po besedah mag. Balanta lahkozgodi, da sistem varstva ne bomogel zagotavljati učinkovitegaodzivanja na naravne in drugenesreče.Ministrica za obrambo je poudarilapomen pravilne izbireraziskav, ki bodo bistveno pomagaletam, kjer sistem potrebujepomoč. »Posebnost projektov, kiso danes predstavljeni, je, da karprecejšen delež vsega raziskanegaže služi svojemu namenu,da je vključeno tako v izobraževalniproces v okviru URSZRkot delovanje enot za zaščito,reševanje in pomoč. To je pravapot za prihodnost raziskovanja inrazvoja v okviru celotnega MO,«je poudarila ministrica. URSZR vokviru izobraževanja pokriva zelovelik del udeležencev usposabljanjv Sloveniji z različnih področij,zato je še kako pomembnauvedba elektronskega izobraževanja,ki omogoča usposabljanjevečjega števila udeležencev nadaljavo v spletnih učilnicah. Takopride znanje hitreje do uporabnikovin hkrati se znižujejo stroškiizobraževanja. Z uvedbo spletnihučilnic je ostalo več časa inmožnosti za praktična izobraževanjain usposabljanja, ki jih jetreba pripraviti v živo. »Tu vidimizjemno priložnost in uporabnosttematik, ki so se do zdaj žerazvijale v okviru raziskovanja,in upam, da bomo v tej smeri šlinaprej, da bomo ob pregledu inspremljanju rezultatov preteklihprojektov nekako našli, odkrilitemeljne poudarke, ki jih je trebapripraviti za letošnji razpis takotehnoloških projektov kot tudiCRP. Letos je ponovno priložnost,da razdelimo nekaj sredstev, inpri tem moramo biti skrajnoracionalni ter zaradi zmanjšanjasredstev usmerjeni v naloge, kibodo bistveno in prioritetnopomagale tam, kjer v tem trenutkusistem zaščite in reševanjaresnično potrebuje pomočširšega okolja,« je še poudarilaministrica.22

šport v vojskiSV 4Brez zaposlitvev SV bi bilo zdajzelo težkoBesedilo: Jerica Pavšič, Nataša OblakFotografija: Bruno ToičVrhunska športnica in pripadnica športne enote SVPetra Majdič je na zimskih olimpijskih igrah v VancouvruSlovenkam in Slovencem ter vsemu svetu pokazala, da jetudi ovire, ki so videti nepremagljive, mogoče premagati.Karizmatično Petro Majdič občudujemo tudi zaradi njenesolidarnosti, saj se je odpovedala sponzorski denarninagradi, ki jo je dobila za svojo vrhunsko uvrstitev, in jonamenila v dobrodelne namene. Petra Majdič zelo pogostopokaže, da je z veseljem in ponosom del slovenskegaobrambnega sistema, saj se udeležuje dogodkov inprireditev, pomembnih za Slovensko vojsko, ter na njihpromovira športni duh in vrednote vrhunske športnice tervojakinje.Kaj vas je ob hudi poškodbi naolimpijskih igrah spodbudilo, daste nadaljevali tekmo?Veliko ljudi je prepričanih, da sev vrhunskem športu športnikiudeležijo tekme, dosežejo rezultatin gredo domov, vendar to ni res.Moji treningi se začnejo poleti injeseni zelo veliko treniramo. Žepoleti doživljam velike napore, navsakem treningu grem čez meje.Veš, da moraš dati na treninguvse od sebe, če hočeš napredovati.Bolečina, ki sem jo čutila ob poškodbi,zato ni bila tako huda, kerže na treningih dosežem približno70 odstotkov takšne bolečine.Vedela sem, da bi bilo veliko ljudižalostnih, če bi ostala brez kolajne.Obenem so bili ob meni članiekipe, ki so si želeli kolajne takozelo kot jaz. Ko sem jih po poškodbividela s solzami v očeh in sezavedala, da smo zaman garali dveleti, sem vedela, da se jim je porušilsvet tako kot meni. To je bila tistaspodbuda. Oni so vzrok, da semzmogla doseči kolajno.Kako se počutite kot edinaNekanadčanka s Foxovo nagrado?Občutki so neverjetni, kajti vem,kako pomembna je ta nominacija.Marsikdo v Sloveniji si ne predstavlja,kaj ta nagrada pomeni,ne le v mojih, temveč tudi v očehKanadčanov. Nagrado sem poznala,saj sem videla film o Terryju Foxu.Ko se je začelo govoriti, da semnominirana, sem bila presenečena.V Kanadi vsi vedo, kdo je nagrajenecTerryja Foxa. Zamejski Slovenci,ki so spremljali olimpijske igre, sos solzami v očeh prišli na podelitev.To je za Kanadčane nagrada, ki jenad vsemi drugimi. Dobi jo človekheroj, izjemen človek, ki je zgledvsem Kanadčanom.Ob uspehu na olimpijskih igrahste javnosti segli v srce tudi ssvojimi izjavami. Kje najdetenavdih, da spodbujate druge?To sem jaz. Veliko ljudi me sprašuje,kako se pripravim na nastope.Preprosto. Grem na oder in začnemgovoriti. Nikoli se načrtno nepripravljam, je pa res, da preživimzelo veliko časa v gozdu in sama sseboj. Poznam oba svetova. Torejsvet, sestavljen iz gozda, mojihmisli in moje notranjosti, to je svet,v katerem pogosto premagujemsvoje meje. Poznam tudi svet velikihmest, v katerem vlada ustaljenritem sodobnega sveta, ki mi je tuj.Tako lahko zelo dobro vidim razlikoin nanjo tudi opozarjam. Mogočeje sreča, da delujem v športu, vkaterem dobiš toliko, kot trenirašin delaš.Kako je biti ženska v vrhunskemšportu?Težko, saj v mojem športu kotvrhunski športnik uspeš v letih, kobi moral že misliti na družino. Zelotežko in naporno je tudi za telo.Ženske smo bolj vztrajne in imamoprecej visok bolečinski prag, vendarje naše telo od 10 do 15 odstotkovmanj sposobno kot moško. Težko jetudi, ker svet laže sprejema uspehemoških kot žensk.Kaj vam pomeni podpora vodstvaMO in SV?Že okoli novega leta sem prejelačestitko ministrice za obrambo. Toje bila ena izmed redkih čestitk, kisem jo dobila že takrat, in sicer jeministrica v njej zapisala, da nas bopodpirala, ko bomo dobri in slabi.