Ines Agić, - Pomurje.si

20 julij 2011 pen44Na lekarniški tehtniciPolonca Fiala, mag. farm.,Pomurske lekarneBesede modeTatjana KalamarMoralesDisleksija – ko branjepostane težavaPočitnice so, zakorakali smo v čas dopustovin veselo polnimo počitniške kovčke. Aob tem ne pozabimo na kakšno knjigo, sajje čas počitnic tudi čas sproščenega branja.Kjer koli; na plaži, v senci dreves, ob jezeruali na klopci domačega vrta. A kaj storiti, kobranje postane težava? Ko knjige, namesto dabi ponudile razsežnost bivanja, prinesejo stiskoin muke? Disleksija je pogosta specifičnajezikovna učna težava otrok, ki moti učenjebesed in branje, čeprav je otrok povprečnoali pogosto celo nadpovprečno inteligenten,primerno motiviran in ima ustrezne učnerazmere, normalno vidi in sliši.Kaj storiti, da bo tudi tak otrok z veseljemvzel v roke knjige in se prepustil domišljijskemusvetu? Kako mu pomagati, da bodonjegove misli lahko skozi besede v knjigizaplavale k Heidi, s katero se bo lahko podilpo planini, in skupaj s Petrom in njegovimikozami lazil čez največje strmine, zaduhalvonj sena in zaslišal milo zveneč potoček.Kako mu pomagati, da bo spoznal Piko Nogavičko,z njenimi norimi idejami in dobrovoljo. Gotovo jo bo občudoval, tudi zato, kerje prijazna in pravična in ker ni zgolj otročja,ampak v sebi ohranja otroškost. Kar ne uspeskoraj nobenemu odraslemu. Med branjemse bo lahko pomudil še ob Mileni in Tomažuv Poletju v školjki, pa pomagal rešiti kužka vSreči na vrvici, trepetal za idilično družino vHišici v veliki hosti in se zapletal v svet dogodivščinPet prijateljev … Neprecenljivo, kajponuja knjiga, in neprimerljivo z virtualnimimožnostmi sodobne tehnike, ki narekujejotempo in tako zlahka ubijejo domišljijo, ki tijo knjiga prebuja.In pomislimo, kako hudo mora biti, če tegasveta ni ali ga zaradi težav z branjem ne morešzačutiti. Približati knjigo, spodbuditi k branjuin pomagati tistim, ki imajo težave z branjem,je korak k temu, da »knjižni svet« in bralnenavade ohranimo.VzrokiKar nekaj znanih in uspešnih Slovencevje razkrilo, da trpijo za disleksijo, a njihovihimen ne bi razkrivala. Lahko pa kot zanimivostponudim mnogo znanih ljudi z disleksijo,npr. Leonardo Da Vinci, Thomas Edison, AlbertEinstein, Hans Christian Andersen …Disleksija se pojavlja družinsko in je pogostejšapri dečkih kot pri deklicah. Nastanezaradi okvare pri predelavi glasov in govorav možganih. Disleksija nikakor ni bolezen.Organski izvor disleksije je sicer v možganih,vendar z njimi ni nič narobe, le drugače delujejo.Večina ljudi uporablja bolj levo polovicomožganov in se loti reševanja problemovpostopno, linearno in z logičnim sklepanjem.Pri večini ljudi so sposobnosti, talenti porazdeljenienakomerno. Osebe z disleksijo pabolj uporabljajo desno polovico možganov,reševanja problemov pa se lotevajo drugače,intuitivno. Rešitve problemov iščejo v vsehsmereh – zvezdasto. Sposobnosti oz. talentiso porazdeljeni nekoliko drugače, nekateritalenti so izrazito močni, vendar so hkratinekatere sposobnosti izrazito šibke.SimptomiVečinoma je disleksija znana pri otrocihkot težava pri branju in pisanju (zamenjavain obračanje črk, težko branje, grdo pisanje,izpusti črk, težko zlogovanje, nerazumevanjeprebranega …). Zmotno je mnenje, dase disleksija v puberteti preraste in da karsama nekako izgine. Najbolj značilne težavedislektikov pri branju so: počasno branje, prikaterem se otrok vidno muči, glasno branje jepočasno, po odrezanih sekvencah (ni tekočein gladko), otrok pri glasnem branju pogostone upošteva ločil, po kratkotrajnem branju paje vidno utrujen. Razumevanje prebranega jepogosto slabše, ker otrok vso energijo usmerik pravilno prebranim besedam, slušno razumevanjeje običajno veliko boljše. Otrok pogostoobrača, zamenjuje ali premešča glasovev besedi (npr. mak – kam, zima – miza, tri – tir…). Besede, ki so videti podobno, nadomeščaz drugimi, čeprav lahko spremenijo celotenpomen povedi (npr. zahod – zavod, prt – vrt,sveča – sreča, leva – lega …). Težave mu delajopredvsem črke d, p in h, ki jih zamenjuje z b,g in n. Pri branju besedo nadomesti z novosopomenko, čeprav si na pogled nista podobni(npr. potovanje – izlet, jokanje – vekanje,deček – fant, čaša – kozarec …). Otrok izpuščaali dodaja kratke besede (npr. od, smo, k, za,pri …). Pri črkovanju se pojavljajo zelo podobnenapake kot pri branju. Napake so tudi, čeotrok prepisuje iz knjige ali s table. Črkovanjeje kljub ponavljanju