Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete s predstavniki vlade leta ...

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS | leto XIX. | številka 1 | 1. januar 2010Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete s predstavniki vlade leta 1945

Kdo nam želi krojiti usodo?UvodnikTretje tisočletje je tisočletje medijev. Prav leto, ki je zanami, nam je na najbolj neposreden, grobo realen inpovsem neobčutljiv način dokazalo, da je tako. Četudismo zdravniki že nekaj let soočeni s povsem nerazumljivimin pogosto tudi neupravičenim medijskimobtoževanjem ter pritiski, ki so bili izjemno težki, so tipritiski v minulem letu prestopili mejo vzdržnega. Šenikoli ni bilo tako težko opravljati zdravniškega poslanstva,kot ga je zdržema in dostojanstveno opravljaloslovensko zdravništvo in zobozdravništvo v letu 2009.Prav zagotovo se ne znajdemo dobro pod žarometi, kernanje nismo navajeni. Prav zagotovo ne razumemo, kajsmo zagrešili, če se trudimo v skladu z možnostmi, ki sonam na razpolago. Prav tako ne želimo prikazati svojegadela v luči idealnega in božanskega, četudi bi si nekaterito želeli in na tihem to celo pričakujejo od nas. Smo pazagotovo soočeni z nepojmljivo, nevzdržno situacijo, kose bojimo že skoraj pri vsaki odločitvi v procesu zdravljenja.Takrat je v nas vse bolj prisotno razmišljanje,kaj bi lahko šlo po zlu in kako se bo na to odzval deljavnosti, ki je vedno pripravljen na zakon ulice.Dejstva iz vsakdanjika so suhoparno realna. Zlorablja seposamezne izjemno tragične osebne in družinske tragedijeza posplošeno obtoževanje in nepojmljivo grobostv izražanju. Izrablja se vsako priložnost zdravništvo tudinotranje polarizirati in postaviti na različne bregove.Nobeno resorno ministrstvo ne poskuša svojega področjatako neposredno diskreditirati v javnostih, kot topočne prav naše.Celo najbolj izkušen del zdravništva, upokojeni zdravniki,so bili dobesedno zavedeni z ne slučajno medijskokampanjo. Izrazito tendenciozno se je prikazovalopovečanje članarin, ob tem pa ne pojasnilo, kaj todejansko pomeni. Upokojeni zdravniki so izjemnopomemben del članstva zdravniške zbornice. Celo kotskupina so najštevilčnejši, presegajo skupno številozdravnikov splošne medicine! Aktivno sodelujejo vmnogih organih in odborih ter prispevajo pomembendelež odločitev.Eno od najbolj stanovsko prijetnih srečanj je biloletošnje srečanju oražnovcev. Veliko smo se pogovarjaliin neposredno, pristno izmenjevali izkušnje in stališča.Pristopil je starejši kolega in mi rekel: »Poslušaj, ti sičisto v redu dekle, si tudi oražnovka in zato si mi še boljpri srcu, pa vendar, to kar ste naredili s članarino, se mizdi nezaslišano!« Na moje pojasnilo, da smo članarinosicer v odstotku dvignili za zelo pomemben delež, da paje to realno 9 evrov mesečno, se je začel skoraj opravičevati,da dejansko ni bil dovolj dobro poučen. Skupaj svaugotovila, da je to znesek, ki ga zagotovo zmore vsakupokojeni zdravnik in zobozdravnik, ker to ni le prejemanjemesečne revije Isis, temveč veliko več, dostop dovseh pravic, tudi finančne pomoči ogroženim upokojenimčlanom in priložnosti za udejstvovanje v stanovskiorganizaciji, ostati povezan s stroko, kot jo ima tudičlan, ki plača pomembno višjo članarino. Zdravnikismo v duši socialni in solidarni, ob tem pa tudi pošteniin iskreni. Strinjala sva se, da ima razvoj svojo ceno,da pa je ta silno primerna glede na vložena sredstva.Prav tako je kolega sam povedal, da je bolj »slišal« tisto,kar je »govorila ulica«, kot pa se dejansko ne strinjalz višino članskega prispevka. Razšla sva se z iskrenimstiskom rok in globokim prepričanjem, da zdravnikizmoremo preseči tudi razlike v naših razmišljanjih indelovati za skupno dobro. Zdravniki smo ponosni nadejstvo, da je prav naš članski prispevek tisti, ki zagotavljadelovanje stanovske organizacije, brez sofinanciranjafarmacevtske industrije, in smo že s tem neodvisniin samostojni. To pa očitno nekomu ni po godu.Revija ISIS - Januar 20103

UvodnikPovsem drugače je v primeru sprejemanja predloganove zakonodaje. Koordinacija zdravniških organizacijje nekajkrat ponudila in poudarila pripravljenostpartnersko sodelovati pri pripravi reforme na področjuzdravstva, ki jo zagotovo potrebujemo, tako v interesubolnikov kot tudi zdravnikov. Vendar smo naleteli napovsem »gluha ušesa« in neverjetno sprenevedanje,ki je legitimne predstavnike zdravništva postavilo vpoložaj splošnih javnosti. Ko je bilo očitno, da predlogazakona, ki naj bi šel v nadaljnji parlamentarni postopek,ne bomo mogli izvajati, in še huje, da za bolnike neprinaša nobene izboljšave, je moral poseči v dogajanjecelo predsednik vlade in naložiti resornemu ministru,da vzpostavi partnerski dialog z zdravniki, ki bomolahko prispevali pomemben strokovni delež v izboljšavidelovanja zdravstvenega sistema v prihodnje.Glavna pozornost medijev in javnosti je bila zelo subtilnoin z neverjetnim sprenevedanjem odgovornih preusmerjenaod obravnave resnih problemov v zdravstvuk osebnim tragedijam, ki nikogar med nami ne pustijobrez občutka sočustvovanja in obžalovanja. Potrebna bibila resna javna obravnava, kakšno zdravstvo želimo vprihodnje. Kako zagotoviti bolnikom pravice, ki so jimzapisane na papirju, pa jih zaradi omejitev v sistemu nemorejo uresničiti, pa naj gre za dostop do diagnostičnepreiskave, pregleda pri zdravniku ali zdravljenja? Kakozagotoviti število zdravnikov, ki bodo te storitve tudiopravili? Kako zagotoviti zdržno financiranje, ki ne boše nadalje posegalo v osebne finance državljanov? Zadialog sta potrebna vsaj dva. Prav zagotovo pa bi se nasnašlo še veliko, od drugih zdravstvenih delavcev, civilnedružbe in splošnih javnosti, ki si želimo tak dialog priodgovornem ministrstvu. Soočeni pa smo s tem, danam lekcije o učinkovitosti delijo prav tisti, ki so naspripeljali v sedanjo situacijo. Ali nam bodo prihodnostnapisali tisti, ki so odgovorni za zgodovino?Ker pa je konec leta, je pomembno povedati, da je zanami težko, naporno in tudi izjemno težavno leto.Verjetno tega ne čutim le sama, temveč je to izkušnjavečine slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov. Pavendar smo prebrodili močne viharje, preživeli hudepreizkušnje in okrepili naše vrste. Dokazali smo, da jenaša moč naše znanje, naš ugled naša predanost deluin da sta naša prihodnost in usoda v naših rokah. Vseživljenje se učimo, vse življenje se izpopolnjujemo, rastemoduhovno, strokovno in osebnostno. Na izkušnjahminulega leta smo se zagotovo veliko naučili, kar bomos pridom uporabili v prihodnjem letu, za dobrobit našihbolnikov in slovenskih zdravnikov.Dragi slovenski zdravniki in zobozdravniki,v vseh težkih trenutkih ste mi pomagali premagovati navidez nepremostljive ovire, za kar se vam iskreno in odsrca zahvaljujem. Okrepili ste moje globoko prepričanje,da so ljudje v osnovi dobri, iskreni in pošteni in dase v stiskah spoznajo veliki ljudje. Da to, kar mislijo,tudi govorijo in predvsem tudi delajo. Ponovno smodokazali, da smo le skupaj močni in neodvisni. Ponosnasem na prav vsakega med vami, ki se vsakodnevnopredaja svojemu plemenitemu poslanstvu in dostojnopredstavlja naš stan tako v javnostih kot pred našimibolniki in pomaga, da svojo usodo pišemo sami. In pravzagotovo sem ponosna, da sem slovenska zdravnica, tervam želim veliko dobrega v prihodnjem letu.Vaša Gordana Kalan ŽivčecVeliko sre~e, zdravja in miru,topline in zadovoljstva.Veliko novega in vzpodbudnega,doseženega in osvojenega.Naj vse ovire postanejo premostljive,vse, kar je bilo predale~, dosegljivo,vse, kar je bilo nemogo~e, mogo~e.Vse, kar pa se ne bo uresni~ilo,naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma!Vaša Zdravniška zbornica SlovenijeNamesto voš~ilnic smo denar nakazali v humanitarne namene.4 Revija ISIS - Januar 2010

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS | leto XIX. | številka 1 | 1. januar 2010Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete s predstavniki vlade leta 1945NaslovniceISIS2010v1.indd 1 21.12.2009 11:12:49številka 1 | 1. januar 2010Kozak, okulist Leopold Ješe, patolog Franc Hribar, Josip Vidmar,ortoped Bogdan Brecelj, ginekolog Pavel Lunaček in biolog HubertPehani (iz fotoarhiva Inštituta za zgodovino medicine MF UL)Oblikovanje naslovnice in avtor logotipa: Primož KalanPripravila: prof. dr. Zvonka Zupanič SlavecStremljenja in dosežki v stomatologiji 66Željko B. JakeličIzjava praške delavnice o beljenju zob 68Gordan ČokOtokirurgija na letnem srečanjunevroloških kirurgov ZDA – kultura odličnosti 69Saba BattelinoPresaditev pljuč in možnostikirurškega zdravljenja pljučne hipertenzije 71Barbara SalobirNeonatalna farmakologija 73Borut BrataničStrokovne publikacije»Navodila za bolnike« – nova zbirka v nizuprizadevanj zdravnikov družinske medicine 76Ksenija Tušek BuncIzzivi študentov medicine 78Jasmina Golc, Mojca ObranObletnicaDevetdeset let slovenske splošne bolnišnice v Mariboru 79Gregor Pivec, Elko BorkoPortret prof. Pavleta Kornhauserja,zdravnika pediatra, glasbenika organizatorja,publicista in še kaj – ob njegovi 85-letnici 81Anica Mikuš KosBil je nepozaben večer… 85Tomaž RottS knjižne policeJerneja Jezernik: Alma M. Karlin – državljanka sveta 87Marjan KordašStrokovna srečanja 89Delovna Mesta 99Zdravniki v prostem časuSrečanje slovenskih in hrvaških upokojenih zdravnikov 103Marjana Šalehar40. zdravniški koncert ob Plečnikovem memorialu 106Zvonka Zupanič SlavecRazstava prof.dr. Antona Dolenca ob 30-letnici KUD-a 109Barba Štembergar ZupanVaginalni obroček -nova oblika hormonske kontracepcijeDarija StrahTečaj medicine v divjini in na(visokogorskih) odpravahJurij GorjancSISI5358Vpliv alkoholiziranostivoznika na izid prometne nesreče 111Teran Vinko, Kvartarna klinika PotrpinaPotrkano! 111Igor KočevarZavodnikO zlorabah medicine – od čarovniških napojev doumetne pridelave otrok in človeško-živalskih križancev 112Jože TronteljRevija ISIS - Januar 20107

ImpressumLETO XIX., ŠT. 1, 1. januar 2009natisnjeno 8500 izvodovdatum tiska: dan pred izidomUDK 61(497.12) (060.55)UDK 06.055:61(497.12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK /PUBLISHED BYZdravniška zbornica SlovenijeThe Medical Chamber of SloveniaDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 LjubljanaW: http://www.zdravniskazbornica.siT: 01/ 30 72 100, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276PREDSEDNICA / PRESIDENTprim. Gordana Kalan Živčec, dr. med.UREDNIŠTVO / EDITORIALOFFICEDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 LjubljanaW: http://www.zdravniskazbornica.siIsis online: ISSN 1581-1611T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNIUREDNIK / EDITOR-IN-CHIEFAND RESPONSIBLE EDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E: egadzijev@onko-i.siT: 01/587 98 97TEHNIČNA UREDNICA,LEKTORICA / EDITOR, REVI-SIONMarta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov.E: marta.brecko@zzs-mcs.siUREDNIŠKI ODBOR INNOVINARJI / EDITORIAL BOARDAND JOURNALISTSprim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med.doc. dr. Vojko Flis, dr. med.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med.prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Marko Pokorn, dr. med.prim. asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Tomaž Rott, dr. med.asist. Aleš Rozman, dr. med.akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med.prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.TAJNICI UREDNIŠTVA / SECRETARYMarija CimpermanSlavka SterleOBLIKOVANJE / DESIGNAndrej Schulz, Primož KalanVisArt studio, LjubljanaRAČUNALNIŠKA POSTAVITEV INPRIPRAVA ZA TISK - DTPAndrej Schulz, Barbara Kovačič,Simon Trampuš, Primož KalanVisArt studioKvants-VisArt d.o.o.Koprska ulica 94, 1000 LjubljanaT: 01/257 67 41TRŽENJE / MARKETINGAtelier IM d. o. o., Breg 22, LjubljanaT: 01/ 24 11 930, F: 01/ 24 11 939E: atelier-im@siol.netTISK / PRINTED BYTiskarna Povše,Povšetova 36 a, LjubljanaT: 01/439 98 40Vse pravice pridržane, ponatis celoteali posameznih delov je dovoljen le zdovoljenjem uredništva.Lastnik blagovne znamke: Zdravniškazbornica Slovenije, Dalmatinova 10,1000 LjubljanaNavodilaavtorjemRok oddaje vseh prispevkov za objavo vreviji Isis je do 5. v mesecu za naslednjimesec. Članke oddajte v elektronskiobliki. Dolžina člankov je omejena na30.000 znakov – štetje brez presledkov(velikost 12 pt, oblika pisave times newroman).Za objavo so primerne digitalnefotografije, velike vsaj 1500 x 1200 točk(pixels), to je okoli 2 milijona točk.Ločljivost najmanj 300 dpi.Če uporabljate kratice, ki niso splošnoznane, jih je treba pri prvi navedbirazložiti. Prosimo, da se izogibatetujejezičnim besedam in besednimzvezam. Če ni mogoče najti slovenskeustreznice, morate tujo besedo alibesedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo,razložiti.Če ste članek napisali po naročilufarmacevtskega podjetja ali če v člankuobravnavate farmacevtske izdelke,morate navesti konflikt interesov.Ker izbrane prispevke honoriramo,pripišite polni naslov stalnega bivališča,davčno številko, davčno izpostavo,popolno številko transakcijskega računain ime banke.Poročila sstrokovnihsrečanjDolžina prispevka je omejena na največ10.000 znakov (štetje brez presledkov).Priložite lahko eno fotografijo, v temprimeru ima prispevek lahko največ9000 znakov. Če gre za srečanja zmednarodno udeležbo, mora poročilovsebovati oceno obravnavanega področjamedicine v Sloveniji. Prosimo, da vporočilu povzamete bistvo obravnavanetematike in se ne zaustavljate prevečpri imenih predavateljev, ki za večinobralcev niso sporočilna.Na koncu prispevka lahko navedeteimena pravnih ali fizičnih oseb, kiso kakor koli prispevale, da ste selahko udeležili srečanja (uredništvo sipridržuje pravico, da imena objavi venotni obliki). Zahval sponzorjem nebomo objavili.NekrologiV vsaki številki bomo objavili največdva nekrologa. Dolžina nekrologaje omejena na eno stran, torej 5000znakov (štetje brez presledkov).Priložite lahko eno fotografijo;v tem primeru ima prispeveklahko največ 4000 znakov.Izjava uredništvaČlanki izražajo stališča avtorjev in nenujno tudi organizacij, v katerih sozaposleni, ali uredništva Izide.Letna naročninaLetna naročnina za nečlane (naročnike)je 49,20 EUR, za naročnike v tujini98,40 EUR, posamezna številka zanečlane stane 4,10 EUR. 8,5-odstotnidavek na dodano vrednost je vračunan vceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102Ljubljana.Sporočilo bralcemLiteratura je na voljo pri avtorjih.SodelovaliAsist. mag. Saba Battelino, dr.med., Klinični center, Klinikaza otorinolaringologijo incervikofacialno kirurgijo • Prim.prof. dr. Elko Borko, dr. med.,Maribor • Asist. dr. BorutBratanič, dr. med., Univerzitetniklinični center Ljubljana, SPSPediatrična klinika • GordanČok, dr. dent. med., Zdravniškazbornica Slovenije • Asist. DavorinDajčman, dr. med., Univerzitetniklinični center Maribor • Prim.Marko Demšar, dr. med.,Ljubljana • Doc. dr. Vojko Flis, dr.med., Univerzitetni klinični centerMaribor • Jasmina Golc • JurijGorjanc, dr. med., SB SlovenjGradec • Mag. Željko B. Jakelič,dr. dent. med., Zasebna ordinacijaJakelič, Jesenice • Prim. GordanaKalan Živčec, dr. med., Zdravniškazbornica Slovenije • Igor Kočevar,dr. med., Medik ambulantaLjubno • Akad. prof. dr. MarjanKordaš, dr. med., Ljubljana • DarjaLovšin, Zavod za izobraževanjeo diabetesu • Mag. Nina Mazi,dr. med., Ljubljana • Doc. dr.Anamarija Meglič, dr. med.,Univerzitetni klinični centerLjubljana, Pediatrična klinika,KO za nefrologijo • Prim. AnicaMikuš Kos, dr. med., Slovenskafilantropija • Mag. Dušan Nolimal,dr. med., Inštitut za varovanje zdravjaRS • Prof. dr. Živa Novak Antolič,dr. med., Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, SPS Ginekološkaklinika • Prim. doc. dr. Ciril Oblak,dr. med., Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, SPS kirurškaklinika, KO za urologijo • MojcaObran • Odbor za pravno-etičnavprašanja ZZS • Žarko Pinter,dr. med., Združenje organizacijzdravstvene dejavnosti GIZ • Prim.asist. Gregor Pivec, dr. med.,Univerzitetni klinični centerMaribor • Damjana Pondelek,Urednica, odnosi z javnostmi,d.o.o. • Klelija Potokar • Izr.prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent.med., Zdravniška zbornicaSlovenije • Prof. dr. Tomaž Rott,dr. med., Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani • Asist.Aleš Rozman, dr. med.,Bolnišnica Golnik, Univerzitetnaklinika za pljučne bolezni inalergijo • Doc. dr. BarbaraSalobir, dr. med., Univerzitetniklinični center Ljubljana, SPSInterna klinika • Darija Strah,dr. med., Diagnostični centerStrah, Domžale • Strokovnozdruženje zasebnih zdravnikov inzobozdravnikov Slovenije • Prim.mag. Marjana Šalehar, dr. med.,ZD Ljubljana • Barba ŠtembergarZupan, KUD Kliničnega centrain Medicinske fakultete dr. LojzKraigher • Prim. Franc Štolfa,dr. dent. med., Celje • Prim.mag. Iztok Tomazin, dr. med.,ZD Tržič • Akad. prof.dr. Jože Trontelj, dr. med.,Komisija Republike Slovenije zamedicinsko etiko • Nana Turk,Univerza v Ljubljani, Medicinskafakulteta, Centralna medicinskaknjižnica • Prim. asist. KsenijaTušek Bunc, dr. med., ZD dr. AdolfaDrolca Maribor • Prim. dr. VelimirVulikić, dr. med., Domžale • Prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr.med., Medicinska fakulteta Univerzev Ljubljani, Inštitut za zgodovinomedicine •8 Revija ISIS - Januar 2010