Čestitko sem si res zapomnila, sajmi je sporočala, da bo z nami, kobomo dobri in slabi. Tega navadnoni. Zaposlitev v SV mi je pomagala,ko so se začele moje uvrstitve vsvetovni vrh, nisem pa še imelaustrezne pomoči sponzorjev aliSmučarske zveze Slovenije za večjedosežke. Tudi starši mi niso moglipomagati. Zdaj, ko že imam sponzorjein podporo Smučarske zvezeSlovenije, mi ta zaposlitev predstavljaedino varnost. Če bi se mi poškodbazgodila na začetku sezone,bi ostala brez podpore sponzorjevin zveze, saj so te pogodbe odvisneod mojih rezultatov.Bi v SV želeli ostati tudi po koncušportne kariere?Vidim se predvsem v delu z mladimi.Bila bi neke vrste motivator, kizna mlade prepričati, da je mogočeuspeti in da meja ni. Delo v SVje dobra odskočna deska, saj SVmladim ponuja odlične možnostiza naprej.Česa si v športni karieri še želite?Nimam še velikega kristalnega globusain to je izziv, ki mi ostaja, sicerpa bom del energije preusmerila nadruga življenjska področja.23

SV 4šport v vojskiCISM – prijateljstvo prek športaSvet za mednarodnivojaškišport (ConseilInternational duSport Militaire – CISM) je bilustanovljen leta 1948, cilj paje bil druženje pripadnikovoboroženih sil na športnempodročju. OrganizacijaCISM je danes mednarodnopriznana, na njenih številnihvojaških prvenstvih paz motom Prijateljstvo prekšporta za najboljše uvrstitvetekmujejo športniki iz kar131 držav članic. Slovenija ječlanica CISM od marca 1992,v slabih dveh desetletjih pa sovrhunski športniki, zaposleni vSlovenski vojski, dosegli številneuspehe. Včeraj, 25. marca,so se v italijanski Aosti končaleprve svetovne vojaške zimskeigre, na katerih je iz Slovenskevojske sodelovala 28-članskaekipa, poleg tega bodo našišportniki letos v okviru CISMsodelovali na sedmih svetovnihvojaških prvenstvih.Besedilo: brigadir Milan Obreza,vodja nacionalne delegacije CISMFotografija: Zdravko KacNa ustanovnem srečanju CISM-a 18.februarja 1948 je sodelovalo pet držav,in sicer Belgija, Danska, Francija,Luksemburg ter Nizozemska, očetagibanja pa sta bila polkovnik Debrusin major Mollet. Organizacijo sta vodilapredsednik in generalni sekretar.Leta 1950 sta se gibanju pridružilaArgentina in Egipt, leto poznejeZDA, leta 1952 pa Irak, Libanon,Pakistan ter Sirija. Članstvo inštevilo aktivnosti sta se v naslednjihletih postopoma povečevala. Hladnavojna in ustanovitev podobne organizacijeSKDA znotraj Varšavskegapakta sta CISM-u jemala univerzalnistatus ter mu onemogočala postatisvetovna organizacija.Politične spremembe in padecberlinskega zidu so konec 80. ter vzačetku 90. let prejšnjega stoletjaomogočili ponoven zagon prizadevanjemCISM-a in v letih od 1991 do1995 se je tej organizaciji pridružilo31 novih članic, kar je povzročilopriznanje CISM-a mednarodnihorganizacij, na primer Združenihnarodov in Mednarodnega olimpijskegakomiteja. Pomemben mejnikv razvoju CISM-a so bile 1. svetovnevojaške igre leta 1995 v Rimu. CISMje danes s 131 državami članicami,številnimi svetovnimi in celinskimivojaškimi prvenstvi ena največjihsvetovnih ustanov na področjušporta. Glavni moto CISM-a jePrijateljstvo prek športa.Slovenija in CISMSlovenija je članica CISM-a odmarca 1992. Po osamosvojitvi je bilosodelovanje v CISM-u med prvimioblikami mednarodnega sodelovanjana vojaškem področju in pripromociji SV v tujini. Športniki, kiso se zaposlili v SV, kot so RajmondDebevec, Irena Avbelj, Raša Sraka,Urška Žolnir, Lucija Polavder,Primož Kozmus, Andreja Grašič,Anja Klinar, Petra Majdič in drugi,so zelo uspešni ter prepoznavni vmednarodnem merilu. Slovenijaima zato v CISM-u velik ugled, saj jeaktivna na organizacijskih področjihin prepoznavna po dobrih rezultatihnaših športnikov. Do zdaj smoorganizirali pet svetovnih vojaškihprvenstev, in sicer v padalstvu leta1996, triatlonu leta 2001, smučanjuleta 2002, maratonu leta 2006 in kolesarstvuleta 2008, evropsko prvenstvov padalstvu leta 1994, evropskokonferenco leta 2006 in več kotdeset regionalnih tekmovanj. Lanismo v KC Brdo uspešno organiziralitretji sestanek direktorjev (Bord ofDirector's meeting – BoD), kar jeena izmed najvišjih oblik dejavnostiCISM-a, ki so pomembni z vidikavodenja organizacije in načrtovanjadogodkov.Tudi v začetku letošnjega leta smona področju CISM naredili rekapitulacijoprejšnjega obdobja. Lahkose pohvalimo, da smo načrtovanedogodke uresničili skoraj v celotikljub pomanjkanju denarja, s čimernima težav le Slovenija, temveč tudidruge države. Pohvalimo se lahko zodličnimi dosežki naših športnikovna vseh vojaških in civilnih tekmovanjih.Poglejmo le nekaj lanskihrezultatov. Na 43. svetovnem vojaškemprvenstvu v atletiki, ki je junijalani potekalo v Bolgariji, je NinaKolarič v skoku v daljavo dosegla 1.mesto, Miroslav Vodovnik v suvanjukrogle 2. mesto, Rožle Prezelj v skokuv višino pa bronast kolajno. NaObeležitev dneva Sveta za mednarodni šport CISM43. svetovnem vojaškem prvenstvuv plavanju avgusta lani v Kanadi soprva mesta dosegli Anja Klinar na200 metrov prsno, Jernej Godecna 50 metrov delfin in 50 metrovprosto ter Luka Turk na 400 metrovprosto. Drugo mesto sta osvojilaAnja Klinar na 200 metrov delfin,200 metrov prosto, 400 metrov prostoin 200 metrov mešano ter JernejGodec na 100 metrov prosto, tretjemesto pa sta dosegla Anja Klinarv disciplini 100 metrov delfin inLuka Turk v disciplini 1500 metrovprosto. Na 44. svetovnem vojaškemprvenstvu v strelstvu avgusta lanina Hrvaškem sta 2. mesto osvojilaRajmond Debevec ekipno, trojni položajin Robi Markoja ekipno, trojnipoložaj. Na 34. svetovnem vojaškemprvenstvu v padalstvu avgusta naSlovaškem je Irena Avbelj v figurativnihskokih osvojila 1. mesto, vkombinaciji figurativnih skokov inskokov na cilj pa bronasto kolajno.Padalci Roman Karun, Uroš Ban,Peter Balta, Senad Salkič in DomenVodišek so osvojili 2. mesto ekipnov skokih na cilj. Uspešen je bil tudikolesar Grega Bole, ki je bil na 22.svetovnem vojaškem prvenstvu vkolesarstvu septembra na Irskem vposamični vožnji na čas prvi.Tudi na civilnih tekmovanjihso posamezniki dosegali24