in vajam velikokrat uporabljenihbesed še vedno napačno.Kaj lahko storimo?Zelo pomembno je, da smo pozorni pri vsehotrocih, ki imajo težave z branjem, vendar jeto za njihove govorne in intelektualne sposobnostinenavadno. Vsekakor pa je obenemtreba paziti, da disleksija ne postane »modnamuha« ali izgovor ter najpogostejša diagnozaučencev, ki se pri učenju in branju (velikokrattudi zaradi lenobe) znajdejo v težavah.Sodobni pristopi k disleksiji vključujejonove pristope za osebnostni razvoj, spodbujanjeharmoničnega delovanja leve in desnemožganske polovice, sproščanje in glasbenoterapijo. Nekateri strokovnjaki navajajo, da jedobrodošlo tudi dodajanje omega 3 maščobnihkislin k prehrani. Pomoč se lahko ponuditudi z ustreznim tiskom knjig (npr. besedilo,natisnjeno na bež podlago z večjimi črkamiin večjimi razmiki vrstic ...).Tako se bo tudi otroku, ki trpi za disleksijo,odprl knjižni svet neizmernih možnosti, domišljije,lepote, popotovanj in mnogo vsegatistega, kar velikokrat v realnem življenju nimoč enostavno užiti! Skozi knjigo je to vednoin povsod mogoče!Privlačne barveJohannes Itten, likovni teoretik, je nekočdejal, da je izbira barv povezana z našimvidezom in osebnostjo. Vsakič, ko izbiramooblačilo in se pogledamo v ogledalu, rahlopokimamo ali zamrmramo. Niti zavedamose ne, da je pravilna izbira najbolj povezanaz barvnim odtenkom kože, šele nato z barvooči in las.Prvi vtisKakor koli že, prvi vtis je pomemben.Moč samozavesti in dobrega počutja jeizjemna, saj ju lahko takoj opazimo. Pravtako pa opazimo tudi občutje nelagodjain nesamozavesti, kar sproža negativnaobčutja. Podzavestno smo najbolj veseli,kadar nosimo oblačila prijetnih barvnihkombinacij. Opazimo lahko, da so barvepomemben del našega življenja. Razumevanjebarv nam lahko prinaša dobrerezultate, saj se v določenih barvah alibarvnih kombinacijah lahko počutimotudi srečne.Izbira pravih barvČe si znamo izbrati oblačila primernihbarvnih odtenkov glede na naš odtenekkože, barvo las in oči, je naš videz lahkobolj privlačen in energijsko močen. Nekatereinstitucije pomagajo svojim strankamna osnovi barvnih analiz glede na sezonskibarvni tip (pomladni, poletni, jesenski inzimski). V grobem povedano sta poletniin zimski barvni tip povezana z rožnatimodtenkom kože, pomladni in jesenski paz rumenim odtenkom kože. Zimski barvnitip je bolj povezan s temno barvo las in oči,medtem ko je poletni tip povezan s svetlejšorjavo in popolnoma svetlo barvo las in oči.Zimski barvni tip je na primer CatherineZeta Jones, poletni Cameron Diaz, pomladniJennifer Aniston ali Nicole Kidman injesenski Sarah Ferguson in Keira Knightley.Zimskim tipom pristajajo dramatične kombinacije(npr. črna s fuksijo), pomladnimtipom kombinacije čistih barv s pasteli,poletnim tipom mehke kombinacije barvin senc, jesenskim tipom pa jesenske inzemeljske barve.Jesenski tipMed nami je veliko »jesenskih tipov«.Koža je rumena ali bež, s pegami ali brez.Oči so pogosto zelene, zlato rjave, barvelešnika ali rjavo-zelene. Barva las je pogostorjava, v odtenku bakra ali rdečegazlata. Takim barvnim tipom pristajajozemeljske barve, barve oliv, bakra, ožganelončevine, zlato oranžna in vinsko rdeča.Med zelenimi odtenki so lahko tudi barvniodtenki gozda. Kot kontrast je lahko tudigloboka turkizna barva in temno modra.Strokovnjaki za barvne tipe, ki analizirajovsakega posameznika, svetujejo vedno vsakemuposebej na podlagi tkanin v različnihbarvah, ki jih dajejo k obrazu. Ni takoenostavno svetovati barvne kombinacije,je pa lažje na podlagi sezonskih barvnihtipov. Sami si lahko pomagamo tako, da vsaoblačila v garderobni omari posebej oblečemoali z obešalnikom postavimo predsebe, medtem ko se gledamo v stenskemogledalu. Odkrili bomo, kateri odtenkinam najbolj pristajajo, in na podlagi tegadokupimo, kar nam v garderobni omarimanjka. V bistvu lahko gremo v trgovinoz oblačili kar z listkom. Všeč nam bomorda marsikaj, a je listek dober okvir, dakupimo, kar potrebujemo in v finančnemokviru, ki smo si ga prej postavili.Dejstvo je, da smo se rodili z določenimbarvnim odtenkom in določeno silhueto.Morda smo poleti malo temnejši, a v osnovise naš barvni odtenek kože ne spreminja.Prav tako se ne spreminja naša silhueta(nekaj kilogramov gor ali dol), zato je našaprva komunikacija (pri izbiri oblačil) vednousmerjena v obliko telesa in barvni odtenekkože. Sledi barva las, oči in posebnosti, kijih hočemo poudariti ali skriti.