ZbornicaDobrodošli v Domus MedicaMarko DemšarPriznam, da vse do danes še nisem prebolel izgube poslopjana Komenskega 10 v Ljubljani, imenovanega dom slovenskihzdravnikov ali – še preje – sanatorij Emona.Pol stoletja je, odkar sem prvič odprl njegova vrata in se včlanilv Slovensko zdravniško društvo. Od takrat me vežejo nanjštevilni spomini, ki se obujajo znova in znova – najpogostejetakrat, ko mi pogled objame prijazno stavbo in v njej zaživijoobrazi ljudi, ki so jo izpolnjevali s svojimi dejanji in načrti. Koso bile včasih stene kar pretesno skupaj, da bi mednje šle vseideje in aktivnosti, ki so zdravnikom in zobozdravnikom ohranjaleugled in pomen v družbi. Tudi v časih, ko so neprijaznivetrovi ogrožali plamen stanovske solidarnosti. Ta ni ugasnil: naKomenskega 10 je bil skrbno varovan!Anton Dolenc, Pavla Jerina Lah, Stjepan Bunta, Marko Kolenc,Ruža Šegedin, Vasja Klavora, Jelka Gorišek, Bogdan Leskovic,Majda Ostan, Miroslav Kališnik, Stanka Simoneti, MarjanJerše, Marjan Premik, Boris Šušteršič, Lea Talani, Jože Drinovec,Matjaž Rode, Srečko Košuta... so imena kolegic in kolegov,ki danes le še omejenemu krogu zdravnikov povedo, kakopomemben delež življenja Slovenskega zdravniškega društva seskriva za njimi; enako kot za številnimi predsedniki regijskihdruštev in strokovnih sekcij.Zdravništvo je držalo skupaj!Kdo se še spominja, kako sta bila leta 1963 diplomantom Medicinskefakultete odvzeta strokovna naziva »dr. med.« in »dr.stom.«? Kdo še ve, kako je skoraj 4000 zdravnikov in stomatologovpodpisalo protest, ki ga je vodstvo Slovenskega zdravniškegadruštva izročilo predsedniku Skupščine Sergeju Kraigherju?Kdo še ni pozabil, kako smo s prostovoljnimi prispevki(1000 din po članu) nabrali toliko, da smo pričeli obnavljatidom slovenskih zdravnikov: stopnišče, streho, notranjost in natovse potrebno dokončali z donacijo tovarne Eta iz Cerknega,kjer nam je stal ob strani direktor Rafael Mavri?In kako držimo skupaj danes?Ohranili smo zdravniško društvo in dobili svojo zbornico, Fidesigra pomembno vlogo, Strokovno združenje zasebnih zdravnikovin zobozdravnikov Slovenije jo dobiva. Skupno nastopanjepostaja v zadnjem času skoraj stalna praksa, ki se je pred kratkimpotrdila tudi v dogovoru o nakupu novih prostorov za vseštiri zdravniške organizacije. Če so bila vodstva o tem – tudi potehtanju pro et contra – soglasna, pa je med zdravništvom jasnorazpoznaven pomislek, ali nam je to sedaj res potrebno.Prvi ugovor je: zakaj prav v času recesije? Lahko pa je razmislektudi tak: prav v času, ko je gradbeništvo v stiski in kopodjetja ne morejo računati na velike dobičke, je bilo mogočeiztržiti skoraj neverjetno nizko ceno in dobiti še nekaj drugihugodnosti. Ker to ni bilo obešano na veliki zvon, so podtikanjatiska prav neverjetna; jih pač draži, da te podatke ohranjamozase (mimogrede: za vse člane zdravniških organizacij podatkiniso tajni, vse pogodbe so dostopne ). Tako je razumljivo, danovinarki uspe dobiti pred mikrofon na gradbišče kolegico, kine zna povedati nobene dobre besede.Da si predsednica zdravniške zbornice gradi stekleno palačo, jedrugi najpogostejši očitek. Ta z resničnostjo nima nič skupnega:odločitev ni bila njena, vodstva zdravniških organizacij so bilatista, ki so pač znala pogledati v prihodnost. »Palača« pa je zeloracionalen in prav nič razsipen skupek prostorov, med kateresodi – prvič v zgodovini – tudi lastna predavalnica.Da gre komu v nos na ta način potrjena enotnost zdravniškihorganizacij, je razumljivo. Težje pa je mogoče razumeti, da zistimi besedami, kot zdravništvu nenaklonjena javnost, ocenjujejoprojekt Domus Medica kolegi iz naših vrst. Ti bi z večinosvojih pomislekov lahko razčistili, če bi le prelistali revijo Isis.V njej so bili večkrat opisani razlogi za sprejeto odločitev, ki jobodo kasnejši rodovi zdravnikov in zobozdravnikov znali mordabolj ceniti. Ni nepotrebno, da sedanja generacija skrbi za svojmaterialni položaj. Ni pa modro, da je to vse in da je stanovskasolidarnost zapostavljena. Morda je za njeno obuditev aliosvežitev na mestu sedanje vabilo, prispevati za Domus Medica.Vabilo, da sledite Pavletu Košoroku, Ristu Angelskemu, PrimožuRešu in Ireni Vidic, ki med dosedanjimi donatorji izstopajo.S kakšnimi zneski? Vprašajte kar njih!Velik del svojega časa, da ne rečem kar življenja, pa za izvedboprojekta daruje Nada Puharič. Prizadevna, dosledna in v pogajanjihs prodajalci in izvajalci nepopustljiva! Priznam, da mednami ne poznam nikogar, ki bi zmogel tako zavzeto opravljatito delo in biti sočasno porok za poštenost celotnega projekta.Donacije še naprej zbiramo na računu Zdravniške zborniceSlovenije, št.: SI56 9067 2000 0581 576 (namen plačila:donacija DM, referenca: 00, pod sklic pa vpišite rojstni datumdonatorja (DDMMLLLL)).10 Revija ISIS - Januar 2010

ZbornicaNasprotujmo vsem oblikamnasilja v zdravstvu –prijavimo nasilni dogodek!Nasilje na delovnem mestu se v sodobni družbi pojavlja kotpomemben dejavnik, ki škodi zdravju zaposlenih ter ima vplivna organiziranost zdravstvenih ustanov in podjetij, predvsem vsmislu varovanja oseb in objektov. Primeri, v katerih je zaposlenoosebje eksplicitno ali implicitno zlorabljeno, ogroženooz. napadeno v okoliščinah, ki se nanašajo na delo, so na žalostvse pogostejši. Nasilje ima lahko obliko fizičnega ali besedneganasilja, vključuje pa tudi grožnje z nasiljem ter oviranje normalnegapoteka dela, vključno z ustrahovanjem za lastno varnostdelavcev, vodilnih in odjemalcev. Nasilje na delovnem mestu jelahko internega ali eksternega značaja. Eksterno povzročenonasilje je tisto, ki ga izvedejo uporabniki (bolniki, uporabniki,stranke).Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu je postalo pomembendružbeni dejavnik, ki se ga zavedajo tudi plačniki zdravstvenihstoritev. Britanski National Health Service (NHS) je zato sprejelpolitiko »ničelne tolerance« (angl. zero tolerance) do nasiljas strani bolnikov in uporabnikov proti zdravništvu in medicinskimsestram ter tehnikom.Izkušnje avstralskih zdravnikov so pokazale, da je 73 odstotkovsodelujočih v raziskavi že imelo izkušnjo z eno od obliknasilnega in agresivnega vedenja s strani bolnikov, 20 odstotkovizmed njih pa je doživelo fizični napad, ki se je največkrat zgodilpo obveznostih, ki so jih opravili v večjih zdravstvenih centrihali bolnišnicah. Agresivni bolniki so bili večinoma odvisni odalkohola, mamil oz. so imeli duševno bolezen.Tudi v kanadski raziskavi so zdravniki kot razloge za nasilje sstrani bolnikov navedli odvisnost od alkohola in prepovedanihdrog, duševne bolezni, socialno-ekonomsko prikrajšanost in težjodostopnost do zdravstvenih storitev. V tej raziskavi zdravnikiniso bili naivni glede prepričanja, ali jih nasilje lahko ogroža nadelovnem mestu. Na nasilje niso bili imuni in so se ga zavedali.Naivni pa so bili v smislu neorganiziranosti in nekoordiniranihodzivov, kar so potrdili tudi v drugih raziskavah. Prav tako jebilo pri zdravnikih opaziti pomanjkanje veščin, kako ravnati vmorebitnih nasilnih okoliščinah.Ustreznejša od individualne oblike omejevanja nasilja je gotovosistemska oblika, ki jo sprejme zdravniška ali zdravstvena organizacija.Najprej je seveda potrebno beleženje nasilnih dogodkovin poročanje o njih. Že prej omenjeni britanski NHS vsakmesec zabeleži povprečno sedem nasilnih dogodkov na tisočzaposlenih, pri čemer ima vsak sedmi nasilni dogodek obliko fizičnegaobračunavanja z zdravstvenim delavcem s strani bolnikaali svojcev. Veliko napadov doživijo tudi medicinske sestre inosebje, ki je zaposleno na urgenci.V Sloveniji imamo glede prijave nasilja na voljo dve možnosti.Prva je anonimna prijava, ki je mogoča na brezplačno telefonskoštevilko policije 080-1200. Ta je namenjena vsem, ki želijoprijaviti kar koli v zvezi s kaznivim dejanjem, morebitnimi storilcikaznivega dejanja ali informacijami. Vsi klici na omenjenoštevilko se sprejemajo v Ljubljani za vso Slovenijo. Na podlagivsebine pogovora policija pogovor ustrezno zapiše v oblikiuradnega zaznamka in ga pošlje krajevno pristojni kriminalističnipoliciji v nadaljnjo obravnavo. Ta ga v večini primerov dobišele naslednji dan, odvisno od vsebine in tega, kdo je odgovoren(kriminalisti ali policisti na državni, regionalni ali lokalni ravni).V primerih pa, ko klicatelj želi takojšnje ukrepanje policije,je treba poklicati interventno številko policije 113. Klic sesprejema na enajstih policijskih upravah po vsej državi. Policisti,ki sprejemajo klic na tej številki, imajo možnost na kraj takojnapotiti ustrezno policijsko patruljo. V večini primerov (odvisnood nujnosti dogodka) je reakcijski čas do 25 minut. Pomembenje podatek, da je tudi na številki 113 klicatelj anonimen, četako želi.Izsledki raziskave, ki jo je opravila Zdravniška zbornica Slovenije,nedvoumno kažejo, da tudi slovensko zdravstvo ni zaščitenopred nasilnimi dogodki. Pomembno je, da ogrožena osebaizkušnjo nasilja oz. grožnje obvezno prijavi. V želji, da bi vsemuzdravstvenemu osebju v prihodnje zagotovili večjo varnost priopravljanju njihovega poklica, Zdravniška zbornica v letu 2010začenja z zbiranjem anonimnih prijav nasilnih dogodkov. Takozbrani podatki nam bodo v pomoč pri pogajanjih o spremembahorganizacije zdravstvene dejavnosti. Predvsem želimoizpostaviti, da zdravniki in zobozdravniki, ostalo medicinskoosebje in tehniki niso le »storilnostno naravnani serviserji«, ampakso zaradi narave svojega dela izpostavljeni tudi bolj ali manjogrožajočim dogodkom. Vprašalnik, ki je nastal v sodelovanjuodbora za pravno-etična vprašanja in skupine za pomoč zdravnikomin zobozdravnikom v stiski, je od januarja naprej na voljona spletni strani zdravniške zbornice, objavljamo pa ga tudi vreviji Isis. Če ste že bili ali morda še boste na delovnem mestuizpostavljeni kakršni koli obliki nasilja, izpolnjen vprašalnikanonimno pošljite na naslov Simona Peklaj, Zdravniška zbornicaSlovenije, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, oz. ga oddajte prekspleta.12 Revija ISIS - Januar 2010

Anonimna prijava nasilnega dogodka nad zdravnikom oziroma zobozdravnikomDatum nasilnega dogodka: Ura nasilnega dogodka: Vrsta nasilnega dogodka:Besedno nasilje Telesno nasilje Vedenjsko nasilje KričajeZBORNICA Grožnje zdravniku/zobozdravniku Grožnje svojcem zdravnika/zobozdravnika Nadlegovanje zdravnika/zobozdravnika Nadlegovanje svojcev zdravnika/zobozdravnika Ustrahovanje zdravnika/zobozdravnika Ustrahovanje svojcev zdravnika/zobozdravnika Spolno nadlegovanje z obscenim govorjenjem inneprimernimi komentarjiUkrepanje: Prijava upravi zavoda Varnostnik Policija Sodišče Nič Udarec OpraskaninaAktivnosti izvršilnega odbora in strokovne službe Odrgnina Ugriz Brca Zvin, zlom Vbodna rana DrugoZbornica Zasledovanje Kazanje različnih žaljivihkretenjKakšno pomoč potrebujem s strani zbornice(v primeru želje po pomoči pokličite na številko): Svetovanje Pravna pomoč NičKratek opis nasilnega dogodka:Revija ISIS - Januar 201013