odlične rezultate, in sicer so PrimožKozmus, Rajmond Debevec, NinaHomovec, Peter Kauzer, AndrejJerman, Petra Majdič, Nuša Rajherter Simon Špilak dosegli prvamesta. Poleg tega imamo velikouvrstitev na drugo in tretje mestoter med prvih deset, zato smo lahkona športnike, zaposlene v SV, zeloponosni. Letošnje olimpijske igre vKanadi so bile uspešne za biatlonce.Klemen Bauer je končal na odličnemčetrtem in Teja Gregorin napetem mestu. Naravnost briljantnaje bila Petra Majdič, ki je v svetovnempokalu dosegla 20 zmag in vKanadi na olimpijskih igrah kljubhudi poškodbi, ki jo je dobila naogrevanju, osvojila bronasto kolajnov sprintu. To je res neverjeten dosežekin dokazala je, kaj se da nareditiz močno željo in voljo.Naši načrti za prihodnostV Slovenski vojski bomo nadaljevaliz aktivno udeležbo na tekmovanjihz najuspešnejšimi športnikiSlovenske vojske in člani nacionalnedelegacije na strokovnih srečanjihCISM-a v tujini. Prav tako bomo povezovaliCISM in šport med vojaki vSlovenski vojski. Športne aktivnostiso izrednega pomena in enaizmed glavnih vsebin za uspešnoopravljanje nalog vojakov in enot vdomovini ter tujini.Vodstvo CISM-a v Bruslju in tudivse druge evropske države kažejoizredno zanimanje za Balkan,predvsem za nekdanje jugoslovanskerepublike. Začeli so se pogovoriin aktivnosti na regionalni ravni.Največ možnosti ima prav Slovenijakot prva neodvisna država in članicaz najdaljšo tradicijo v tej organizaciji.Potrebujejo nas kot pobudnico vrazličnih aktivnostih s tega področja.Srbija je lani organizirala prvenstvov nogometu na regionalni ravni,ki je bilo zelo uspešno, z velikoreklamo in donatorskim denarjemiz Bruslja. V nadaljevanju je prišlodo pobude, da bi bila vsako leto enaizmed nekdanjih jugoslovanskihrepublik nosilka športnih ali drugihaktivnosti. Vrstni red pokroviteljaoziroma organizatorja bi bil poabecednem vrstnem redu. Letos jetako na vrsti Bosna in Hercegovina.Glede na denar in zahtevnost srečanjase lahko pojavita tudi dve ali večdržav kot organizatorji.Leta 2006 je nastala pobuda CISMDay Run, ki je od takrat potekalavsako leto. To se dogaja 18. februarja,na dan, ko je organizacija nastala.Cilj akcije je, da se tega dne čimveč vojakov iz različnih delov svetavključi v tek. Vsako leto se številoudeležencev in držav povečuje. Lanije bila dosežena številka 50 držav inmilijon tekačev. Tudi Slovenija podpirato akcijo, zato bomo na ta danvsako leto sodelovali s čim več pripadnikiSV v teku v podporo temudogodku. Leta 2009 je v vojašnicahSV v okviru jutranje kondicijske vadbehkrati teklo 1600 pripadnikov inse tako spomnilo CISM-ovega dnevateka, letos pa 1900.Letos smo si postavili kot glavni ciljorganizacijo in izvedbo evropskegaprvenstva v judu, ki bo potekalo od28. junija do 3. julija. Vzpostavljenje stik z Judo zvezo Slovenije, kinam je pripravljena pomagati.Optimistično pričakujemo tudidober rezultat naših tekmovalcev,ki so zaposleni v SV, in sicer so toUrška Žolnir, Lucija Polavder, RašaSraka, Matjaž Ceraj ter KlemenFerjan, poleg tega pa je še trenerGrega Brod. Vsi tekmovalci bodonastanjeni v Novem mestu, tekmovanjapa bodo verjetno v Ljubljani.Poleg tega so se naši športniki letosudeležili prvih svetovnih vojaškihzimskih iger, ki so bile od 19. do 25.marca v italijanski Aosti. Sodelovalibomo na sedmih svetovnih vojaškihprvenstvih, in sicer od 29. oktobrado 2. novembra na maratonuv Atenah, na judu oktobra vBakuju, na peteroboju avgusta naNizozemskem, na plavanju avgustav Nemčiji, na padalstvu julija v Šviciin na taekwon-doju maja v Kanadi.Za slovenski CISM bo zelo zanimivoleto 2012, ko bo proslavil dvajsetoobletnico članstva v svetu za mednarodnivojaški šport. Za dve desetletjiuspešnega in prepoznavnegačlanstva bomo organizirali svetovnovojaško prvenstvo v smučanju. Zatakšno odločitev smo se odločilitudi zato, ker so bili naši prvitekmovalci v CISM-u na svetovnemsmučarskem prvenstvu marca 1992v Sodankyli na Finskem.Vsem športnikom čestitamo zadosežene rezultate in se jim zahvaljujemoza vsa tekmovanja, ki so sejih udeležili tudi, da so promoviraliSlovensko vojsko. Ponosni smo navas in želimo si, da bi ostali pri nastudi po končani športni karieri.Prve svetovne vojaške zimske igreuspešne za pripadnike SVV Aosti so v soboto, 20. marca, v organizaciji CISM-a odprli prve svetovnevojaške zimske igre, na katerih nastopa več kot 600 športnikoviz 42 držav. Na igrah sodeluje 15 pripadnikov športnih reprezentancSV. Igre so organizatorji odprli s prižiganjem ognja, ki bo na trgu vAosti gorel do konca iger.Prve zimske vojaške igre, ki so se končale včeraj oziroma po koncuredakcije revije, so bile za slovensko reprezentanco zelo uspešne. V Courmayeurjuje potekalo tekmovanje v športnem plezanju, na kateremsta slovenska športna plezalca Klemen Bečan in Maja Vidmar v zelo razburljivemfinalu slavila s prvim mestom. Njun uspeh je z drugim mestomdopolnila Martina Čufar. Poleg športnih plezalcev so na igrah nastopilibiatlonci, turni smučarji in veleslalomisti. V sprintu so SV zastopali PeterDokl, Tadeja Brankovič Likozar in Andreja Mali. Najvišje je bila z osmimmestom Tadeja Brankovič Likozar, Andreja Mali pa je brez zgrešenegastrela osvojila 12. mesto. Strelsko soliden nastop je uspel tudi Doklu, kipa ni bil dovolj hiter v teku in je osvojil 31. mesto. Tekmovanje v turnemsmučanju je potekalo v zahtevnih vremenskih razmerah, vendar staTadej Žun in Žiga Kalajžič nastopila zelo dobro ter osvojila šesto mesto.Do konca redakcije smo dobili še rezultate tekme veleslaloma, in sicerje Andrej Jerman, katerega glavni disciplini sta smuk in superveleslalom,zasedel deveto mesto, glede na konkurenco je solidno nastopil tudiDanilo Klinar, ki je dosegel 29. mesto, Miha Vindišar pa je odstopil vprvi vožnji. V veleslalomu je Andrej Jerman zasedel deveto, v slalomu paosmo mesto. Ekipno je bila Slovenija v slalomu druga.Rajko Petek, Nataša OblakCISM – Friendship through SportsThe International Military Sports Council (Conseil International duSport Militaire – CISM) was founded in 1948 with the aim of joiningmembers of various armed forces in the area of sports. Today, CISMis an internationally recognized organisation and athletes from asmany as 131 states compete in its numerous military championshipsbased on the motto ‘Friendship through Sports’. Slovenia has beena member of CISM since 1992. Within just two decades, top athletesof the Slovenian Armed Forces have achieved a wide range of excellentresults. Yesterday, on 25th March, the world’s first military wintergames (in which the Slovenian Armed Forces participated with a teamof 28 members) were concluded in Aosta, Italy. Slovenian athletes areto participate this year in a further seven championships organisedby CISM.Fotografija: Rajko Petek25

SV 4civilno-vojaško sodelovanjeGRZS vsako leto izobražujeo ravnanju ob plazovihPreteklo zimo si bomo zapomnili po obilni količini snegain črni statistiki nesreč zaradi snežnih plazov. Pri Gorskireševalni zvezi Slovenije (GRZS) tej nevarnosti že štiridesetletja namenjajo posebno pozornost in preventivnoozaveščajo ter usposabljajo ljudi. Tako med drugim komisijaza reševanje iz plazov GRZS vsako leto organizira Dnevevarstva pred snežnimi plazovi. Letos je dvodnevni tečaj zaširšo javnost potekal 20. in 21. februarja v Vadbenem centruSlovenske vojske na Pokljuki.Besedilo in fotografiji: Jure MikeljPrvi dan tečaja sta dopoldan potekalipredavanji na temo vremena insnega ter tovariške in organiziranepomoči ob nesreči. Popoldan se jetečaj preselil na prosto, kjer smoudeleženci sodelovali na treh delovnihtočkah, in sicer pri sondiranju,uporabi lavinske žolne ter prerezusnežne odeje. Do večera je sledilo šepredavanje iz prvi pomoči o poškodbahzaradi plazov in mraza. Drugidan tečaja smo preživeli zunaj.Hodili smo do kraja, kjer so gorskireševalci iz Radovljice s pomočjolavinskih psov izvedli vajo reševanja.Nadaljevali smo z delovnimi točkamiin utrjevali pridobljeno praktičnoznanje. Tako smo udeleženci lahkovideli, da reševanje izpod plazov niniti najmanj preprosto, saj je iskanjez žolno lahko za neizkušenega dolgotrajenpostopek, sondiranje pa ševeliko bolj zahtevno in izkopavanje zlopato zelo utrujajoče.Kako torej varno v zasnežene strmine?Nujno je predhodno znanje,sami lahko preberemo literaturoin z udeležbo na tečajih znanjeutrdimo v praksi. Priprava na turo jenaslednji pomemben korak. Pri temnačrtujemo pot, izberemo udeležence,si priskrbimo informacije ostanju snežne odeje in se oskrbimoz obvezno opremo, torej lavinskožolno, sondo ter lopato. S svojimiizkušnjami so nam lahko v pomočtudi domači gorski reševalci. Obsprožitvi plazu je tovariška pomočnajpomembnejša, zato se na turene odpravljajte sami, obenem pa nepozabite, da vam sopohodniki brezobvezne opreme ne bodo moglipomagati.Ponovitev tečaja, ki je zadnjihpetnajst let bolj množično obiskan,bo predvidoma prihodnje leto.Dvodnevno druženje je navadno potekalona Pokljuki v sredini januarja.Na GRZS razmišljajo, da bi tečaj vprihodnje zaradi množičnega zanimanjain prostorske stiske pripravilidrugje. Zadnjih pet let enodnevnitečaj organizirajo tudi v Ljubljani, vPrevaljah na Koroškem pa dvodnevnitečaj. Najave dogodkov soobjavljene na svetovnem spletu in vtiskanih množičnih občilih. Na lokalniravni bodite pozorni na preventivneaktivnosti planinskih društev,alpinističnih odsekov ali domačihgorskih reševalcev. Daljši zapis oDnevih varstva pred snežnimi plazovisi lahko preberete na svetovnemspletu na blogu ŠTAB.26

WWW.PARKVOJASKEZGODOVINE.SIMinistrstvo za obrambo, Ministrstvoza kulturo in Občina Pivka so v torek,16. marca, podpisali dogovor o skupniizvedbi projekta Muzejsko depojskikompleks Pivka.Projekt predstavlja skupen pristop vseh trehpartnerjev k ohranjanju kulturne vojaškozgodovinskein vojaškotehnične dediščine. V okviru projekta stapredvideni sanacija še neobnovljenih objektov vkompleksu starih pivških vojašnic in gradnja še enegapaviljona, namenjenega tankovsko-artilerijski zbirki.INFORMACIJE IN REZERVACIJEPARK VOJAŠKE ZGODOVINEKOLODVORSKA 5, PIVKATELEFON: 00386 5 721 21 80WWW.PARKVOJASKEZGODOVINE.SIE-MAIL: TANK.PIVKA@SIOL.NETURNIK OGLEDOV1. junij do 30. september:VSAK DAN OD 10. DO 17. URE1. marec do 31. maj in 1. oktober do 30. november:SOBOTE, NEDELJE IN PRAZNIKI OD 10. DO 15. URE1. december do 28. februar:SOBOTE, NEDELJE IN PRAZNIKI OB 10., 12. TER 14. URIZa organizirane skupine je mogoč ogled po dogovoru.