ZbornicaPravica delodajalca do pridobivanjapodatkov o navodilih delavcuza čas bolniške odsotnostiVprašanje glede posredovanja podatkov o tem, kakšna navodilaje lečeči zdravnik podal bolniku za obdobje med bolniško odsotnostjoz dela, je odbor za pravno-etična vprašanja obravnaval16. maja 2007. Odbor ni videl zadržkov na področju varovanjaosebnih podatkov.Odbor je 23. novembra 2009 ob konkretnem primeru iz prakseponovno obravnaval vprašanje, ali lahko delodajalec zahteva, damu izbrani zdravnik posreduje navodila, ki so bila dana delavcumed njegovo bolniško odsotnostjo z dela. Ugotovil je, da imadelodajalec ali od njega pooblaščena oseba na podlagi odločbZakona o delovnih razmerjih pravico izvajati nadzor bolniškegastaleža. Delodajalec ali od njega pooblaščena oseba ima brezsoglasja delavca pravico do pridobivanja podatkov o navodilihdelavcu s strani pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniškekomisije, nima pa pravice do pridobivanja podatkov v zveziz delavčevim zdravstvenim stanjem. Ti predstavljajo posebejobčutljive osebne podatke, zato se lahko posredujejo delodajalcule ob predhodnem izrecnem soglasju delavca.V nasprotju s podatki o zdravstvenem stanju delavca navodilaosebnega zdravnika delavcu glede počitka ali omejenega gibanjaniso zaupni osebni podatki.Informacijski pooblaščenec v publikaciji Smernice za varstvoosebnih podatkov v delovnih razmerjih razlaga takole: »Delodajalecni upravičen do seznanitve s samo diagnozo delavca, je pazaradi morebitnega preverjanja upravičene odsotnosti z delaupravičen do seznanitve z dejstvom o obstoju bolniškega staležain režimom gibanja (ne pa tudi z režimom zdravljenja). Zdravniktorej sme na način, ki ne bo omogočil nepooblaščenegaseznanjanja z osebnimi podatki, sporočiti podatek o tem, ali jedelavec (upravičeno) zadržan od dela zaradi bolezni ali poškodbe(ki je nastala pri delu ali izven) ter koliko časa. Pooblaščenecna tem mestu opozarja, da navedenih podatkov ni priporočljivoposredovati preko telefona. V takšnem primeru komunikacijeidentiteta upravičenega prejemnika ni zagotovljena v zadostnimeri.«Odbor za pravno-etična vprašanja ZZSAktivnosti izvršilnega odborain strokovne službeSrečanje predsednikavlade z zdravniškimiorganizacijamiPredsednica Zdravniške zborniceSlovenije prim. Gordana Kalan Živčec,dr. med., se je v začetku decembra napovabilo predsednika Vlade RepublikeSlovenije Boruta Pahorja udeležila delovnegasestanka na temo predloga Zakonao zdravstveni dejavnosti. Na srečanju, kiso se ga na predlog zbornice med drugimiudeležili tudi ostali člani Koordinacijezdravniških organizacij in predstavnikkoncesionarjev, so se strinjali, da obstoječiZakon o zdravstveni dejavnosti iz leta1991 s svojimi rešitvami ne odgovarja naizzive časa. Zato je potreben nov zakon,njegovi pripravljavci pa naj bi konstruktivnosodelovali tudi z zdravniškimi organizacijami,ki smo doslej predlog zakonaže dvakrat soglasno zavrnile.Po napovedih premierja naj bi predlogZakona o zdravstveni dejavnosti vladaobravnavala januarja, ko bo usklajen in boužival večinsko podporo tudi med zdravniki.Kot je dejala predsednica Zdravniškezbornice Slovenije, se bo ponovnodokazala slovenska zdravniška učinkovitost,ki bo prispevala k temu, da se zakonizboljša s predlogi, ki jim bo koordinacijalahko pritegnila, oziroma se ga napiše nanovo. Po njenih besedah bomo zdravniškeorganizacije spoštovale roke, za kateresmo se dogovorili s predsednikom vlade.Izrazila pa je zadovoljstvo nad dejstvom,da je končno prevladala slovenska političnamodrost.Predstavniki zdravniških organizacij sotak sestanek pozdravili, a hkrati obžalovali,da ga ni bilo že pred poletjem, saj vtem primeru do znanih težav z zakonomne bi prišlo. Predsedniku vlade sopojasnili, da se bodo čakalne dobe, če bovlada vztrajala pri omejitvi zdravniškegadela na 222 ur, podaljšale, premier pa boto moral pojasniti ljudem. Varna omejitevzdravniškega dela je namreč zelo dobroomejena že v Zakonu o zdravniški službi.Zdravniku, ki se ne čuti sposobnegadelati več kot 17 ur skupaj, to ni treba.Po mnenju zdravniških organizacij paje škoda, da ne bi smeli delati več tisti14 Revija ISIS - Januar 2010

Zbornicazdravniki, ki to zmorejo in bi tudi radi.Kot je dejala predsednica Zdravniškezbornice Slovenije prim. Gordana KalanŽivčec, dr. med., ni nujno, da bi bila Slovenijana tem področju bolj nepopustljiva,kot je potrebno. Zdravniške organizacijepa bomo vztrajale, da bomo normative instandarde o zdravniškem delu pripravilesame in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje,saj imamo največ znanja, izkušenjin relevantnih podatkov.Poleg določitve zdravniških standardovin normativov se želimo zdravniškeorganizacije z Vlado Republike Slovenijedogovoriti in umestiti v nov predlogZakona o zdravstveni dejavnosti tudinaslednje predloge:• vključitev kriterijev za določitev javnezdravstvene mreže v Zakon o zdravstvenidejavnosti,• delo zdravnikov v skladu z evropskimidirektivami in Zakonom o zdravniškislužbi,• regulirano članstvo v zdravniškizbornici kot edina varna pravna oblikaureditve sistema,• avtonomnost in neodvisnost stroke prisestavi razširjenih strokovnih kolegijev,• enakost koncesionarjev z drugimiizvajalci,• organizacijo vodenja javnih zavodov,• urejanje pripravništva, specializacij inpodiplomskega izobraževanja ter• zagotovitev delovanja primarne-ga zdravstvenega nivoja v skladu zmožnostmi države in zdravništva, spravično dostopnostjo, ki ne temeljizgolj na deklarativni osnovi.Rezultati ankete opredlogu Zakona ozdravstveni dejavnostiin delovanju Zdravniškezbornice SlovenijeZdravniška zbornica Slovenije je v novembrumed članicami in člani (prejemnikitedenskega biltena) izvedla krajšoanketo o stališču članov zbornice do predlogaZakona o zdravstveni dejavnosti indelovanja Zdravniške zbornice Slovenije.Vsem, ki ste pri tej anketi sodelovali, seiskreno zahvaljujemo.Mnenje članstva nam je izredno pomembno,v tej luči pa potrebujemo tudivašo usmeritev za še bolj uravnoteženonadaljnje delovanje Zdravniške zborniceSlovenije. Na podlagi analize zbranihodgovorov in aktualnega dogajanja napodročju sprejemanja pomembne zdravstvenezakonodaje bo izvršilni odborZdravniške zbornice Slovenije oblikovalstrategijo nadaljnjega dela in odzivanjav javnosti ter jo uskladil tudi znotrajKoordinacije zdravniških organizacij.Zavedamo se pomembnosti skupneganastopa zdravniških organizacij, ki takopokažemo enotnost, moč in nameroslovenskega zdravništva, da ne bo pristalona takšno zdravstveno zakonodajo, ki biše poslabšala pogoje za varno delovanjezdravstvenega sistema. Z neurejenostjov sistemu, ki bi nastala z uveljavitvijopredloga zakona, bi namreč izgubili vsi,tako uporabniki kot tudi izvajalci.Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz ankete,so:• 75,2 odstotka sodelujočih v anketi sepopolnoma strinja s stališči Koordinacijezdravniških organizacij, ki je tudidrugič argumentirano zavrnila predlogZakona o zdravstveni dejavnosti.Takšno stališče Koordinacije zdravniškihorganizacij podpira 16,4 odstotka,delno pa ga podpira 3,9 odstotkasodelujočih. Nasprotno, 4,5 odstotkasodelujočih v anketi ne podpiraoziroma nikakor ne podpira stališčaKoordinacije zdravniških organizacijglede predloga Zakona o zdravstvenidejavnosti.• 96,7 odstotka sodelujočih v anketipodpira predlog, da Zdravniškazbornica Slovenije zadrži pristojnostivodenja registra članov ter izdajanjačlanskih izkaznic kot eno izmedjavnih pooblastil. Takšnemu predlogupa nasprotuje 3,3 odstotka sodelujočihčlanov in članic Zdravniške zborniceSlovenije.• 94 odstotkov sodelujočih v anketipodpira predlog, da Zdravniškazbornica Slovenije zadrži pristojnostidajanja, podaljševanja in odvzemanjadovoljenja za samostojno opravljanjedela zdravnikov kot eno izmedjavnih pooblastil. Takšnemu predlogunasprotuje 5,8 odstotka, delno pase s takšnim predlogom strinja 0,2odstotka sodelujočih članov in članicZdravniške zbornice Slovenije.• 93 odstotkov sodelujočih v anketipodpira predlog, da Zdravniška zbornicaSlovenije zadrži pristojnosti načrtovanja,spremljanja in nadzorovanjasekundarijata, specializacije in drugihoblik podiplomskega strokovnegaizpopolnjevanja svojih članov s preverjanjemusposobljenosti kot eno izmedjavnih pooblastil. Takšnemu predlogunasprotuje 6,6 odstotka, delno pase s takšnim predlogom strinja 0,4odstotka sodelujočih članov in članicZdravniške zbornice Slovenije.• 95,2 odstotka sodelujočih v anketipodpira predlog, da Zdravniška zbornicaSlovenije zadrži pristojnosti izvajanjastrokovnega nadzora s svetovanjemkot eno izmed javnih pooblastil.Takšnemu predlogu pa nasprotuje 4,8odstotka sodelujočih članov in članicZdravniške zbornice Slovenije.• 67,7 odstotka sodelujočih v anketipodpira internacionalizacijo problemaglede načina trenutne priprave insprejemanje zdravstvene zakonodajev Republiki Sloveniji, od tega jih45,5 odstotka meni, da je internacionalizacijavsekakor potrebna, 22,2odstotka sodelujočih pa se z njostrinja. Internacionalizaciji problemaje morda naklonjenih 19,5 odstotkasodelujočih v anketi, 10,1 odstotkajih takšnega predloga ne podpira, 2,7odstotka sodelujočih članic in članovZdravniške zbornice Slovenije pa muodločno nasprotuje.Podrobnejše rezultate ankete si lahkoogledate na naši spletni strani: https://INTRA.zdravniskazbornica.si/intra/zzs.asp?FolderId=587&ContentId=1575.16 Revija ISIS - Januar 2010

Nedopustna in pravnonevzdržna dejanjaMinistrstva zazdravje pri izdajanjusoglasij v postopkihpodeljevanja koncesijna primarni ravniPredsednica Zdravniške zborniceSlovenije prim. Gordana Kalan Živčec,dr. med., je na Ministrstvo za zdravjenaslovila pismo, v katerem jih je pozvala,naj ponovno preučijo svoja dosedanjaravnanja pri podeljevanju koncesij naprimarni ravni ter na podlagi veljavnezakonodaje sprejmejo takšne odločitve,ki bodo omogočile zaključek postopkovpodeljevanja koncesij pri občinah.Zdravniško zbornico Slovenije je namrečveč članov obvestilo, da Ministrstvo zazdravje že nekaj mesecev ne izdaja soglasijv postopkih podeljevanja koncesij naprimarni ravni.Zakon o zdravstveni dejavnosti v 1.odstavku 42. člena namreč določa, dakoncesijo za opravljanje javne službe vosnovni zdravstveni dejavnosti podeli zodločbo občinski oziroma mestni upravniorgan, pristojen za zdravstvo, s soglasjemministrstva, pristojnega za zdravje.Na podlagi te zakonske določbe in 209.člena Zakona o splošnem upravnem postopkubi Ministrstvo za zdravje moralopisno podati svoje soglasje ali razloge zaodklonitev soglasja.V praksi pa Ministrstvo za zdravjesoglasja k podelitvi koncesije jasno neodkloni oziroma ga jasno ne podeli,temveč se z nejasnim dopisom sklicuje nabodočo zakonodajo. Konkretno Ministrstvoza zdravje v enem izmed v nadaljevanjucitiranih dopisov občini javlja, dado sprejema nove ureditve zdravstvenedejavnosti v zvezi s koncesijami nesprejema nobenih odločitev. S takšnimravnanjem pa koncedentom na primarniravni, to je občinam, ki so odgovorne zavzpostavitev in delovanje zdravstvenegavarstva na primarni ravni, onemogočaopravljanje njihovih pristojnosti.Tako na vlogo za podelitev soglasjaodgovarjajo z dopisom, da Ministrstvoza zdravje do sprejema nove ureditvezdravstvene dejavnosti v zvezi s koncesijamisicer ne sprejema nobenih odločitev, (...)kljub temu pa v primerih, ko gre za slabšopreskrbljenost v občini oziroma bi se zaradiupokojitve zdravnika ali iz drugih razlogovdostopnost do zdravstvenih storitev lahkoposlabšala, želi tudi v tem obdobju poiskatiustrezne rešitve.Občini Šmarješke Toplice, za kateroMinistrstvo za zdravje ugotavlja, daje glede na slovensko povprečje slabšepreskrbljena z zdravstvenimi storitvamiin imajo zato njeni prebivalci tudi slabšodostopnost do svojega zdravnika, takopredlaga, da naj kljub temu, da je občinanašla kandidata za koncesionarja, ponovnoprouči možnosti, da zaposlijo novegazdravnika ali na drug ustrezen način. Pritem se Ministrstvo za zdravje sklicuje nabodoči zakon: Po novem zakonu o zdravstvenidejavnosti naj bi zdravstveni domnamreč ponovno prevzel vlogo osrednjegaizvajalca zdravstvene dejavnosti na primarniravni, zato zmanjševanje njegovegaprograma, do česar bi v primeru podelitvekoncesije vsekakor prišlo, v tem obdobju niustrezna rešitev.Nekatere občine, ki ne uspejo zaposlitizdravnika v javnem zavodu (morajopa izpolniti svojo zakonsko obveznostzagotoviti zdravstveno varstvo na svojemobmočju), navedeno situacijo rešujejo zuporabo 5. odstavka 209. člena Zakona osplošnem upravnem postopku in domnevajo,da je Ministrstvo za zdravje soglasjepodalo, saj se organ v predpisanem rokuni izjasnil, ali soglasje daje ali ga odreka(zgoraj citirani izsek). Vendar pa je bilatakšna rešitev v enem od nam znanihprimerov (v občini Ruše) napadena nanaslednji način:Občini Ruše je Ministrstvo za zdravje navlogo za podelitev soglasja za podelitevkoncesije odgovorilo z dopisom, v kateremnavaja, da: Ministrstvo za zdravjepripravlja nov zakon, ki bo v zvezi zizvajanjem zdravstvene dejavnosti prineselnove rešitve, predvsem pa opredelil pogoje,merila in postopke za podeljevanje koncesijza primarni in sekundarni ravni, zato boministrstvo z odločanjem o koncesijah počakalodo sprejema vseh dokumentov, ki bodopodlaga za odločanje.ZbornicaNa podlagi vseh ostalih pozitivnih mnenj(tudi s strani Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije) je občina v skladus 5. odstavkom 209. člena Zakona osplošnem upravnem postopku podelilakoncesijo in sklenila koncesijsko pogodboz zdravnico. Zdravnica (koncesionarka)je bila 5 dni pred podpisom pogodbez Zavodom za zdravstveno zavarovanjeSlovenije ustno obveščena, da pogodbene bo mogla podpisati, ker naj bimanjkalo ministrovo soglasje. Takšnoravnanje je pri zdravnici pripeljalo dovelike finančne škode, saj je na podlagipodeljene odločbe o koncesiji in sklenjenekoncesijske pogodbe že kupila opremoza ambulanto.Navedeno ravnanje je po mnenju Zdravniškezbornice Slovenije nekorektno,saj občinam na pravno sporen načinpreprečuje izvajanje njihove zakonskepristojnosti zagotavljanja zdravstvenegavarstva na primarni ravni. Izdajanje nejasnihdopisov namesto pristojnih odločitev,pri čemer se ne upošteva veljavnazakonodaja, temveč se odločanje odložido negotove prihodnosti, ko naj bi bilasprejeta nova zakonodaja, je nedopustnoin pravno nevzdržno, saj ne omogočaniti uporabe ustavno določenih pravnihsredstev za presojo odločitve organa.Priznavanjespecialističneganaziva na podlagi delaZdravniška zbornica Slovenije pričenjas postopkom priznavanja specialističneganaziva na podlagi dela. Vloge lahkovložijo zdravniki specialisti, ki so najmanj6 let delali na specialističnem področju,za katero do 1. januarja 2000 ni bilosamostojne specializacije, in so opravilivse, s programom specializacije s tegapodročja, predpisane posege. Poleg nazivaspecialista tiste specialnosti, za kateregaje opravil specializacijo in specialističniizpit, Zdravniška zbornica Slovenijezdravniku podeli tudi naziv specialista inlicenco z novega področja.Postopek priznanja specialističnega nazivana podlagi dela se začne na podlagivloge. Vloga mora vsebovati:1. življenjepis, v katerem zdravnikRevija ISIS - Januar 201017