SV 4strokovne temeReka Paran je pomembna transportna potosrednje Južne Amerike. Argentinski Rosario obreki je živahno mesto skupnega trga Mercosur.Regionalni varnostnikompleks MercosurSpoznaj regionalno, razumi globalnoFotografija: NASABesedilo: Maja Jenko 1Proučevanje in razumevanje regij ter regionalnega v vsebolj povezanem in soodvisnem svetu je ključno za celostnorazumevanje sodobnih mednarodnih odnosov. Zato soštudenti drugostopenjskega magistrskega študijskegaprograma obramboslovje pri predmetu varnostne študijena FDV od oktobra lani do januarja letos teoretično inpraktično proučevali regionalne varnostne komplekse(RVK) kot analitične koncepte za proučevanje varnostnihprocesov, struktur in odnosov na določenem območju.V reviji v nadaljevanjih predstavljamo temeljne ugotovitveraziskav štirih RVK-jev. Uvodni prispevek o konceptuin pomenu proučevanja RVK-jev ter temeljna načelaanalitičnega koncepta, s pomočjo katerih je proučevanjepotekalo, smo predstavili v februarski številki. Tokratavtorica povzema ugotovitve regionalnega varnostnegakompleksa zveze južnoameriških držav Mercosurja.Gospodarska in političnarealnost Latinske AmerikeV članku o regionalnih varnostnihkompleksih, ki smo ga analiziraliv okviru predmeta varnostneštudije, je predstavljen regionalnivarnostni kompleks (RVK)Mercosur (Mercado Comun delSur), ki ga sestavljajo štiri polnopravnečlanice, in sicer Argentina,Brazilija, Paragvaj in Urugvaj terpridruženi članici Bolivija in Čileter začasno Venezuela. Mercosurpredstavlja standarden varnostnikompleks, podkompleks LatinskeAmerike, v katerem imajo državepodobno kolonialno preteklost,obdobje vojaških diktatur in nadrugi strani širjenje demokratizacije,kar vpliva na njihovopolitično, socialno, gospodarsko,kulturno in versko strukturo terskupne težave, ki jih poskušajoodpraviti. Medsebojno povezovanjedržavam Mercosurja zagotavljaširšo vpletenost v mednarodnoskupnost in posledičnoboljša pogajalska izhodišča tervečji vpliv na mednarodne odnosein celotno mednarodno politiko.Treba je poudariti, da je proučevaniRVK le teoretski analitičnikoncept, ki smo ga med proučevanjemdefinirali in nam pomagarazumeti regionalno dinamiko,ni pa neko objektivno dejstvo,ki realno obstaja v mednarodniskupnosti. V našem primeruMercosur sovpada s štirimi državamiproučevanega RVK, in sicerArgentino, Brazilijo, Paragvajemter Urugvajem.28

Regionalna dinamika – skupnepovezaveSkupni južnoameriški trgMercosurja 2 je regionalni trgovskisporazum, ki so ga leta 1991podpisale štiri države LatinskeAmerike. Zagotavlja carinskounijo med državami, kar se nanašana svobodno trgovanje in prostpretok dobrin, ljudi ter valute.Sporazum ne predstavlja izoliranediplomatske poteze, temveč jerezultat dolgoročnega povezovanjadržav članic. Za Evropskounijo in NAFTO je postal tretjinajvečji trgovinski blok, v smisluglobine integracij pa ga uvrščajocelo na drugo mesto takoj za EU.Leta 1996 je Mercosur z Bolivijoin Čilom podpisal pridružitvenesporazume ter leta 2006 šez Venezuelo (Mercosur: SouthAmerica's Fractious Trade Bloc,2009).Je standarden varnostni kompleks,ki se sooča z domačimi socialniminapetostmi in političnimi nestabilnostmi,regionalno tekmovalnostjo,transnacionalnimi odcepitvamiter vmešavanjem velikih sil,predvsem ZDA (Buzan in Waever2003, 309). Predstavlja podkompleksvarnostnega kompleksaLatinske Amerike, kjer je zamisel opolitični in ekonomski integracijinavzoča že od kolonialnih časov.Glavna povezava, ki združuje te državev eno regijo, izhaja iz njihovekolektivne identitete in političnegatekmovanja. Tako identitetapovezuje nekdanje španske inportugalske kolonije, ki jih povezujejoskupna zgodovina, kulturater jezik, predvsem portugalščinain španščina, in ki so trpele podvplivom španskih ter portugalskihpriseljencev in na drugi strani predsamovoljo ZDA. To vzpostavljapogoje, da v odnosih z ZDA in tudiz drugimi mednarodnimi akterjinastopa kot enakovreden partner(Mace in Therien: 1996, 7).V začetni fazi obstoja analiziranegaRVK je prevladoval ekonomskidejavnik in s tem sodelovanje naekonomskem področju, poznejepa so tudi drugi dejavniki, insicer vojaški, politični, socialni,znanstveni ter kulturni, vplivali napoglabljanje odnosov med državamiin na določitev bolj velikopoteznihciljev. Tako bi lahko rekli, daje proučevani RVK mešanica vsehTabela 1: Ključni gospodarsko-finančni in vojaški kazalnikidejavnikov, vendar pa bi ga zaradipomena ekonomskega dejavnikalahko uvrstili med ekonomskointegracijo, in sicer predstavljamešanico med prostotrgovinskimobmočjem ter carinsko unijo.Države Mercosurja se medsebojnopovezujejo ne le zaradi ekonomskihinteresov in prednosti,temveč tudi, da bi bile sposobnezagotoviti vojaško obrambo predmorebitnimi napadi ali ogrožanjidrugih držav v ožjem regionalnemali širšem mednarodnem okolju.Tako poskušajo hegemonsko močZDA spraviti v okvire, ki temeljijona skupno sprejetih pravilih in stem zmanjšati možnost enostranskegaizvajanja moči (Hurrell:1995, 50–53). Izboljšanje položajaregije v mednarodni skupnosti jetako glaven politični cilj procesa,hkrati pa namenja velik pomenkrepitvi demokracije v