Zbornicaspecialist navede, kje in kako je pridobilznanja in izkušnje, ki jih predvidevaprogram specializacije, za katero jevložil vlogo;2. bibliografijo;3. seznam posegov, s katerimi dokazuje,da je opravil vse posege, ki jih zahtevaprogram specializacije, za katero jevložil vlogo (seznam posegov je vListu zdravnika specializanta);4. predlog nadrejenega (predstojnika alistrokovnega direktorja) ali koordinatorja,ki lahko potrdi navedbe;5. dokazilo o plačilu upravne takse.Če je zdravnik specialist dosegel nazivučitelj, višji svetnik, svetnik ali primarij spodročja, za katero je vložil vlogo za priznanjespecialističnega naziva na podlagidela, mora vloga vsebovati:1. življenjepis, v katerem zdravnik specialistnavede, kje in kako je pridobilznanja in izkušnje, ki jih predvidevaprogram specializacije, za katere nazivje vložil vlogo;2. potrdilo, iz katerega je razvidno, nakaterem področju dela se mu je podelilnaziv učitelj, oziroma potrdilo o podelitvinaziva višji svetnik, svetnik aliprimarij;3. dokazilo o plačilu upravne takse.Popolno vlogo uradna oseba, ki vodipostopek, pošlje v mnenje koordinatorjuspecializacij in nadzorniku kakovosti.Koordinator specializacij in nadzornikkakovosti podata mnenje v 30 dnehod prejema vloge, potrdi pa ga svet zaizobraževanje oziroma odbor za zobozdravstvo.Cena postopka, potrjena napredlog sveta za izobraževanje, znaša 274EUR, kar predstavlja plačilo koordinatorjevspecializacij in nadzornikov kakovosti,ki podajo mnenje k vsaki posamezni vlogi.Ob vložitvi vloge mora biti v skladu zdoločili Zakona o upravnih taksah (Uradnilist RS, št. 42/07-UPB3 in 126/07)plačana upravna taksa v vrednosti 3,55EUR (tarifna št. 1) za vložitev vlogein 14,18 EUR (tarifna št. 3) za izdajoodločbe, kar znaša skupaj 17,73 EUR.Vsi, ki želite podati vlogo za priznavanjespecialističnega naziva na podlagi dela,nam pošljite izpolnjen obrazec »Vlogaza priznavanje specialističnega naziva napodlagi dela«, ki ga dobite na naši spletnistrani: https://INTRA.zdravniskazbornica.si/intra/zzs.asp?FolderId=593, ter zahtevanepriloge. V kolikor pa potrebujetedodatne informacije, sta vam na voljo ga.Lidija Janškovec (01 3072 127) ali ga.Milica Trenkič (01 3072 167).Zdravniška zbornicaSlovenije za vasZdravniška zbornica Slovenije nudisvojim članicam in članom vrsto storitev.Zato želimo v nadaljevanju ponovnoopozoriti nanje in podati o njih nekajosnovnih informacij.1. Pravno svetovanje – pravna pomočzdravnikom in zobozdravnikom. Vokviru pravnega svetovanja vam nudimopomoč z naslednjih delovnih področij:• izobraževanje in usposabljanje (specializacije,pripravništvo,...),• mnenja za podelitev naziva primarij,• izdajanje potrdil o dobrem imenu nazahtevo članov zbornice,• ustanavljanje društev (nudimo pomočpri pripravi statutov in registracijidruštev),• priprava avtorskih in podjemnihpogodb,• priprava vzorcev odločb, sklepov,zapisnikov ter njihov pregled,• socialno-ekonomska vprašanja (tarife,štipendije,...),• zasebna dejavnost in koncesije (prehodmed zasebnike, pregledovanjeosnutkov pogodb o medsebojnemsodelovanju pri prehodu v zasebništvoin najemnih pogodb),• zobozdravstvo,• osnovno zdravstvo,• izvedenstvo,• pravno-etična vprašanja,• delovnopravna razmerja,• pravna vprašanja v zvezi s postopkivpisa v register in pridobitve licence,• upravni spori, ustavni spori,• varstvo osebnih podatkov, dostop doinformacij javnega značaja,• volitve,• strokovno-medicinska vprašanja,• tožilec, razsodišče.2. Zavarovanje pravne zaščite – Zdravniškazbornica Slovenije je 24. decembra2008 z zavarovalnico ARAG sklenilazavarovalno polico, po kateri imajo vsičlani zbornice od 24. decembra 2008dalje preko zbornice sklenjeno zavarovanjesplošne odškodninske in kazenskepravne zaščite na poklicnem področjuter pravno zaščito svetovanja, ki obsegadva pravna nasveta letno za katerokolipodročje. Zavarovanje pravne zaščitekrije vse stroške pravnih postopkov, vkaterih se znajde zavarovanec – zdravnik.Kaj vsebujejo ti stroški? To so odvetniškistroški, sodne takse, povprečnine, stroškiizvedencev in tolmačev, materialni stroškipravnih postopkov ter vsi ostali stroški, kiso vezani na zavarovani dogodek.3. Pomoč zdravnikom v stiski – Zdravnikiin zobozdravniki delamo z bolniki.Delo je naporno in odgovorno, saj bolnikiod nas pričakujejo nezmotljivost, čas inzdravje. Smo strokovnjaki, a vsak za svojepodročje. Pogosto se znajdemo v stiski, kije sami ne zmoremo razrešiti in potrebujemopomoč, nasvet, poslušalca. Zdravniškazbornica Slovenije je v sodelovanju sprostovoljci (zdravniki in zobozdravniki)sestavila skupino za pomoč zdravnikomin zobozdravnikom ter njihovim svojcemv stiski. Na ta način nudimo anonimnopomoč v težavah in pomagamo pri iskanjuustreznih rešitev. Pokličete nas lahko(anonimno) na telefonsko številko: 01307 2222 vsak ponedeljek in četrtek med15. in 16. uro.4. Ekonomsko in računovodskosvetovanje – V okviru ekonomskega inračunovodskega svetovanja vam nudimopomoč na naslednjih delovnih področjih:Zdravstvena ekonomika:• informacije v zvezi s splošnim inpodročnimi dogovori,• izračuni plač in izračuni plačila dežurneslužbe,• informacije o zdravniških tarifah,18 Revija ISIS - Januar 2010

• analize s področja zdravstva.Financiranje specializacij in povrnitvestroškov:• sodelujemo pri pripravi letnega načrtaza financiranje specializacij,• pripravljamo plane in analize stroškovv zvezi s financiranjem specializacij,• pripravljamo izračune povračila stroškov(specializantom, učnim ustanovam)v zvezi s specializacijami,• pripravljamo izračune vračila stroškovob prekinitvi specializacije.Računovodstvo:• pripravljamo obračune potnihstroškov, sejnin, honorarjev organomzbornice,• nudimo splošne informacije na področjufinančne in davčne zakonodaje,• oblikujemo cene za posamezne storitve,ki jih izvaja zbornica, ter nudimoinformacije v zvezi z veljavnimcenikom,• skrbimo za celoten postopek v zvezis plačevanjem članarine: izdajanjeodločb o višini članarine, evidentiranjeprejetih plačil ter posredovanje informacijv zvezi s plačevanjem članarinezbornici,• sprejemamo vloge, zbiramo potrebnodokumentacijo, pripravljamo pogodbeo kreditiranju in štipendiranju.5. Zasebna dejavnost – zasebnimzdravnikom in zobozdravnikom ter vsemtistim, ki nameravajo to šele postati,nudimo informacije o tem, kako postatizasebni zdravnik, kdo vas zastopa v organihZZS, o vpisu v register zasebnikovter o zdravstveni ekonomiki. Nudimo patudi pravno svetovanje (prehod med zasebnike,pregledovanje osnutkov pogodbo medsebojnem sodelovanju pri prehoduv zasebništvo in najemnih pogodb) terfinančno in računovodsko svetovanje.6. Pomoč pri odnosih z javnostmi –Zdravniška zbornica Slovenije prekosvojega oddelka za odnose z javnostminudi članicam in članom svetovanjepri komuniciranju z novinarji in širšojavnostjo. Tako mediji kot širša javnost vtem času od zdravnikov in zobozdravnikovpričakujejo tudi kar najširšo dostopnostin komuniciranje, kar pa lahko zaneizkušene skriva mnogo pasti. Zato vamzaposleni v oddelku za odnose z javnostmilahko ponudijo vrsto informacij innasvetov glede načina komuniciranja zmediji, organizacije novinarskih konferenc,izpeljave intervjujev, odzivanja naneresnične navedbe v medijih ipd.7. Članska izkaznica Zdravniškezbornice Slovenije – je članska izkaznicapoklicne organizacije slovenskih zdravnicin zdravnikov, zobozdravnic in zobozdravnikov,je identifikacijski dokumentčlana Zdravniške zbornice Slovenije.Člani Zdravniške zbornice Slovenije lahkoizberete, ali želite imeti dve kartici veni – zlato Visa ZZS kartico, ki je hkratičlanska izkaznica ZZS in plačilno-kreditnakartica, ali pa samo navadno članskoizkaznico ZZS.8. Zdravniški servis dela – Zdravniškazbornica Slovenije je vzpostavila sistemvodenja evidenc o povpraševanju inponudbi za nadomeščanje med zdravniki.Namenjen je vsem izvajalcem zdravniškeslužbe, ki iščejo ali nudijo nadomeščanjeza opravljanje zdravniških storitev. Zaradivarstva osebnih podatkov se ponudbain povpraševanje po nadomeščanju vodipri strokovnih službah zbornice. Vabimovse izvajalce, tako koncesionarje,zdravstvene organizacije ali zasebnikebrez koncesije, ki iščejo nadomestila začas dopustov, izobraževanj, bolniškihdopustov, dežurstev ali česa drugega,da sporočijo potrebo. Prav tako vabljenivsi, ki bi lahko pomagali kolegu v časuodsotnosti, da sporočite svojo pripravljenostza delo.9. Naročila obrazcev za zobozdravnike– preko spletne strani Zdravniške zborniceSlovenije je možno naročanje različnihobrazcev za zobozdravnike.10. Obveščanje članstva – članice inčlani Zdravniške zbornice Slovenije sosproti obveščeni o dogajanju v zbornici,stališčih in podanih predlogih ter pobudah.Zbornica se tudi pravočasno odzivana aktualna dogajanja s področja zdravstvater spremlja nastajanje in spreminjanjezdravstvene zakonodaje. ČlanstvoZbornicatako sproti obveščamo preko spletnihstrani (internet, intranet), tedenskegabiltena in revije Isis.Podrobneje si lahko o storitvah za članicein člane Zdravniške zbornice Slovenije,kakor tudi o posameznih kontaktnihosebah, preberete na naši intranetnistrani: https://INTRA.zdravniskazbornica.si/intra/zzs.asp?FolderId=575. Želimo si,da bi storitve, ki vam jih nudimo, tudiuporabljali in bili z njimi zadovoljni, sajso namenjene prav vam. Hkrati pa si odvas želimo tudi predlogov in pobud zanadaljnje sodelovanje s članstvom.Asist. mag. NenaKopčavar Guček,dr. med., novapodpredsednica UEMOAsist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr.med., je bila na zasedanju generalneskupščine mednarodne organizacijezdravnikov družinske medicine (UEMO- European Union of General Practitioners)v Budimpešti, na predlog Zdravniškezbornice Slovenije, izvoljena za enoizmed štirih podpredsednikov te organizacijeza naslednji štiriletni mandat.Nova podpredsednica je v svojemnagovoru poudarila, da ima Slovenija,kljub geografski majhnosti, na področjudružinske medicine že dolgoletno tradicijo,to področje pa je tudi zelo dobro instrokovno organizirano. Ne nazadnje jespecialistka splošne medicine tudi predsednicaZdravniške zbornice Slovenije, kije kandidaturo asist. mag. Nene KopčavarGuček, dr. med., v Budimpešti tudiosebno podprla.Velika podpora, ki je je bila na volitvahdeležna asist. mag. Nena KopčavarGuček, dr. med., pomeni priznanje RepublikiSloveniji in Zdravniški zborniciSlovenije za dosedanje delo v evropskihzdravniških organizacijah. Hkrati pa je totudi priložnost za nadaljnje kakovostnodelo na področju zdravništva in medicine.Novi podpredsednici UEMO iskrenočestitamo in želimo uspešno delo.Revija ISIS - Januar 201019

PersonaliaOpravljeni specialistični izpiti• Romina Ambrož, dr. med., specialistka pediatrije,izpit opravila s pohvalo 10. 11. 2009• Aleksandra Ferlež, dr. dent. med., specialistkaotroškega in preventivnega zobozdravstva, izpitopravila s pohvalo 26. 11. 2009• Gašper Fortuna, dr. dent. med., specialist oralnekirurgije, izpit opravil s pohvalo 19. 10. 2009• Irena Gracar, dr. med., specialistka pediatrije, izpitopravila 23. 10. 2009• Gašper Gregorič, dr. med., specialist radiologije,izpit opravil 23. 10. 2009• Katja Jakopič, dr. med., specialistka ginekologije inporodništva, izpit opravila s pohvalo 6. 11. 2009• Božena Jerković Parać, dr. med., specialistkaanesteziologije, reanimatologije in perioperativneintenzivne medicine, izpit opravila 29. 10. 2009• Tomaž Kastelec, dr. med., specialist ortopedskekirurgije, izpit opravil 28. 10. 2009• Helena Koprivnikar, dr. med., specialistka javnegazdravja, izpit opravila s pohvalo 24. 11. 2009• Sergeja Kozar, dr. med., specialistka anesteziologije,reanimatologije in perioperativne intenizivnemedicine, izpit opravila s pohvalo 23. 11. 2009• Vlasta Kunaver, dr. med., specialistka pediatrije,izpit opravila 5. 11. 2009• Polonca Lampe, dr. med., specialistka psihiatrije,izpit opravila 20. 10. 2009• Matej Makovec, dr. med., specialist splošne kirurgije,izpit opravil 2. 10. 2009• Naser Maksuti, dr. med., specialist družinskemedicine, izpit opravil 22. 10. 2009• Sabina Marš, dr. med., specialistka pediatrije, izpitopravila s pohvalo 20. 11. 2009• Dušanka Matjašič, dr. med., specialistka psihiatrije,izpit opravila s pohvalo 14. 10. 2009• asist. dr. Nataša Milivojević, dr. med., specialistkanevrologije, izpit opravila s pohvalo 7. 10. 2009• Marko Mugoša, dr. med., specialist ginekologije inporodništva, izpit opravil 5. 11. 2009• Simona Senegačnik, dr. med., specialistka dermatovenerologije,izpit opravila s pohvalo 18. 11. 2009• mag. Tanja Soklič Košak, dr. med., specialistkaotorinolaringologije, izpit opravila 17. 11. 2009• Andrej Strahovnik, dr. med., specialist ortopedskekirurgije, izpit opravil s pohvalo 24. 11. 2009• Veronika Učakar, dr. med., specialistka javnegazdravja, izpit opravila s pohvalo 17. 11. 2009• Jože Vogelnik, dr. dent. med., specialist oralnekirurgije, izpit opravil s pohvalo 19. 10. 2009• asist. mag. Rok Zupančič, dr. dent. med., specialiststomatološke protetitke, izpit opravil s pohvalo 16.10. 2009PopravekV decembrski številki Izide je bilo na strani 15 pod naslovom Opravljeni specialistični izpitinarobe zapisano eno od imen novih specialistov.Pravilno se glasi Katarina Plausteiner, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila22. 9. 2009.Se opravičujemo in prosimo za razumevanje.Uredništvo20 Revija ISIS - Januar 2010

Iz evrope22 Revija ISIS - Januar 2010Linz – prestolnica kulture2009, kmalu tudi mestomedicinske univerze?V bližnji prihodnosti Avstriji grozi pomanjkanjezdravnic in zdravnikov, kar dokazujejo vse zadevneštudije. Medicinske univerze na Dunaju, v Innsbruckuin Gradcu so dosegle meje svojih zmožnosti.Vrh tega se obeta konec določila, ki je dotlejzagotavljalo tri četrtine vpisnih mest za domačeštudente. Logična posledica za odpravo teh tegob bibila ustanovitev medicinske univerze v Linzu.Povečana potreba za zdravniško oskrbo izhaja iznaslednjih ugotovitev:• povečevanje rasti prebivalstva;• demografski razvoj in podaljšanje življenjske dobe(leta 2030 bo skoraj ena tretjina prebivalstva stara60 let ali več);• večja zbolevnost starejših ljudi;• tehnološki razvoj;• starostna zgradba zdravništva (val upokojevanj čezdeset ali dvanajst let);• naraščajoča feminizacija v medicini (delež žensk ježe 60 odstotkov);• povečevanje karence ter vse več zaposlitev s skrajšanimdelovnikom;• povečevanje specializiranosti v medicinski oskrbi;• nujnost za izgradnjo preventivne medicine.Zanimanje za medicino je izjemno. Za nekaj manjkot 1400 vpisnih mest na medicinskih izobraževalnihustanovah se vsako leto poteguje več kot 6000kandidatov. Te težave bi lahko odpravila medicinskauniverza v Zgornji Avstriji (Oberösterreich). Za to je navoljo naslednja infrastruktura:• devet učnih bolnišnic, 310 možnih mest za praktičnipouk;• približno 150 profesoric in profesorjev (oz. docentov)iz 40 medicinskih disciplin;• teoretični inštituti na Univerzi Johannes Kepler vLinzu;• sinergije na že obstoječih raziskovalnih inštitutihoz. strokovnih šolah v Zgornji Avstriji.Prihodnost pa bo zahtevala nov tip zdravnika. V tanamen bi medicinska univerza v Linzu ponudilanaslednje izhodiščne tipe študija medicine:• splošna medicina ter medicina za starostnike ( Alters-und Allgemeinmedizin);• javno zdravstvo ( Public Health);• dodatno izobraževanje v območju socialnih, gospodarskih,naravoslovnih, pravnih in filozofskih ved(Studium generale);• študij s poudarkom na naravoslovnih vedah ( NaturwissenschaftlichesFundament);• zagotavljanje kakovosti v medicini ( Qualitätssicherungin der Medizin);• pristojnost (kompetenca) v stroki, dejavnosti insocialnem področju (Fach-, Handlungs- und Sozialkompetenz).Posebno pomembno je o teh prednostih prepričatikar najširše sloje prebivalstva. Na novo ustanovljenoZdruženje pobudnikov za medicinsko univerzo Linznaj bi javnosti omogočilo, da bi se tej iniciativi pridružilater jo podprla.Vir: OÖ Ärzte, št. 231, september 2009Prevod in priredba: Marjan KordašBolnišnice v Švici svarijo,da je premalo kadraBolnišnice v Švici ugotavljajo, da je bolnišniškegaosebja znatno premalo. Po oceni strokovnjakov bidržava potrebovala približno dvakrat več zdravnikov,kolikor jih v Švici dokonča študij. Več kot ena tretjinazaposlenih v švicarskih univerzitetnih in psihiatričnihklinikah prihaja iz zamejstva. Tudi v negi je približno40 odstotkov zaposlenih takšnih, ki prihajajo izdrugih držav. Kot strateški ukrep za omilitev stanja jepribližno 80 bolnišnic in ustanov za nego ob nacionalnemdnevu bolnišnic v Švici mladim ljudem predstavilopoklice v zdravstvu ter jim predstavilo možneperspektive.Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 18, 25. september2009Prevod in priredba: Marjan Kordaš