državahčlanicah.Sekuritizacija – problemregionalne in lokalne dinamikeKljub medsebojnemu povezovanjudržav oziroma regionalni inlokalni dinamiki, ki naj bi prinesladoločene prednosti za sodelujočedržave in njene državljane, se vokviru regionalnih dogovorovdržave ukvarjajo s številnimitežavami medsebojnega sodelovanjana gospodarskem, političnem,vojaškem, kulturnem tertudi drugih področjih. Državečlanice Mercosurja imajo podobnostrukturo etničnih in rasnihskupin (belci – Italijani, Španci,Portugalci; črnci, mulati, mestici),kar je posledica kolonizacije inmigracij, ki so spremljale to območjeprek zgodovinskih obdobij terše vedno potekajo znotraj regijein tudi zunaj tega območja. Velikproblem je tako v neenakosti,socialni izključenosti in revščini,ki prispeva k rasnim delitvam,ARGENTINA BRAZILIJA PARAGVAJ URUGVAJ% BDP ZA OBRAMBNE OZ. VOJAŠKE ZADEVE 0,84 % 2,60 % 1 % 1,6 %ŠTEVILO VOJAKOV 97.000 400.000 5000 10.000SREDSTVA NA POSAMEZNEGA VOJAKA 28.000 $ 60.000 $ 50.000 $ 11.000 $večja revščina in izključenost statako med Afroameričani oziromadoločenimi manjšinami, in sicerguarani, mestici ter Indijanci,kot pri belcih. V zadnjih letih seje sicer pokazal napredek, sajse države borijo proti revščini zrazličnimi vladnimi programi inpolitikami, toda temelji gospodarskeganeravnotežja in socialneizključenosti še vedno prodirajov družbo. Države imajo vsak danendemične težave institucionaliziranekorupcije, trgovanja z drogamiin nasilnih kaznivih dejanj,velik problem pa predstavlja tudiglobalna ekonomska kriza, ki je šedodatno povečala razlike med revnimiin bogatimi. To lahko privededo spopadov in nasilja manjšin,na drugi strani pa do vladneganasilja ter posledično lahko vplivana vprašanje varnosti v prihodnostiin celo povzroči nestabilnostdemokratične ter pravne ureditve.Dodatna varnostna vprašanjasprožajo tudi skupni problemi obtromeji med Paragvajem, Brazilijoin Argentino, kjer je zelo velikonelegalne trgovine z orožjem inmamili ter drugih oblik organiziranegakriminala. Poleg tega imajotežave zaradi kriminalnih skupinoziroma mafije, kolumbijskih gverilcevin celo skupine Hezbolah,ki povzročajo nemire ter vplivajona povečanje občutka ogroženostimed državljani. Ti dejavnikipovzročajo resne varnostne izzivein bodo tudi v prihodnosti ključenvarnostni, politični, ekonomski,zdravstveni, kulturni ter vojaškiproblem.Ob tovrstnih izzivih, ki torej prehajajos politizirane ravni na sekuritiziranoraven, države največkratukrepajo z varnostnimi silami intako pogosto pretirano uporabijosilo, kar povzroči ponovno nasilje.Sicer se stanje na tem področjuizboljšuje, saj države poskušajodesekuritizirati te težave s sprejetjemraznovrstnih načrtov inprogramov za mirno reševanje,vendar kljub temu ostajajo socialniproblemi in organizirani kriminalgrožnja državi ter regiji, predvsempa državljanom.Možnosti tradicionalne vojaškegrožnje med državami so majhne,saj je regija dosegla velik napredekv nadzoru nasilnih spopadov intako so bile posledično stvari v20. stoletju bolj omejene. Vzrokiza resne vojaške spopade so vpreteklosti izhajali predvsem izteritorialnih sporov (Argentina inČile – spor glede manjših otočkovna jugu celine), ideoloških sporov(sodelovanje z Zahodom in ZDAter nesodelovanje z Zahodom),tekmovanja v prevladi moči(Argentina se je odločila za enostranskeukrepe za premagovanjegospodarske krize s Paragvajem,Brazilija si ves čas prizadeva zavodilno silo regije), tekmovanja zanaravne vire (Brazilija, Argentinain Paragvaj imajo težave zaradigradnje jezu Itapu, Argentina jeblokirala promet na reki Urugvaj)ali iz težav zaradi beguncev (migracije,ki ogrožajo integriteto inidentiteto vseh držav v regiji), karpa še vedno ostaja velik problem(Lake in Morgan: 1997, 196). Vzadnjem času države nimajo nerešljivihmedsebojnih vprašanj, ki bilahko povzročila oborožen spopad.Sicer imajo manjše incidente obdržavnih mejah, predvsem na tromejimed Brazilijo, Argentino inParagvajem, vendar so za zdaj šetako majhni, da bi težko govorili ovojaškem ogrožanju. Poleg tega sedržave zavedajo, da bi reševanje zvojaško silo povzročilo le dodatnestroške za posamezno državo,obenem pa bi države izgubileugled v mednarodni skupnosti,zato prisegajo na mirno reševanjemedsebojnih sporov.Vir: Strategy page, 2009.29

SV 4strokovne temePrihodnost povezovanjaAnaliza je pokazala, da obravnavanedržave sodelujejo predvsem naekonomskem in političnem pa tudivojaškem, kulturnem, znanstvenemter drugih področjih, karminimalizira možnost (vojaških)spopadov med njimi. Zato lahkoproučevani podkompleks označimokot varnostno skupnost, ki jenastala zaradi podobne oziromaskupne kulture, jezika in verskegaprepričanja. Varnostna skupnost jepodobna EU, ki jo avtorji obravnavajokot varnostno skupnost, saj ovarnosti razmišljajo kot o skupnidobrini. To ustvarja globljo vez meddržavami in tudi predstavlja nekonaravno tvorbo. Tako lahko vidimo,da države članice Mercosurja prispevajoh krepitvi mednarodnegamiru in varnosti s posodabljanjemsvojih oboroženih sil, posodobitvijoopreme in sodobne tehnologije terdoločanjem novih nalog oboroženihsil. Še večja vključenost vmednarodne obrambne in vojaškezadeve je posledica članstva proučevanihdržav v nekaterih obrambnihorganizacijah in ustanavljanjaskupnih obrambnih organizacij. 3Države poskušajo uskladiti tudipodročje politike, da bo ta v okvirusodelovanja Mercosur-EU primerljivas politiko EU. Sicer je EUzadržana do teh držav in poskušaz različnimi potezami, sporazumiin dogovori institucionaliziratiMercosur, na primer oblikovati parlament,vendar bo potrebno še karnekaj časa, da bo Mercosur dosegeltakšno stopnjo, kot jo ima EU, če josploh bo kdaj.Prevladujoča država proučevanegaRVK-ja je Brazilija, ki predstavljagospodarsko, vojaško in političnomoč v regiji ter tako prevladuje vregionalnih in tudi mednarodnihodnosih. Približuje se ji Argentina,ki se je v preteklosti povezovalatudi z drugimi državami, na primerVenezuelo, da bi tako laže konkuriralaBraziliji. Drugi dve državi, insicer Paragvaj ter Urugvaj, sta šelez vstopom v Mercosur dobili večodločevalske in pogajalske moči,čeprav se pri določenih stvareh vokviru Mercosurja čutita še vednomarginalizirani.ZDA so pogosto poskušale vplivatina to območje oziroma posameznedržave, posebno zaradi socialističnihvplivov določenih držav, ki sov bližnji okolici te regije, na primerVenezuele. Tesne vezi so ZDA imelepredvsem z Brazilijo, ki pa je naeni strani Američanom poskušaladokazovati svojo demokratičnostin strinjanje z ameriško politiko, nadrugi strani pa je v drugih latinskoameriškihdržavah poudarjala svojoregionalno pripadnost. ZDA nemorejo pretirano vplivati na odnosev regiji, saj je Brazilija precej močnadržava, ki lahko kljub nestrinjanjuz določenimi politikami ZDAnormalno vodi odnose v svojiregiji. Poleg tega so države LatinskeAmerike v zadnjih letih pridobilenove trge, tako EU kot tudi južnoAfriko, Indijo ter druge pomembnesvetovne trge, zato se je zmanjšalanjihova odvisnost od ZDA.Mercosur je v zadnjih letih postalnekoliko paraliziran, saj si državenasprotujejo glede prihodnjeureditve in strukture, predvsem vpolitičnem smislu, kar bi pomenilospremembo v odnosih med državami.To skrbi predvsem Brazilijo,saj bi s spremembami izgubilamoč, zato vidi prihodnji Mercosurpredvsem v gospodarskem smislu,vendar pa smo ugotovili, da je stopnjaintegriranja RVK-ja glede nadruge proučevane RVK-je v okvirunaše raziskave zelo močna, saj jeopazen določen napredek takov oblikovanju skupnih institucij,določenih norm, predpisov, ki bodov prihodnosti omogočali še večjein bolj konstruktivno povezovanjemed članicami, kot tudi v povečevanjunjihovih možnosti vplivanja naregionalne ter mednarodne odnose.Naj končam z mislijo, da so zaboljšo prihodnost držav Mercosurjanujni določena stopnja medsebojnegazaupanja, politična voljadržavnikov in posledično skupnodelovanje vseh držav članic.Prednostna naloga torej ostajaprizadevanje k čim večji gospodarski,politični in tudi vojaškimoči Mercosurja, ki bi sčasomalahko postal enakovreden partnerdrugim regionalnim organizacijamv mednarodni skupnosti, predvsemEU. Tako bi tudi omenjene državepostale pomembnejši globalni akterjiin bi si povečale moč oziromamednarodni ugled. Z optimizmomlahko rečemo, da so rezultati žeopazni oziroma se že kažejo takona regionalni kot mednarodniravni.1Pri pripravi projektne naloge oziroma raziskaveso sodelovale tudi druge študentke 1.letnika podiplomskega študija obramboslovja,in sicer Polona Markovič, VesnaSmrdelj ter Kristina Bandelj.2Je gospodarska realnost kontinentalnihdimenzij in združuje območje, ki meripribližno 12.781.179 km 2 oziroma je karštirikrat večje območje, kot je Evropa.Predstavlja potencialen trg 250.142.890 ljudiin skupen bruto domači proizvod, ki je 2895bilijonov ameriških dolarjev, in ga uvrščamed štiri največje ekonomije sveta, takojza organizacijo NAFTA (North AmericanFree Trade Agreement), Evropsko unijo inJaponsko (Brazil government, 2009).3V okviru UNASUR (Unija južnoameriškihdržav) je nastal Južnoameriškiobrambni svet, ki si prizadeva ustvaritiskupne vojaške sile ter krepiti zaupanje insodelovanje med državami. Ustanovitevtovrstne ustanove je pomembna za razvojin preoblikovanje vojaških sil ter obrambnihpolitik v Južni Ameriki, obenem pa se boz integracijo vojaških sil celina uprla ZDAin njihovim pritiskom posredovanja v tehdržavah, predvsem v Kolumbiji.Viri:– Brazil government. 2009. Dostopnona http://www.mre.gov.br/cdbrasil/itamaraty/web/ingles/relext/mre/apresent/index.htm(19. 11. 2009).– Buzan, Barry in Ole Waever. 2003.Regions and powers: the structureof international security. Cambridge.Cambridge University Press.– Hurrell, Andrew. 1995. Regionalismin Theoretical Perspective. V LouiseFawcett in Andrew Hurrell (ur.)Regionalism in world Politics: RegionalOrganization and Internatonal Order.37–73. Oxford. Oxford UniversityPress.– Mace, Gordon in Jean Phillipe Therien.1996. Foreign policy and regionalism inthe Americas. V Gordon Mace in JeanPhillipe Therien. (ur). Foreign policyand regionalism in the Americas.1–17.Boulder in London. Lynne RienerPublishers.– Mercosur: South America's FractiousTrade Bloc. 2009. Dostopno na http://www.cfr.org/publication/12762/ (20.11. 2009).– Strategy page. com. 2009. Dostopnona http://www.strategypage.com (13.12. 