Konec z raziskovanjem»v luninem svitu«Zakonodajalec se je odločil za trajno izboljšavo zazdravnice in zdravnike na medicinskih univerzah:končno je jasno določeno, koliko časa mora bitimedicincem na voljo za raziskovanje ter pouk. Takose bo končala dosedanja praksa o »raziskovanju v luninemsvitu« (»Mondscheinforschung«) – tako namrečciniki poimenujejo raziskovalno dejavnost, ki sezaradi pomanjkanja časa prestavlja pozno v noč.Dr. Harald Mayer, načelnik Zvezne kurije (odbora)zdravnikov v javnih zavodih ter podpredsednikAvstrijske zdravniške zbornice med drugim meni,»... da je problem, hkrati pa prednost medicinskih univerz,da se hkrati ukvarjajo s poukom, raziskovanjemin zdravljenjem. Vendar morajo za to biti izpolnjenipogoji, česar doslej ni bilo. Zakonodajalec pa se je zdajjasno postavil na ustrezno pravno stališče – kar je bilonadvse nujno.«Če se bo zakon izvajal, se bodo morale izboljšatistrukture. Za pouk in raziskovanje mora biti na voljovsaj 30 odstotkov normalnega delovnega časa. Tobo precej več kot doslej. Po podatkih anket je znano,da zdravniki na medicinskih univerzah porabijoveč kot 80 odstotkov časa za kurativno dejavnost. Vteh razmerah doslej v normalnem delovniku ni bilodovolj prostora za prenos znanja na mlajše generacijev prihodnosti. Zdaj so na potezi šefi klinik, ki bodoob načrtovanju dela morali upoštevati tudi pouk inraziskovanje, seveda brez prekoračenja normalnegadelavnika.Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 18, 25. september2009Prevod in priredba: Marjan KordašEnergetiki kot zdravilci?Paciente varajo!Iz evropeEnergetiki, ki ponujajo metode alternativne medicine(brez izobrazbe, brez pooblastil), v bistvu varajosvoje paciente. Kako je to sploh mogoče?Po § 2 Zdravniškega zakona je samoumevno, da lahkole zdravniki izvajajo zdravljenje. Vendar je to mogočeobiti tudi tako imenovanim energetikom, katerih»izvajanje poklica je sicer določeno z zakonom –vendar ne tako natančno kot pri zdravstvenem poklicu– in tako se lahko ukvarjajo z drugimi dejavnostmi,«meni Renate Wagner Kreimer, pravnica pri Avstrijskizdravniški zbornici. Energetiki se deloma ukvarjajo zmetodami alternativne medicine, npr. akupunkturo,homeopatijo ali bioresonanco. »Osebe, ki to počnejokot obrtniki, s svojo dejavnostjo varajo paciente, sajniso upravičeni ne do postavljanja diagnoze, ne zazdravljenje. Vrh tega se tako odvračajo od sicer nujnegaobiska pri zdravniku, kar ima lahko daljnosežnezdravstvene posledice.«Bistveno je tole: za pripadnike obrtniških poklicev ninobenega takšnega specifičnega poklicnega prava, kotje znan za zdravstvene poklice. Med drugim zanj niobvezna dolžnost zdravniške skrivnosti, dolžnost pojasnjevanjaali dokumentacije. Manjka tudi odredba oizobraževanju, ki predvideva, da ustrezno kakovostnoizobraževanje lahko ponujajo le določene ustanove.Vse to je v zdravstvenih poklicih samoumevnost. »Popoklicu in izobrazbi gre pri tem lahko za dejavnost, kijo predpiše zdravnik ter jo nadzoruje – tako kot npr.pri medicinskem maserju.« Večina poklicev v zdravstvuje tiste vrste, da je vezana na navodilo zdravnika.Izjeme so med drugim psihoterapevti in kliničnipsihologi.Četudi so zakonski temelji jasni, je v praksi drugače.»S strani zdravniške zbornice zahtevamo izboljšanjepravne zaščite, strožje izvajanje in končno zavest otem problemu v javnosti. Če ne drugače, spremembozakona v smislu večje varnosti pacientov.«Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 19, oktober2009Prevod in priredba: Marjan KordašRevija ISIS - Januar 201023

Redna letna skupščina Svetazobozdravnikov EUMatjaž Rode, Gordan ČokSvet evropskih zobozdravnikov – CED, je posvetovalniorgan Komisije EU in predstavlja zobozdravstvoiz držav EU. Glavno telo odločanja je skupščina,ki poteka dvakrat na leto in na kateri imajoglasovalno pravico delegati iz vseh 27 držav članicEU. Vsaka država ima zaenkrat po dva delegata.Pomembnost CED je vse večja, saj dobi v presojo inoceno vse dokumente o zobozdravstvu v EU, ki jihpripravlja Komisija in o njih razpravljajo v Evropskemparlamentu in Svetu EU.Jesenski sestanki skupščine potekajo vedno v Bruslju,tokratni je bil 19. in 20. novembra 2009. Celodnevninatrpani program je imel na seznamu veliko točk. Najopiševa nekaj najbolj zanimivih.Resolucija o varnosti pacientovDirektiva o varnosti pacientov je v končnih procedurahodločanja. Varnost pacientov je pomemben političniEU-projekt, Komisija pripravlja in še dopolnjujeosnutek Direktive. CED je bil zaprošen za pripravosvojih predlogov resolucije o varnosti pacientov, ki boKomisiji služila pri pripravi Direktive. Glavne mislipripravljene Direktive, ki so zanimive tudi za zobozdravnike:zobozdravniki morajo pri svojem poklicnemdelu narediti vse, da zagotovijo varno in strokovnodelo, čeprav je povsem jasno, da je mnogo posegovlahko tveganih! Nevarnosti nezaželenih zapletov jeveliko in nastopijo lahko zaradi:• napačne diagnoze,• napačnega zdravljenja,• neupoštevanja načel preprečevanja infekcije vzobozdravniški ordinaciji,• slabe komunikacije med pacientom in zobozdravnikom,• neustrezne opreme,• neustreznega znanja in izobrazbe članov tima,• še drugih vzrokov.Osnovno pravilo, kako doseči varnost zobozdravnikovegadela, je visoka kakovost in poznavanje načeldobre klinične prakse in seveda upoštevanje strokovnihizhodišč. Skupščina CED je zato tudi letos soglasnoponovno potrdila sklep, ki predlaga resornimpolitikom v posameznih državah EU, da naredijovse, kar je v njihovi pristojnosti, da omogočijozobozdravnikom delati po načelih dobre kliničneprakse in v skladu z novimi spoznanji o vzrokih zanastanek zobnih in ustnih bolezni, saj ti samo takolahko učinkovito zagotovijo varnost pacientov.Zobozdravnik namreč sploh ne bi smel delati vokoliščinah, ki onemogočajo tako delo!Skupščina je ponovno potrdila priporočila, da najbo zasebni zobozdravnik s koncesijo osnovni nosileczobozdravstvenega varstva v državah EU in najbo odgovoren za ustno zdravje svojih pacientov, kipa naj jih ne bo več kot okoli 1700, saj je pri višjemštevilu kakovost zobozdravstvenega varstva, ki obsegapreventivo, zdravljenje in rehabilitacijo, ogrožena inskoraj neizvedljiva. Zobozdravniki pa so dolžni, dase neprestano izobražujejo in delajo v skladu z načelidobre klinične prakse in tudi v skladu z Etičnimkodeksom zobozdravnikov EU.Resolucija o oskrbi pacientovEna od pomembnih komponent direktive bo zahtevapo harmonizaciji standardov kakovosti zobozdravnikovegadela, kar pomeni delati po načelih dobreklinične prakse. Treba bo izdelati evropske strokovnenorme in jih uskladiti s sedaj obstoječimi po posameznihdržavah. Delegati so živahno razpravljali tudio vedno večji strokovni eroziji obsega zobozdravnikovegadela in o posledični možni nevarnosti padcastrokovnosti. Po vsej Evropi rastejo kot gobe po dežjurazni saloni, inštituti in druge visoko doneče ustanove,v katerih zaposleni brez ustrezne izobrazbe opravljajoposamezne faze zdravljenja ali rehabilitacije zobnihin ustnih bolezni. Tudi Slovenija pri tem ni izjema,saj lahko na spletnih straneh in straneh mnogih revijzasledimo oglase o beljenju zob v frizerskih salonih invstavljanju zobnih vsadkov – implantatov v ambulantah,kjer osebje nima ustrezne izobrazbe. Ravnoza kirurške posege implantacije so delegati CEDponovno opozorili, da naj to izvajajo specialisti oralniin maksilofacialni kirurgi ali parodontologi, saj so tapriporočila v skladu z Direktivo o varnosti pacientov.V zvezi z nejasnostmi o sredstvih za beljenje zob paso delegati potrdili sklepe delovne skupine CED, kije pred kratkim pripravila informacijo o nevarnostihuporabe takih belilnih sredstev. Član te skupine izSlovenije je Gordan Čok, dr. dent. med., ki je o tempripravil posebno poročilo, objavljeno v tej številkiIzide.Zdr avstvoRevija ISIS - Januar 201025

Zdr avstvoPosebna komisija CED je pripravila pisni predlog opomenu komunikacija v zobozdravstvu. Komunikacijaje nujna med posameznimi člani zobozdravniškegatima, med zobozdravniki samimi, predvsem pa ješe nepopolna komunikacija med zobozdravnikom,njegovim pacientom in javnostjo. Zobozdravniki tudiveliko premalo komuniciramo s politiki in tistimi, kiso zadolženi, da načrtujejo, spremljajo in tudi financirajovse oblike zobozdravstvenega varstva. Ta pomembendokument CED, ki bo sprejet na spomladanskigeneralni skupščini CED, bodo dobili predvsem vsizobozdravniki, pa tudi vodilni politiki EU in tudinekateri odgovorni za zdravstvo v vseh državah EU.Poslanci so tudi soglasno sprejeli resolucijo, ki nedvoumnopotrjuje vodilno in odgovorno vlogo zobozdravnikapri vseh oblikah in v vseh fazah strokovnegadela v zobozdravniški ordinaciji. Tudi če posameznefaze preventive, zdravljenja in protetične rehabilitacijeopravijo drugi člani tima, o tem odloča in je odgovorenzobozdravnik osebno!V razpravi, v kateri so sodelovali številni delegati, sopoudarjali pomembno vlogo zbornic in strokovnihzdruženj v skrbi za stalno strokovno izpopolnjevanje,ki naj bo obvezno, in razpravljali o tem, kdo naj topripravlja in nadzira. Enotno mnenje je bilo, da morajoza dodiplomski študij skrbeti fakultete, ki naj se pritem še bolj angažirajo, za skoraj vse podiplomske aktivnostipa naj skrbijo poklicna združenja. Pogovori inporočila o stanju zobozdravstva v posameznih državahEU so vedno zanimiva. Iz vseh poročil in iz razpraveje bilo slišati, da mora stroka neprestano in trmastoopozarjati politiko na pomen dela v skladu z načelidobre klinične prakse, rezultati pa so po posameznihdržavah zelo različni.Pomembna točka dnevnega reda je bila tudi izvolitevnovega predsednika CED. Kar nekaj delegacij je bilopripravljenih imenovati in podpreti Gordana Čoka, asmo bili Slovenci v skladu z eno od znanih slovenskihlastnosti v ustanovi, ki bi morala kandidaturo potrditi inomogočiti vsaj administrativno in tudi finančno pomoč,neuslišani in zato Gordan Čok sploh ni kandidiral.Novo vodstvo Strokovnegazdruženja zasebnih zdravnikovin zobozdravnikov Slovenije21. novembra 2009 je potekal 21. volilni občni zborčlanov Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov inzobozdravnikov Slovenije, na katerem je bilo za novštiriletni mandat izvoljeno novo vodstvo. Po dvanajstletnemmandatu se je predsednik združenja, prim.asist. Dean Klančič, dr. med., odločil, da na 21. volilnemobčnem zboru ne bo kandidiral za predsednika.Kandidata za predsednika sta tako bila: PrimožRus, dr. med., in Igor Dovnik, dr. med. Predsednikzdruženja je postal Primož Rus, dr. med., podpredsednikje prim. Marko Demšar, dr. med., tajnik RokŠušterčič, dr. dent. med., blagajnik pa Janez Grilec,dr. dent. med. Člani izvršilnega odbora so SebastijanDomajnko, dr. dent. med., prim. asist. Dean Klančič,dr. med., Andrej Ocepek, dr. dent. med., Nada Puharič,dr. dent. med., in Katja Žerjav, dr. med.Nadzorni odbor združenja sestavljajo: Tonč Žunter,dr. med. (predsednik), Marjana Grosek Pšeničnik, dr.med., in Ratko Tatalovič, dr. med.Člani disciplinskega sodišča so: prim. mag. PrimožReš, dr. med. (predsednik), Alenka Forte, dr. med., inVesna Železnik, dr. med.Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikovSlovenije bo še naprej zagotavljalo kontinuitetoprograma delovanja in dosedanjih začrtanih nalogzdruženja, ki temelji na interesih članov združenjav prid vseh članov združenja.Predvsem izpostavljamo krepitev enotnosti med vsemizasebnimi zdravniki in zobozdravniki, ne glede na to,ali ste koncesionarji ali popolni zasebniki, ne glede nato, ali ste zdravniki primarnega ali sekundarnega nivoja,ne glede na to, ali ste zdravnik ali zobozdravnik, inne glede na to, kje v Sloveniji delate. Želimo preprečitirazslojevanje na posamezna ožja interesna združenja.Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikovSlovenije26 Revija ISIS - Januar 2010

Ustanovili smo združenjezasebnih organizacijna sekundarni ravniZdr avstvoZdravstvene organizacije na sekundarni ravni v zasebnilasti predstavljamo pomemben del zdravstvenega sistema.Opravimo namreč več kot petino vseh ambulantnihdiagnostičnih preiskav, pri določenih zdravstvenih dejavnostihpa celo do polovice programa, financiranega izsredstev ZZZS. Za kakovostno opravljanje zdravstvenihstoritev vlagamo lastna sredstva v nakup najkakovostnejšemedicinske opreme. Določene zasebne organizacijeopravljajo najzahtevnejše diagnostične preiskave, ki seopravljajo samo še znotraj univerzitetnih klinik.V začetku oktobra 2009 je 15 zdravstvenih organizacijustanovilo združenje, ki povezuje tiste pravne osebe, kise ukvarjajo s specialistično zdravstveno dejavnostjo.Zdravniška zbornica učinkovito zastopa zdravnike posameznike,Združenje zdravstvenih zavodov bolnišnicein zdravstvene domove, pravne osebe z in brez koncesijepa doslej nismo imele organiziranega pravno-formalnegazastopnika. Z ustanovitvijo smo tako pokrili praznino prizastopanju organizacij, ki opravljajo specialistično dejavnost.Organizirali smo se v obliki GIZ, ki je edina oblikazdruženja, ki nam zagotavlja status pravne osebe.Temeljna cilja združenja sta enotno nastopanje izvajalcevzdravstvene dejavnosti v zasebni lasti v pogajanjihz državo in povečevanje dobrega imena zasebnezdravstvene dejavnosti. Verjamemo, da zasebnikikakovostno opravljamo svoje delo in tudi vse raziskavejavnega mnenja kažejo, da so bolniki z našim delo zelozadovoljni.Prvi cilj, ki si ga je združenje zastavilo, je postatiformalno priznan zastopnik zasebnih zdravstvenihorganizacij na sekundarni ravni, kar poskušamo dosečiv sklopu novega Zakona o zdravstveni dejavnosti.Pravice organizacij na sekundarni ravni bi želelizastopati tako pri sprejemanju nove zakonodaje inpodzakonskih aktov, sodelovati želimo pri razvojuzdravstvenih strategij na nivoju države, želimo sevključevati v pogajanja za ceno storitev pri ZZZS,sodelovati želimo pri posodabljanju Zelene knjige…Kljub zelo kratkemu času obstoja so naša prizadevanjaže obrodila sadove s tem, da so nam naš statuszačenjale priznavati tudi državne institucije. Kmalupo ustanovitvi smo se tako začeli aktivno vključevativ razprave v okviru novega predloga Zakona ozdravstveni dejavnosti.Združenje navzven predstavljava skupaj z mojim namestnikom,g. Ristom Angelskim, dr. med. Po ustanovitvismo zaznali precejšnje zanimanje za članstvo,tako da v združenje še naprej vabiva nove člane. Zaveč informacij nam prosim pišite na e-naslov:giz.zasebniki@gmail.com.Žarko Pinter, dr. med.predsednik združenja organizacij zdravstvenedejavnosti GIZSpletni portal Zdravniške zbornice Slovenije uspešnodeluje od 1. julija - vabimo vas k prijaviKot smo vas že nekajkrat obvestili, smo s 1. julijemprenovili spletne stani zbornice, ki se po novemdelijo na zaprte in odprte. Odprte so namenjenevsakomur, ki želi priti do splošnih informacij o deluZdravniške zbornice Slovenije, zaprte, kjer je najtibistveno širši nabor informacij in obvestil, pa sonamenjene le vam, članicam in članom Zdravniškezbornice Slovenije.Da bi si lahko ogledali vsebine na zaprtih straneh,morate izvesti registracijo. Za to potrebujete uporabniškoime in geslo, ki ste ju v začetku julija prejelipo pošti. Če ste dopis z geslom in uporabniškimimenom izgubili ali pa imate težave pri registraciji,nas pokličite na telefon 01/30 72 100 oziromapošljite elektronsko pošto na naslov:info@zzs-mcs.siRevija ISIS - Januar 201027

Zdr avstvoSporočanje zahtev v zdravstvu:Previdno s spiskom željaDamjana PondelekNaj vas za trenutek popeljem nazaj v praznično razpoloženje. Včarobni čas pričakovanja, kaj bodo prinesli dobri možje. Letossmo tudi pri nas pisali Božičku; naš ima to posebnost, da prinesevsakemu otroku samo eno igračo. Človek bi si predstavljal,da bo zato naročanje preprosto, vendar še zdaleč ni. Namestoene igrače je bodoča obdarovanka narisala kocke, punčko,balon, žogo, skiro, vlak in mali avto. Deklici smo predlagali,naj vsaj obkroži igračo, ki si jo najbolj želi. Povedala je, da to nipotrebno, ker bo »Božiček že vedel«. No, v nekaj dneh je bil listspredaj in zadaj porisan z novimi željami – predvsem s kockami.In Božiček jih je položil pod smrečico. Mala je v čarobnemjutru še bosa pritekla v dnevno sobo, odvila svoje darilo, se nahitro razveselila novih kock, obenem pa zmajevala z glavo in simrmrala v brado, zakaj ji dobri mož ni prinesel roza skiroja, sajga je vendar narisala.Kaj sploh hočejo?Zakaj vam to pišem? Ker smo ob razočarani deklici pričaklasični napaki sporočanja zahtev in pričakovanj, ki je pogostoprisotna tudi v zdravstvu. Namesto da bi političnim odločevalcemin javnosti predstavili eno zahtevo in jo predstavljali vednoznova, toliko časa, da bi bilo prav vsakomur jasno, kaj želimo inpričakujemo, začnemo okrog tistega skiroja risati kocke, žoge,balone in ostale nadomestne želje, da na koncu nihče več ne ve,kaj je naša osnovna zahteva in zakaj jo postavljamo.Spomnimo se uspešnih pogajanj za višje vrednotenje zdravniškegapoklica v letu 2008. Takrat smo skupaj s sindikatom risaliskiroje. Tisoče skirojev in nobenih kock. Vsi so razumeli, da sine želijo utrujenega in slabo plačanega zdravnika. Če bi v svojihsporočilih zgolj mimogrede omenili zahtevo sindikata po obnovitviplačnih razmerij iz leta 2000, nato pa enkrat problematiziralidelo izven delovnega časa, drugič dopuste, tretjič izobraževanja,bi bili hitro v težavah. Ljudje na koncu ne bi več vedeli,kaj hočemo, politični odločevalci pa bi sicer vedeli, vendar bis spiska želja (tako kot naš Božiček) mirno izbrali tisto, kar bijim v danem trenutku najbolj ustrezalo, in rekli: »Saj ste vendardobili darilo z vašega seznama. Kaj se sploh pritožujete?«Vedno boste dobili kockePovsem jasno je, da politični odločevalci, če jim z našimseznamom želja damo mandat in manevrski prostor za izbiro,vedno prinesejo kocke. Zato okrog skiroja, če si ga res želimo,ne smemo narisati prav ničesar drugega. In kaj bo naše ključnosporočilo za ključne javnosti? »Skiro, skiro, skiro«. In naslednjidan znova. In tako mesece, če je potrebno. Razumete? Nobenihkock. Tako ne bo možnosti za izgovore in izmikanja. In še boljpomembno: nobene nevarnosti, da nas politični odločevalcisoočijo z našimi lastnimi neenotnimi ali celo nasprotujočimi siželjami in pričakovanji. Slednje je namreč v vsakem trenutkumogoče diskreditirati skupaj s tistim, ki je želel preveč.In če ne dobimo skiroja?Vem, človek si zaželi skiro in se nič ne zgodi. Čaka dneve,mesece, sporoča svoje želje in pričakovanja, na drugi strani pagluha ušesa. Vmes pa se kopičijo nove potrebe in želje, bolj alimanj ključne in pomembne za prihodnost zdravništva in zdravstva.Kaj storiti? Narisati zraven še kaj in upati, da dobimo vsajnekaj? Ne. Ne širite in ne dopolnjujte spiska želja, če ne želite,da bo vsakič znova izpolnjena zgolj tista najbolj nepomembnaželja. V zdravstvu namreč ni dedka Mraza, ki bi želel popraviti,kar je zamočil Božiček.Novice Urednice zaučinkovitejše komuniciranjev zdravstvuNa brezplačne elektronske Novice Urednice, ki prinašajoučinkovite nasvete s področja odnosov z javnostmi inkomunikacijskih strategij vzdravstvu, se lahko naročite na spletni strani www.urednica.si.Damjana Pondelek je direktorica podjetja Urednica,odnosi z javnostmi, d.o.o., specializiranega za odnose zjavnostmi v zdravstvu.Potrebujete nasvet?www.urednica.si // damjana.pondelek@urednica.si //041/77354030 Revija ISIS - Januar 2010

ForumZdravljenje je kaznivo dejanjeVojko FlisUvodS prvim novembrom leta 2008 je stopil v veljavo novKazenski zakonik (KZ) Republike Slovenije (1). Prineselje nekatere novosti, ki so bile v javnosti predmetrazprav (prepovedana tvorba živih bitij, protislovja prikazenski obravnavi mladostnikov ipd.). Novost, ki sedotika zdravniškega poklica in ki ostro zareže v doslejutečen odnos med zdravnikom in bolnikom, ni bila deležnaposebne javne obravnave, kaj šele razprave. Celov obdobju priprave novega KZ so bile razprave o tempoglavju novega KZ zelo borne. Morda je razumljivaodsotnost razprav znotraj pravne stroke. Ni pa razumljivaodsotnost razprave znotraj medicinskih krogov.V pričujočem prispevku bom skušal pokazati na protislovnostin spornost izpeljave omenjene spremembe vKZ in na njen škodljiv vpliv na zdravljenje. Razprava otem členu ni možna brez poseganja v pravno stroko, zakar se kot zdravnik vnaprej opravičujem. A člen takoostro posega v vsakdanje življenje (predvsem nezdravnikov),da se temu ni mogoče izogniti. Zdravnikom,ki jim je pravni jezik pri obravnavi medicine neredkotuj, se opravičujem, če ga je preveč – pravnikom ga bozagotovo premalo. Slednjim se opravičujem tudi zaradineredko poenostavljenega prikaza pravno teoretičnihpogledov na predstavljeno problematiko. Njihova podrobnejšarazčlenitev bi močno presegala namene tegapisanja (na primer obravnava dihotomije v nemškemkazenskem pravu med samo bitjo kaznivega dejanja inprivolitvijo, ki odpravlja protipravnost kaznivega dejanja,kar je za medicinsko kazensko pravo tega modelaključnega pomena). Iz istega razloga je omejeno tudištevilo citatov. V obravnavi novosti v KZ, dotikajočihse medicine, se ni bilo mogoče izogniti vključitviZakona o pacientovih pravicah in Zakona o duševnemzdravju. Oba govorita o izjavah volje pri zdravljenju insta neločljivo povezana s spremembami KZ.Morda odsotnost pravne razprave o spremembah vKZ, dotikajočih se zdravljenja, kaže na splošno soglasjepravnih strokovnjakov o tem, da je sprememba dobrodošla.Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov (2)namreč zdravnikova pravica do zdravljenja v prejšnjikazenski ureditvi ni imela jasno zastavljenih meja.Primerjalno pravno naj bi šlo za tako resno pomanjkljivost,da jo je bilo treba čim prej odpraviti (ni bilojasne kazenskopravne protipravnosti samovoljnegazdravljenja, ne znotraj inkriminacije telesnih poškodb,ne sicer (2)). Novi KZ je s pravno teoretičnega zornegakota to domnevno pomanjkljivost odpravil z novimčlenom (125. člen). Člen govori o izključitvi kaznivegadejanja pri telesnem poškodovanju s soglasjempoškodovanca. Zaradi lažjega razumevanja kasnejšerazprave člen navajam v celoti:Izključitev kaznivega dejanja pritelesnem poškodovanjus soglasjem poškodovanca125. člen(1) Povzročitev lahke telesne poškodbe (122. člen) niprotipravna, če je poškodovanec privolil vanjo. V temprimeru se pri mladoletni ali slabotni osebi upoštevaprivolitev, če jo v skladu z zakonom v skrbi za njunozdravje da tisti, ki zastopa take osebe.(2) Naklepna povzročitev hude (123. člen) ali posebnohude (124. člen) telesne poškodbe ni protipravna, če jepoškodovanec privolil vanjo in pri tem niso bile prizadetekoristi koga drugega ali ogrožena kakšna skupna pravnavrednota.(3) Ne glede na prejšnji odstavek naklepna povzročitevRevija ISIS - Januar 201031

Forumhude ali posebno hude telesne poškodbe pri zdravljenju ali zdravilskidejavnosti ni protipravna, če je bila privolitev dana v obliki in obpogojih, ki jih določa zakon.(4) Če je poškodovanec med storitvijo kaznivega dejanja hude aliposebno hude telesne poškodbe prej dano privolitev preklical, to naizključitev protipravnosti dejanj po prejšnjem odstavku ne vpliva, vdrugih primerih po drugem odstavku tega člena pa se storilec, ki začetegadejanja po preklicu ni dokončal, ne kaznuje za njegov poskusoziroma se ne kaznuje za dokončano lažje dejanje, zajeto v poskusuhujšega kaznivega dejanja.Člen navidezno ne daje posebnih izhodišč za morebitnaprotislovja ali ugovore. Govori o telesnem poškodovanju ssoglasjem poškodovanca in če to prevedemo vsaj v zdravnikomnekoliko bolj razumljiv jezik, potlej govori o tem, da je zdravljenjebrez bolnikove privolitve kaznivo dejanje. Protipravnostmu odvzema zakonita privolitev. Ali drugače: zdravljenje, ki sseboj prinaša elemente naklepne hude ali posebej hude telesnepoškodbe, je samo zase kaznivo dejanje. Z bolnikovo privolitvijoto kaznivo dejanje ni v nasprotju z zakonom (ni protipravno).Člen sicer ne uporablja besede zdravljenje. Vendar šele razumevanjepravno teoretičnega ozadja (3, 4) daje ustrezna izhodiščaza razumevanje omenjenega člena. Če bi člen namreč hoteli nabolj preprosti ravni razumeti brez poznavanja pravno teoretičnegaozadja, bi morebiti domnevali, da se zelo ozko nanašazgolj na kirurško stroko. Za kirurgijo je značilno (še posebej zaklasično), da ob vstopanju v telo praviloma vsaj toliko načne telesnocelovitost bolnika, da bi lahko na načelni ravni v pravnemjeziku prav vsak kirurški poseg označili vsaj kot lahko telesnopoškodbo. Toda 125. člen se ne nanaša zgolj na kirurgijo.Pogled v teoretično ozadje 125. členaČlen sloni na dogmatski tezi iz nemškega naturalističnegakoncepta pojmovanja telesne poškodbe (3). Po tej tezi je pravvsak poseg v telesno celovitost človeka kaznivo dejanje telesnepoškodbe. Medicinska strokovnost, etika, dobrobit za bolnika,koristnost dejanja, namen ali kakršni koli drugi morebitni (tuditehtni) pomisleki na to dogmatsko tezo nimajo prav nobenegavpliva. V praktičnem smislu je to tezo mogoče izoblikovati včlen zakona zgolj z uporabo pojma telesna poškodba. Pravolahko namreč v svoj teoretični aparat dovolj učinkovito zajamele konkretnost in realnost človeškega telesa. V teoretičnemsmislu človeka obravnava predvsem kot telesno bitje. Ostalerazsežnosti človeka kot bitja je pravo zmožno na povsemkoherenten način zajeti v svoj teoretični aparat le s skrajnimitežavami in zgolj z velikimi napori (4). Morda se dober zgled zatak pravni pogled skriva v pravnem stavku (4), da je človek, kitelesa nima več, deležen le določenih (razumljivo zelo omejenih)oblik pravnega varstva (načelo pietete). Ali drugače: 125.člen, ki v svoji dikciji govori o telesni poškodbi, razume ta pojemkot kakršno koli dokazljivo ali merljivo poseganje v telesnocelovitost (zaradi zdravil, narkoze ipd. (5)). Nanaša se torej nazdravljenje, ki ima merljive posledice. Slednje pa je značilno zaskorajda vse postopke zdravljenja v sodobni zahodni medicini.Z vidika zdravnika pravna dogma naturalističnega konceptatelesne poškodbe na praktični ravni pomeni, da je tudi povsemuspešno in zelo učinkovito zdravljenje brez kvalificirane privolitvekaznivo dejanje. Zgolj namen (pomagati bolniku v stiski)in izvrstna izpeljava zdravljenja (lege artis), celo s popolnoozdravitvijo (restitutio ad integrum), sami po sebi ne izključujejoprotipravnosti kaznivega dejanja.Če k temu dodamo še skrajno libertaren (v pravnem pogledu)pogled na vprašanje svobode razpolaganja s telesom inživljenjem, po katerem je pravno razpolaganje posameznikas svojim telesom (življenjem) povsem in brez omejitev brezmejno(4), potlej pridemo do navidezno nesporne in samoumevnerazlage vnosa 125. člena v KZ. Ker je tudi v kazenskemzakoniku potrebno svobodno razpolaganje s svojim telesomustrezno zavarovati, mora kazenski zakonik vsebovati posebnoinkriminacijo samovoljnega zdravljenja, v katerega so uvrščenivsi zdravniški posegi brez veljavne privolitve (2, 3). Hkrati paiz pravno teoretičnega zornega kota vključitev take inkriminacijeustrezno kazenskopravno varuje tudi pravico bolnika doprivolitve po pojasnilu (pravice bolnikov temeljijo na načelusamoodločbe glede posegov v telesno celovitost). Z zornegakota zdravnika to pomeni, da sme v skladu z zakonom zdravitile tiste bolnike, od katerih pridobi kvalificirano privolitev (2).Kot kvalificirana privolitev se šteje privolitev, ki je skladna zZakonom o pacientovih pravicah (6).Protislovja na teoretični ravniČe odmislimo vprašanje, zakaj so morali avtorji slovenskegaKZ povzeti in formalno tudi zelo okorno izoblikovati togodogmatsko normo iz nemške pravne teorije (zakaj v izvedbiniso posnemali francoskega ali avstrijskega zgleda? (7)), potlejse navkljub vsemu ni mogoče izogniti dejstvu, da sta obe tezi,torej teza o povsem brezmejnem razpolaganju s svojim telesomin naturalistični kazenskopravni pogled na naravo telesnihpoškodb, v povezavi z medicino (a tudi sicer) sporni (3).Naturalistični koncept obravnave telesnih poškodb v kazenskopravniteoriji, še posebej ortodoksni nemški pristop, imaštevilne (vidne) nasprotnike celo v Nemčiji. Anglosaške pravneteorije o istih zagatah na tem mestu ni mogoče enakopravnoobravnavati, saj se celotna slovenska (nemška) zakonodajaod nje preveč razlikuje (8). V Nemčiji številni teoretiki pravaskušajo ortodoksni tezi o kazenskopravni naravi vseh posegovv telesno celovitost človeka oporekati na primer z dejstvom, daje zdravljenje v veliko primerih družbeno koristno dejanje, da jev večjem deležu namenjeno obravnavi bolezni, popravi telesnihokvar in da samo zase že zgolj zaradi slednjega razloga ne morebiti predmet inkriminacije (9). Hkrati opozarjajo, da ima tezapri obravnavi kaznivih dejanjih zoper telo zelo hude, celo nerešljivezagate z opredelitvijo telesnih okvar (3), ki jih na primerpovzročajo nekatere okužbe (zgled – okužba z virusom HIV).Nasprotniki jim upravičeno odgovarjajo, da številni zdravniškiposegi sami zase niso namenjeni zdravljenju (lepotna kirurgija,odvzem organov ipd.) in da je zdravje kot nedvoumenpojem težko opredeliti. Posledično je na teoretični ravni še32 Revija ISIS - Januar 2010