2009).The Regional Security Complex: MERCOSURStudying as well as understanding regions and regionalism in an increasinglyinterconnected and interdependent world is paramount tograsping the significance of modern international relations. Hence,between October 2009 and January 2010, students of the DefenceStudies post-graduate program at the Faculty of Social Sciences analysedregional security complexes as concepts for studying securityprocesses, structures and relations in certain areas. The basic findingsof the research are presented in this issue of the magazine SlovenskaVojska. An introductory article on the concept and the significance ofstudying regional security complexes as well as the fundamental principlesof the analytical concept was published in the February issue. Inthis article, the author summarizes findings regarding MERCOSUR, aregional security complex for four South American countries.Fotografija: Mercosur30

azvedriloSV 4Fotografija: Bruno ToičReševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: ŽIVLJENJAREŠUJEMO SKUPAJ.Nagrade prejmejo: Borut Fertin, Valvazorjeva7, 1000 Ljubljana, Marija Hrovat, Na Jelovo 27,1433 Radeče, Jan Smolnikar, Gorjuša 9, 1233 Dob.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratnekrižanke nam pošljite do petka, 2. aprila, na naslov:Uredništvo revije Slovenska vojska, Vojkova cesta55, 1000 Ljubljana.Ime in priimek:.....................................................................................Naslov:.................................................................................................Pošta:...................................................................................................Rešitev gesla:.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................31

Zaposleni na Ministrstvu za obramboSodelujmo v akciji OčistimoSlovenijo v enem dnevu!PILOTNA AKCIJA ČIŠČENJA SLOVENSKE VOJSKEPriprave na največjo čistilno akcijo Očistimo Slovenijov enem dnevu! so v polnem teku. Po vsej Sloveniji bopotekala v soboto, 17. aprila 2010.V popis divjih odlagališč po vsej Sloveniji se je s svojimosebjem, vozili in tehnično pomočjo aktivno že vključilaUprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,in sicer prek izpostav v Brežicah, Celju, Kopru, Kranju,Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novemmestu, Postojni, na Ptuju, v Slovenj Gradcu in Trbovljah.Popis je potekal v soboto, 20. marca, v njem pa je prostovoljnosodelovalo 60 zaposlenih s 30 vozili in napravamiGPS.VZORČNA ČISTILNA AKCIJA SLOVENSKE VOJSKEV soboto, 10. aprila, bo Slovenska vojska organiziralavzorčno čistilno akcijo dveh največjih divjih odlagališčna zemljiščih v upravljanju Ministrstva za obrambo, insicer na nekdanjem vojaškem poligonu Strmica nadVrhniko ter na zemljišču ob Vojašnici Novo mesto, čiščenjepa bo ta dan potekalo tudi na osrednjem vadiščuSlovenske vojske Poček pri Postojni.Divje odlagališče na zemljišču ob Vojašnici Novo mestobodo očistili pripadniki 14. inženirskega bataljona iz Novegamesta, divje odlagališče na nekdanjem vojaškempoligonu Strmica nad Vrhniko pa pripadniki 5. obveščevalno-izvidniškegabataljona in 11. bataljona zvez. Osrednjevadišče Slovenske vojske Poček pri Postojni bodoočistili pripadniki in pripadnice Poveljstva za doktrino,razvoj, izobraževanje in usposabljanje. V čistilni akciji bo10. aprila sodelovalo do 250 pripadnic in pripadnikovSlovenske vojske. Slovenska vojska bo tako organizatorjemokoljske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!predstavila vse logistične in organizacijske izzive, s katerimise bo soočila med čistilno akcijo.SLOVENSKA VOJSKA BO V AKCIJI OČISTIMOSLOVENIJO V ENEM DNEVU! SODELOVA-LA TUDI V SOBOTO, 17. APRILA, KO BO ZAPRIPADNICE IN PRIPADNIKE SLOVENSKEVOJSKE DELOVNI DAN. PRISTOJNE ENOTEBODO OČISTILE ZEMLJIŠČA, KI SO LAST MO,VOJAŠNICE IN DRUGE OBJEKTE SLOVENSKEVOJSKE TER NEPOSREDNO OKOLICO NJENIHOBJEKTOV.WWW.OCISTIMO.SIZaposleni na Ministrstvu za obrambo,pridružimo se akciji v svojem kraju kotprostovoljci!Zaposlene na Ministrstvu za obrambo in v organih vnjegovi sestavi vabimo, da se skupaj s svojimi družinamikot prostovoljci pridružimo akciji na območju svojihprebivališč. Z dosedanjimi pripravami in aktivnostmi, kiglede akcije potekajo v okviru Ministrstva za obrambo,se lahko seznanimo na spletni strani Mors (http://www.mors.si), na kateri smo uvedli posebno podstran. Prekspletne podstrani Mors se lahko povežemo tudi z glavnospletno stranjo akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!(http://www.ocistimo.si), na kateri se lahko podrobnejeseznanimo s splošnimi informacijami in napotki o tem,kako se lahko kot posamezniki ali z vso družino vključimov ta vseslovenski projekt.Pozanimajte se, kje so označena divja odlagališča, kdoje koordinator v vašem kraju, kako se lahko vključite vakcijo v bližini svojega doma in kako morate biti za toopremljeni.Hvala vsem sodelujočim v akciji Očistimo Slovenijov enem dnevu!ORGANIZATORJI AKCIJE OČISTIMO SLOVENIJOV ENEM DNEVU!WWW.OCISTIMO.SIPOMAGAJMO POLEPŠATI SLOVENIJO. SKUPAJ NAM BO USPELO!