Forumtežje nedvoumno opredeliti pojem zdravljenja. Zavračajo tudipojem dobrobiti zdravljenja za bolnike (iz pravno teoretičnegazornega kota), družbeno koristnost pa zavračajo iz zornega kotavarovanja avtonomije posameznika, v slovenskem prostoru pakot ostanek razmišljanja iz nekih preteklih časov (2).Vendar nerešena teoretična vprašanja pri obravnavi nemškeganaturalističnega koncepta telesnih poškodb in biti kaznivihdejanj upravičeno dovoljujejo vsaj vprašanje, zakaj v praktičniizpeljavi (kazenski zakonik) ni mogoče poiskati pogleda, ki biv kazenskopravnem smislu (tudi teoretičnem) lahko zaobšeltežave nemškega modela, še posebej zaradi tega, ker nemškaureditev v Evropi ni edina in prav tako ne prevladujoča. Hudezagate ortodoksnega pogleda in njegovega popolnega ignoriranjamedicinske znanosti z njeno etiko in filozofijo se kažejo žena povsem preprosti ravni primerjave dveh primerov: če si bozdravnik drznil brez privolitve zdraviti poškodovanca, ki ga jetelesno iznakazila poškodba (ki je zdravniku tudi odprla potiv telo) in ga bo ozdravil, potlej ni mogoče govoriti o tem, da jestoril kaznivo dejanje poseganja v telesno celovitost. Telesnocelovitost je zmaličila poškodba. Zdravnik je popravil posledicepoškodbe, sam v telesno celovitost, ki je več ni bilo, pač ni posegal.A če si bo zdravnik brez privolitve drznil zdraviti bolnikaz zlohotnim tumorjem, bo stvar drugačna. Telesno celovitostje sicer načel tudi tumor, a zdravniku poti v telo ni odprl. Čebo zdravnik hotel tumor odstraniti, si bo moral sam napravitivstopna vrata v telo. Ker je s tem okrnil telesno celovitost bolnika,je v skladu z nemško ortodoksno tezo storil kaznivo dejanjetelesne poškodbe. Ali drugače, če parafraziramo prof. Korošca(3), ki sodi, da brez nemškega prava pri obravnavi kaznivih dejanjv zvezi z medicino v Sloveniji ne gre: viden del nemških insvetovnih teoretikov kazenskega prava se z nemško ortodoksnoteorijo ne strinja. Za bolj poglobljeno razpravo o njej pa na temmestu ni dovolj prostora.Če si ogledamo drugo tezo (v družboslovnem pogledu popolnaavtonomija posameznika), potlej bi bilo pričakovati, da bodoavtorji KZ z vpeljavo 125. člena tako dosledno in v sozvočju zomenjeno tezo spremenili prav vse ostale člene KZ, dotikajočese medicine (a tudi ostalih področij življenja). A jih niso. 125.člen vnaša namreč v KZ še eno novost – to je sporazumnokaznivo dejanje, ki prav v primeru sporazuma ni sankcionirano(sporazum odpravlja protipravnost). Takih zgledov sporazumnihkaznivih dejanj je v družbi izven medicine kar nekaj,pa kazenski zakonik zanje ne zahteva kvalificirane privolitve.Najbolj očiten zgled iz športnega področja je boks. Dve odrasliosebi si v boksarskem ringu lahko (morata) naklepno zadajatazelo hude telesne poškodbe. Njuno početje ni kaznivo dejanje,kvalificirana privolitev pa v KZ za ta in podobne športe (naprimer hokej) tudi ni predpisana.Posebej trd oreh v pravno teoretičnem pogledu je iz zornegakota povedanega samomor (medicinsko so vsi primeri odhajanjaiz življenja pomembni zaradi številnih in izjemno občutljivihetičnih vprašanj). Samomor sam zase ni kaznivo dejanje.Pomoč pri samomoru je. Če bi sledili tezam iz teoretičnegaozadja 125. člena, potlej je kazensko sankcioniranje pomoči prisamomoru nesmisel. V primeru sporazuma med obema vpletenimaosebama (zdravnik-bolnik) 125. člen uvaja uporabo institutaodprave protipravnosti pri naklepni povzročitvi hude aliposebej hude telesne poškodbe (kvalificirana privolitev po 125.členu KZ). Če je to dovoljeno v 125. členu, potlej ni razloga,da kazensko pravo inkriminira pomoč pri samomoru, kjer greza povsem enak sporazum. A z medicinskega kota se stvar natem mestu še zdaleč ne zaključi. Bolnik, ki zaradi velikih izgubkrvi drsi v povsem nesmiselno smrt in odklanja transfuzijo krvi,načelno opravlja samomor. Vendar mu zdravnik s transfuzijokrvi ne sme pomagati, saj zanjo nima kvalificirane privolitve.To je načelno dober zgled pomoči pri samomoru z opustitvenimdejanjem, ki pa ni sankcionirana, saj se v takem primeruhitro uporabi bolnikova pravica do samoodločbe. V čem pa je,ob podpori teze o popolni avtonomiji posameznika, ta samoodločbadrugačna od samoodločbe pri »klasičnem« samomoru?A očitno je v takih primerih pogled na samomor drugačen kotpri »klasičnem« samomoru. Ta pogled se v Sloveniji odraža vposebnem strokovnem in družbenem odnosu do samomora(3). S tem kajpak ni prav nič narobe. Toda ko v pravno argumentacijovnesemo družbeni odnos in posebno družbeno skrbza posameznika, se teza o popolni avtonomiji posameznikasesuje. Ali drugače: šele sedaj se je povsem upravičeno vprašati,kakšna je družbena korist (ob skorajda zgražajoči se omembitega pojma v sodobni kazenskopravni slovenski teoretični misli(2,3)) od vpeljave nemške dogmatske opredelitve zdravljenjakot kaznivega dejanja v KZ RS?Toda na stvar lahko pogledamo tudi z drugega zornega kota:bolnik, ki želi storiti samomor, se lahko z zdravnikom dogovoriza poseg, ki bo poleg posebej hude telesne poškodbe pomenil šesmrt. V slednjem miselnem konstruktu nam skozi široko odprtavrata dodatno vstopi še evtanazija. Kot končna posledica je sicerv KZ inkriminirana (umor). A jo bo kot tako težko prepoznati,saj se bo dogodila znotraj veljavnih zakonskih predpisov. Tokratskozi odprta vrata 125. člena KZ.Teza o popolni avtonomiji posameznika se končno povsemsesuje vase ob vprašanju nalezljivih bolezni. Medtem ko125. člen dogmatsko togo zagovarja absolutistični pogled napopolno avtonomijo posameznika in v svoji teoriji zdravljenjekot družbeno koristno početje skorajda z zgražanjem zavrača zopominjanjem na posledice nekih minulih časov (3), se v 177.členu KZ teoretični pristop obrne na glavo. 177. člen govori oprenašanju nalezljivih bolezni in o prisilnih ukrepih zoper avtonomijoposameznika. Člen v svojem prvem odstavku namrečpravi, da kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimipristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov alikakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivihbolezni pri ljudeh, in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezenrazširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.Gre za eklatanten in grob poseg v avtonomijo posameznika.A vključitev tega člena v KZ se opravičuje prav z družbenoskrbjo ali celo zaskrbljenostjo zaradi javne morale (3). PravnaRevija ISIS - Januar 201033

Forumstroka skuša zadrego ob tako očitnih zgledih vlečenja različnoobarvanih zajcev iz klobuka neobstoječih koherentnih teoretičnihtemeljev zakriti z novo tezo, tokrat tezo o različnemtehtanju pravnih dobrin (10). Iz teoretično pravnega zornegakota je taka rokohitrska menjava tez prav malo podobnaresnemu znanstvenemu diskurzu. Tehtanje različnih pravnihdobrin je namreč inherentno povsem arbitrarno in eklektičnopočetje, odvisno od številnih družbenih vplivov, razmerij moči vdružbi, številnih drugih družbenih mehanizmov in sociološkihteorij, da o filozofiji in njenih različnih šolah niti ne govorimo.Tudi s tem ni prav nič narobe. A ob takem stanju stvari je vsajpresenetljivo neomajno vztrajanje na stališču, da je nemška dogmatskain ekstremno ortodoksna teza o naravi kaznivih dejanjzoper telesno celovitost tako izvrstna in dodelana, da o drugihteoretskih konceptih ni smiselno niti razpravljati (3).In končno ob 125. členu novega KZ še vedno ostaja ter vztraja178. člen KZ, ki govori o opustitvi zdravstvene pomoči. Tačlen inkriminira tisto, kar 125. člen odpravlja!? Člen pravi, dase zdravnik ali drug zdravstveni delavec, ki v nasprotju s svojopoklicno dolžnostjo ne pomaga bolniku ali komu drugemu, kije v nevarnosti za življenje, kaznuje z zaporom do enega leta.V 125. členu je govora o popolni avtonomiji osebnosti in oabsolutni pravici do samoodločanja (ko gre za zdravljenje). V125. členu tako ni več prav nobenega mesta, niti za molekulotiskarskega črnila ga ni, za kakršno koli zdravnikovo dolžnostnoali prisilno poklicno ravnanje. Zdravnik lahko vendar v skladu stem členom svoje znanje in pravila stroke zakonito uporabi šelepo pridobitvi kvalificirane privolitve!Zagate z izjavami voljeNekateri pravni strokovnjaki menijo, da opredelitev zdravljenja,sloneča na nemških pravno teoretičnih dogmatskih tezah inudejanjena v 125. členu KZ, ne poslabšuje pravnega položajazdravnika v družbi (3). Taka dikcija daje slutiti, da je bil členvpeljan zaradi zdravnikov! Toda, ali si je mogoče zaradi nenaklonjenostido neke poklicne skupine v zakonskem tekstu, kotje Kazenski zakonik, dovoliti ogrožanja celotnega prebivalstva?Člen namreč poslabšuje dejanski položaj bolnikov.Če namenoma odrinemo načrtovano zdravljenje, kjer jekvalificirano privolitev načelno mogoče pridobiti na zakonskoveljaven način (a tudi tam se pojavljajo številne zagate, izhajajočeiz 125. člena KZ), ob stran, še vedno ostaja vprašanjenujne medicinske pomoči. Snovalci KZ se s tem vprašanjemniso ukvarjali pretirano poglobljeno. V 125. členu KZ govorijonamreč o privolitvi, dobljeni v obliki in ob pogojih, ki jih določazakon. V mislih imajo privolitev, kot jo določa Zakon o pacientovihpravicah (ZPacP).V ZPacP pa se je (ne)namerno zapisalo, da je mogoče posegenujne medicinske pomoči opraviti brez bolnikove privolitve le vprimerih, ko bolnik ni zmožen odločanja o sebi ali ko ni zmoženizraziti svoje volje (28. člen ZPacP). S tako dikcijo ZPacPbistveno odstopa od Oviedske konvencije (11), ki je krovnievropski dokument, ko gre za etično in pravno obravnavoobčutljivih medicinskih vprašanj.Oviedska konvencija v svojem 8. členu nujna stanja obravnavatakole:Kadar zaradi nujnega stanja ni mogoče dobiti ustrezne privolitve,se sme takoj opraviti vsak medicinsko potreben poseg vkorist zdravja posameznika, ki ga to zadeva.Razlike med 28. členom ZPacP in 8. členom Oviedske konvencijeniso zgolj teoretične, minorne ali besedotvorne. Oviedskakonvencija se je pri nujnih medicinskih stanjih izognila opisuali opredelitvi bolnikove zmožnosti odločanja ali presojanja.Kar je povsem razumljivo in je bilo storjeno po dolgih in tehtnihrazpravah. Pri nujnih medicinskih stanjih gre za dogodke,ki potekajo v hudi časovni stiski, kjer je v pravnem pomenupravo voljo prizadetih bolnikov težko ugotavljati in kjer bipostavljanje vrednot dlakocepskega in ortodoksno normativnegaprava pred vrednoto varovanja življenja pomenilo, da številnibolniki tega prava v vsej njegovi globini in širini najbrž ne bodoveč potrebovali. Človek, ki telesa nima več, je pač deležen ledoločenih oblik pravnega varstva (načelo pietete).Slovenski ZPacP v povezavi s 125. členom KZ očitno stvarividi drugače. Nujno medicinsko pomoč je možno nuditi lebolnikom (zbolelim zaradi telesnih bolezni), ki niso zmožni odločanja,in bolnikom, ki niso zmožni izraziti svoje volje.Značilen zgled za bolnika, ki ni zmožen odločanja, je v komentarjuk ZPacP nezavesten bolnik. Na postaje nujne medicinskepomoči ali na urgentne centre pripeljejo le manjši delež nezavestnihbolnikov. Vsi ostali, ki so pri zavesti, so iz strogo pravnegazornega kota zmožni izraziti svojo voljo. Prava ne zanima, alije ta volja prava. Volja obstaja, kakršna koli pač že je, in ker jetam, je torej potrebno od bolnika najprej pridobiti kvalificiranoprivolitev in šele potlej pričeti z zdravljenjem. Če si zdravnikne pridobi kvalificirane privolitve, opravlja kaznivo dejanje. Čemora ob tem opraviti še nujen poseg, ki nemara zahteva odpiranjeene izmed velikih telesnih votlin (na primer prsnega koša),gre najmanj za kaznivo dejanje naklepne povzročitve hudetelesne poškodbe. Za nujno medicinsko pomoč in posledičnoza bolnike je tako gledanje blago rečeno katastrofalno in hudoškodljivo.Podoben zgled je bolnik, ki zaradi obilne krvavitve drsi v hemoragičnišok. Tak bolnik je lahko do zadnjega pri zavesti. Vsakoodlašanje z ustreznim zdravljenjem je zanj usodno. Toda doklerje pri zavesti, je zmožen izražati voljo in je od njega v skladu z28. členom ZPacP in grožnjo 125. člena KZ potrebno pridobitikvalificirano privolitev. Po opisu in komentarju k ZPacP, ki razlaga,kaj vse mora biti storjeno (po obliki, vsebini in obsegu), dazdravnik pridobi zakonito privolitev (6), je mogoče sklepati, dabo za ta proces zelo uren zdravnik porabil vsaj trideset minut.Po preteku tega časa se bo najbrž moral s svojci pogovarjati opodpisu drugih pravnih listin. A jih ne bo podpisoval bolnik.Podpisnik bo zdravnik. Domnevati je mogoče, da bo med njimitudi mrliški list. Zgled je resničen in ni miselni konstrukt.Na enem izmed sodišč v RS še vedno teče obravnava zoper34 Revija ISIS - Januar 2010

Forumzdravnike, ki so zdravili bolnika, ki je zaradi obilne krvavitveiz zgornjih prebavil drsel v ireverzibilni hemoragični šok.Večkratne endoskopske sklerozacije krvaveče želodčne razjedeniso bile uspešne. Bolnik je bil urgentno operiran in je preživel.Njegov odvetnik pred sodiščem vztraja na trditvi, da bolnikv kirurški poseg ni privolil na zakonit način. Zdravniki nisočakali, da bi bolnik padel v nezavest (da bi bil torej nezmoženizražati svojo voljo). Ker so ga operirali, ko je še bil pri zavesti,bolnikov odvetnik vztraja pri stališču, da je bil zmožen izražatisvojo voljo. Dejstvo, da je bila morebiti zaradi hemoragičnegašoka motena zavest, ga iz pravno teoretičnega zornega kota nezanima.Tudi drugi primer je resničen. Zdravnica je zaradi astmatičneganapada zdrsnila v hudo dihalno stisko. Ekipa nujne medicinskepomoči je takoj prihitela na kraj dogodka. Zdravnik iz ekipeje kolegici pojasnil, da jo bo moral intubirati. Verbalno inneverbalno je odločno ter povsem jasno izrazila svojo voljo inposeg odklonila. Zdravnik iz ekipe nujne medicinske pomočijo je zaradi resnosti njenega stanja kljub temu intubiral. Ko si jekasneje opomogla, se mu je osebno zahvalila, da ji je rešil življenje.Povedala mu je, da v trenutku dihalne stiske ni bila zmožnajasno razmišljati in da so bili njeni odzivi zaradi pomanjkanjazraka znak neznosne duševne stiske in panike. V skladu z 28.členom ZPacP in 125. členom KZ bi jo zdravnik moral pustitiumreti. Njene navzven izražene zmotne in napačne volje sinamreč ne bi smel razlagati s fiziološkimi dogajanji v telesu,temveč bi jo moral v skladu z ortodoksnimi pravnimi poglediupoštevati in bolnico prepustiti ozkim pravnim normam inkončnemu stanju človeka brez telesa.Našteli bi lahko še številne podobne primere. A oba opisanaprimera dovolj zgovorno kažeta na absurdnost veljavne zakonskeureditve in poleg vsega še na grotesknost hkratnega obstoja125. in 178. člena KZ.Nezmožnost koherentne enakopravne kazenskopravne (a tudicivilnopravne) teoretične obravnave bolnikov končno kaže tudinov Zakon od duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/2008).Na tem mestu je zanimiv zgolj tisti del, ki se ukvarja z nujnomedicinsko pomočjo duševnim bolnikom. Primerjava z ZPacPin 125. členom KZ je zanimiva zgolj zaradi tega, ker kaže,kako pravo v svoji izvedbeni obliki razume filozofski dualizemtelesa in duha. Zakon o duševnem zdravju namreč omogočazdravljenje in hospitalizacijo na zaprtem oddelku tudi brezprivolitve bolnika. Sprejem na zdravljenje brez privolitve je vprimeru nujnih stanj v psihiatriji možen pred sklepom sodišča vvseh primerih, kadar je zaradi narave duševne bolezni to nujnopotrebno. Ta pravno teoretični dualizem je dovolj poveden: prizdravljenju telesnih bolezni je zmožen izraziti svojo voljo indolžan dati kvalificirano privolitev praviloma vsak slehernik, kini v nezavesti; pri zdravljenju duševnih boleznih pa se a priorivsakemu bolniku, ki ima hudo duševno bolezen (in se slučajnoznajde v očeh drugih kot kandidat, ustrezajoč členom Zakona oduševnem zdravju), zakonsko odreka zmožnost izjavljanja volje.Ali drugače: ko gre za vprašanja človeškega telesa (le z njimlahko pravna teorija nekaj resnega počne), se mu je pri nujnihmedicinskih primerih pravo pripravljeno odreči (telo lahko tudiumre) na račun ugotavljanja bolnikove izražene volje. Ko gre paza resnično pomembno vprašanje stanja volje (duševni bolnik),te volje ni treba ne ugotavljati in ne upoštevati (možen in dovoljenje povsem zakonit in grob poseg (kazenskopravno indiferenten)v telesno avtonomijo bolnika – zdravljenje in odvzemprostosti brez privolitve ali celo ob bolnikovem nasprotovanju).Morda je videti ukvarjanje s pacientovo voljo pretirano, vendarne smemo pozabiti, da nemški pravni model obravnave medicinskegakazenskega prava v celoti pade ali obstoji prav na temvprašanju, ki ga obe stroki razumljivo vidita povsem različno.Kvalificirana privolitev je po nemškem modelu conditio sine quanon za odpravo protipravnosti kaznivega dejanja zdravljenja!Zanjo pa je potrebno ustrezno stanje volje (zdravljenje je sporazumnokaznivo dejanje – sporazum mu jemlje protipravnost).Prav obravnava izjav volje in njihovo različno razumevanje (medicinskiin pravni pogled sta pri tem vprašanju tako različna, dabolj ne bi mogla biti) je ena izmed najšibkejših točk nemškegapravnega modela medicinskega kazenskega prava. A tudinasploh je obravnava izjav volje ena izmed najšibkejših točkteoretičnega prava, saj, kot smo že omenili, teoretično pravomnogo lažje shaja s človekovim telesom kot z njegovim duhom,voljo ali razumom (4).Ali gre drugače?Primerjava s pravnimi ureditvami ostalih evropskih držav se natem mestu ne zdi primerna. Za to obstaja več razlogov. Videnslovenski teoretik kazenskega prava opisuje (2), da še ni srečalpravnika, ki bi suvereno (primerjalno) obvladal medicinskokazensko pravo vsaj desetih evropskih držav. Domnevati je torejmogoče, da so pravne ureditve tega področja sila različne. A če sotako različne, se utemeljeno zastavi vprašanje, zakaj tudi Slovenijane more imeti svoje ureditve? Kajpak ne zaradi tega, da bipač imeli še eno različno ureditev, temveč zaradi tega, da bi našlisprejemljivo rešitev, ki bi se ustrezno odzvala na vse zagate, znaneiz ostalih ureditev. Hkrati ta različnost seveda zelo nazorno kaže,da je mogoče stvari urediti drugače. Isti avtor (2) ponuja odgovor:Slovenija povzema nemški model, ker slednji slovi kot najboljdodelan. Če bi torej želeli opraviti primerjalno analizo z ostalimipravnimi ureditvami (zakaj, denimo, Slovenija ne povzema francoske?),bi se srečali s skorajda aksiomatskim očitkom, da Slovenijaabsolutno ne zmore brez slovečega nemškega modela. Oaksiomih pa ni preproste razprave. A če Slovenija na tem področjuresnično ne zmore ustrezno delovati brez nemškega modela,se takoj zastavi vprašanje, ali obstaja pravna ureditev, sloneča nanemškem modelu, ki to področje ureja drugače. Obstaja, v našisoseščini. Avstrijska zakonodaja skorajda v vseh podrobnostihsledi nemškemu teoretičnemu konceptu kazenskopravne obravnavetelesnih poškodb, vendar se v izvedbi (kazenski zakonik) zavedašibkosti tega modela in ima v kazenskem zakoniku odredbe,ki upoštevajo vsaj zagate, dotikajoče se nujne medicinske pomočiali primerov, ko iz različnih utemeljenih razlogov ni mogočepridobiti kvalificirane privolitve za medicinski poseg (7).Revija ISIS - Januar 201035

ForumV 110. členu avstrijskega kazenskega zakonika (7) zakonodajalecobravnava samovoljno zdravljenje (zdravljenje brez pridobljenekvalificirane privolitve). V prvem odstavku je navedena zagroženakazen za primere popolnoma nedvoumnega samovoljnegazdravljenja (takega primera v Avstriji še niso obravnavali, kajti vvsakem civilnem pravu so dovoljene vse oblike izražanja volje inodsotnost obličnosti privolitve – kvalificirana privolitev – še nepomeni, da privolitve ni bilo. Vendar na tem mestu ni mogočeodpreti še tega vprašanja), opravljenega po vseh pravilih stroke.Za tak primer avstrijski zakonodajalec predvideva zaporno kazenšestih mesecev ali denarno kazen v višini 360 dnevnih zaslužkov.V drugem odstavku zakonodajalec pojasnjuje, da je v primerih,ko privolitve ni bilo mogoče pridobiti in ko bi zaradi odlaganjamedicinskega posega lahko bilo resno ogroženo življenje bolnika,zdravnik kazensko odgovoren (po prvem odstavku tega člena) letakrat, ko dejansko ni šlo za nujen poseg in ko se je zdravnik obpolnem upoštevanju vse strokovne skrbnosti tega zavedal.Če to primerjamo s 125. členom KZ RS, je razlika očitna. Slovenskegazakonodajalca (piscev kazenskega zakonika) posebnostimedicine kot vede, stroke ali znanstvenega področja z izjemnorazvito, dodelano in svetovno slovečo etično in filozofskomislijo ne zanimajo. Prav tako ga ne zanima vpliv zakonodaje nabolnike. Zdravljenje je v slovenski kazenski zakonodaji obravnavanokot običajno kaznivo dejanje zoper telo, kjer se kazenodmerja po stopnji telesne poškodbe. Po odpiranju prsnegakoša brez kvalificirane privolitve je za to dejanje (vsaj hudatelesna poškodba) zagrožena zaporna kazen na primer do petihlet (lahko je tudi višja). Srž očitnosti razlike se kajpak ne nahajazgolj v višini zagrožene kazni, temveč v povsem jasno razvidnemdrugačnem izhodiščnem obravnavanju medicine v avstrijskikazenski zakonodaji.ZaključekIz dosegljive slovenske pravne literature ni razvidno, zakaj jebilo potrebno 125. člen s točno takim besedotvorjem vključitiv KZ. Iz dosegljivih dokumentov (2, 3, 12) pa kar puhti sapanenaklonjenosti do zdravniškega poklica. Prav. Morda bi se obtem lahko kdo spomnil na bolnike (to je lahko v hipu katerikolislehernik; dovolj je na primer majhna neprevidnost na cesti),ki jih 125. člen resnično ogroža. Za gašenje vsaj enega izmedvogalov te goreče hiše bi bilo smiselno spremeniti vsaj dikcijoZakona o pacientovih pravicah v delu, ki govori o nujni medicinskipomoči, in jo nadomestiti z ustrezno dikcijo Oviedskekonvencije. Smiselna bi bila kajpak tudi sprememba celotnega125. člena KZ. A ker ta člen očitno plava na duhu nenaklonjenostido določenega poklica, je iz povsem praktičnih izkušenj stakimi stanji mogoče domnevati, da ustrezna rešitev ne bo hitrougledala luči dneva. Ko smo to vprašanje načeli na enem izmedsrečanj med zdravniki in pravniki, so nas skušali pomiriti zbesedami, da naj vendarle računamo na razumnega in modregasodnika. Veliko bolje bi kajpak bilo računati na razumnega inmodrega zakonodajalca. Slednjega očitno ni. In ker se vsakračun brez krčmarja izide z zelo nepredvidljivimi posledicami,je tudi nemogoče napovedati, kako bo 125. člen KZ dodatnovplival na odnose med zdravniki in bolniki takrat, ko se bodopo novem členu KZ pričeli prvi kazenski procesi zoper zdravnike.Saj ni potrebno, da bo zdravnik obsojen. Dovolj bosta javnoožigosanje med samim procesom, da je kriminalec, in donečpreblisk spoznanja, da je zdravljenje kot tako v Sloveniji vsvojem bistvu kaznivo dejanje. Že sedaj pa je mogoče brez pretiranejasnovidnosti trditi, da bo iskanje kvalificirane privolitveza vsako ceno (da bi se izognili kazenskemu pregonu) škodljivovplivalo na običajne procese ugotavljanja in zdravljenja bolezni.Literatura:1. Uradni list RS, št. 55-2008 z dne 4. 6. 2008.2. Korošec D. Pravice zdravnikov v Sloveniji in Evropi (osebnostno pravni vidik). Zdrav Vestn 2006; 75: 645–61.3. Korošec D. Medicinsko kazensko pravo. Pravna fakulteta inCankarjeva zložba. 2004.4. Bošnjak M. Razvoj sodobne biomedicine in kazensko pravo.Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani. Pravna fakulteta2002.5. Majunke P. Anaesthesie und Strafrecht. Ferdinand EnkeVerlag. Stuttgart 1988.6. Korošec D eds. Zakon o pacientovih pravicah s komentarjem.Založba Gospodarski vestnik. Ljubljana 2009.7. Beppel A. Aertzliche Aufklaerung in der Rechtspechung.Die Entwicklung der Rechtsprechung zur Aertzlichen Aufklaerungin Deutschland, Oesterreich und der Schweiz. UniversitaetsverlagGoettingen 2007.8. Somerville MA. Medical interventions and the criminal law:lawful or excusable wouding? McGill Law Journal, 1980; 26:82–96.9. Kaufmann A eds. Moderne Medizin und Strafrecht. CFMueller Juristischer Verlag. Heidelberg 1989.10. Selinšek L. Kazensko pravo. Založba Gospodarski vestnik.Ljubljana 2007.11. Konvencija Sveta Evrope o varovanju človekovih pravicin dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije inmedicine (Oviedska konvencija). http://www.kme-nmec.si12. Kazenski zakonik: KZ-1 in KZ-UPB1. (Bele I, DeisingerM, Jakulin V – avtorji dodatnega besedila). Založba Gospodarskivestnik. Ljubljana 2008.36 Revija ISIS - Januar 2010

Zdravstvo je moralna vrednotadružbe, ne pa ekonomskiporabnik vsemogočnega trgaDavorin DajčmanV času ekonomske krize preteklega leta smo lahko velikobrali in slišali o »privilegijih« zaposlenih v javnem sektorju.Predvsem na račun zagotovljene stalne zaposlitve inposledično zanesljivega vira zaslužka. V družbi naj bi seti privilegiji kazali v primerjavi s tistimi, ki v času gospodarskekrize izgubljajo službe (Mura, Gorenje, MIP...). Stega stališča logično sledi, da so v pravičnem stanju lahkole tisti ljudje, katerih zaposlitev in višina plače sta neposrednoodvisni od ekonomskih razmer in krutih lastnostitržišča. Takšna stališča jasno dokazujejo, da je političnisistem zašel v krizo in se trudi, da ohrani moč in obvladamnožice nezaposlenih in socialno ogroženih ljudi. Zatoštevilni politiki in menedžerji države glasno zahtevajokrčenje javnega sektorja, zmanjšanje izdatkov za šolstvo,znanost, zdravstvo in kulturo. Tako se v javnem sektorjuvse bolj poskuša uvesti predvsem količinska merila storilnostina eni strani ter birokratiziran nadzor kakovosti instroškov na drugi strani.V javni sektor sodi tudi zdravstvo, ki pa se mora vse boljotepati izgube »kritičnega odnosa države« do stvarnihocen storilnostne zmogljivosti, strokovnega znanja,načina financiranja in sprejemanja nove zakonodaje.Naj poudarim, da danes zdravstveni zavodi in ustanove,zaradi vse večjega vpliva nezdravstvenih dejavnostiin prepričanj, ki jih diktirajo na nacionalnem nivojuinstitucionalizirane zdravstvene politike, ne morejo večzadovoljivo in neodvisno opravljati svojega temeljnegaposlanstva. Vse manj se ukvarjajo z znanstveno medicinoin vse več z birokratiziranimi postopki zdravljenja,s čimer mislim tako strokovne kot organizacijske»ideološke tehnike«. Politiki nas skušajo prepričati, da biz ekonomsko logiko, kot »ideološkim motorjem« družbe,lahko rešili krizo tudi v zdravstvu; to vključuje povečanjestorilnosti, zmanjšanje stroškov zdravljenja in discipliniranjerasti plač.Aktivisti zdravniškega stanu, tudi znotraj Koordinacijezdravniških organizacij, se zavzemamo za ravnovesje inpravičnost na področju zdravstvene dejavnosti, razvojamedicinskega znanja in tehnologije, pravic bolnikovter ustreznega vrednotenja opravljenega dela. Stroge»bilančne rešitve« ne bodo izboljšale kakovosti dejavnostiali izboljšale finančnega izkoristka zdravstva, zanesljivopa bodo povečale količino kratkoročnih in nestabilnihsistemskih rešitev, usmerjenih predvsem v »ukrepe prilagajanjain varovanja interesov« pod nadzorom državnihplačnikov ter političnih revizorjev. Posledice tega paForumso lahko pogubne za zdravstvo: zdravstveni zavodi inustanove ter njihovi zaposleni (javni in zasebni) se bodomorali vse več ukvarjati z obstoječo »logiko tržnosti«in družbenim obnavljanjem »pravozdravstva«, torej zdejavnostjo, podprto z zapleteno zakonodajo. Urejenost,pravičnost, preglednost in seveda strokovnost procesovv zdravstvu so nujni, vendar se rešitve ne morejo skrivatisamo v bilancah zdravstvene porabe, zategovanju pasuzdravstvenih delavcev in paradnih nastopih posameznihdosežkov »tehnomedicine«. Zagotavljanje kakovostnegazdravstvenega varstva državljanov ni mogoče,če se morajo zdravstveni delavci ukvarjati s problemiekonomike, zapletenih procesov doslednega vodenja inhranjena dokazov o zakonskih obveznosti slehernegapostopka v razmerju do bolnika ter s pritiskom na vest,zaradi »privilegija« pri izplačevanju plač za opravljenodelo. Tako zdravstvo bo težko ustvarilo novosti, še težjepa ohranilo človeškost in zaupanje v odnosih z bolnikomin družbo kot celoto.Civilni družbi in zdravniškemu stanu državne ustanovezdravstvene politike in financiranja postopoma omejujejozdravstveno in družbeno kritičnost, zdravstvenimdelavcem pa zavirajo poklicno in humanistično držo, sčimer nam postopoma usiha naša življenjska energija. Čese v javnosti pojavijo diametralno nasprotne trditve o izvedenemusklajevanju dilem pri uvajanju novega zakonao zdravstveni dejavnosti (ZZDej) med predsednikomizvršne oblasti in predsednico zdravniške zbornice, ki jepo dosedanji zakonodaji še vedno od države pooblaščeniadministrativni upravljavec zdravništva, potem si vbodoče ne moremo obetati izboljšanja stanja. Zadeva, kikar vpije po razjasnitvi, je prav način vsebinske izdelavepredlogov nove zakonodaje na področju zdravstva; žepriprava in sestava ekspertnih skupin je nejasna, vsebinapredlagane zakonodaje pa nedodelana – odločitev ouzakonitvi predloga v parlamentu pa žal vedno politična,četudi se zdi, da bi trenutna vlada rada ravnala po načelu»malo za tebe, malo za mene!«. Pri tem pa ni jasno, kakšnabo osnovna narava predlagane zdravstvene reforme:bolj socialna, bolj tržna, bolj pravična, bolj strokovna, boljekonomična, itd.? Sicer pa upajmo, da odločilne preizkušnjemorda šele pridejo, kljub zaostrovanju socialne stiskev družbi, ki odločilno vpliva tudi na razvoj dogodkov vzdravstvu. Nakazovanje ekonomskega okrevanja v svetubo morda nekoliko ohladilo politične glave in s temustvarilo boljše pogoje za dialog.Revija ISIS - Januar 201037

ForumRazkrivanje zmotljivosti, pomanjkljivostiin napak v zdravstvu in drugodDušan NolimalMnogi kolegi in kolegice opozarjajo na pojave »načrtnegaignoriranja zdravniške stroke« ter »pešanja poklicne avtonomije«in »nemoč v izražanju mnenj«, kar lahko (ne)posrednoobčutijo tudi bolniki. Na drugi strani pa medicina vse boljpostaja tudi sestavni del širših razsežnosti: proučevanjaokolja, podnebnih sprememb, masovnih epidemiološkihgroženj, socialnih neenakosti, kršenja človekovih pravic...Od nje se pričakuje relevantne znanstvene in strokovneaktivnosti in sodelovanje pri odpravljanju vzrokov inposledic teh groženj. Kodeks medicinske deontologijeSlovenije zdravnike v različnih poglavjih zavezuje kintelektualnemu in javnemu delu. Z njim se zavezujemo kspoštovanju (medicinske) etike, človekovih pravic in skrbiza človečnost. Vprašanje zdravja ljudi tako že dolgo ni večle lokalno vprašanje in niti ne samo vprašanje medicinskestroke. Zdravniki se pri svojem delu vedno bolj srečujemoz znanji različnih področij. Pri tem medicina širi svojdružbeni vpliv in zdravniki vse bolj sodelujemo z drugimisektorji pri reševanju vprašanj glede ekonomskih razmer,politike, različnih podsistemov, ki vplivajo na zdravje ljudi.Ob tem pa priporočila zdravniških združenj opozarjajo napotrebo po strokovni neodvisnosti zdravnikov pri njihovemdelu in dopuščajo »možnost zoperstavljanja državnimpredpisom in političnim merilom, če zahtevajo odločitvev nasprotju z zdravnikovim strokovnim prepričanjem investjo…«.Zdravnik se kot javni delavec ne more umikati v osamoprivatnega življenja, temveč mora prispevati za dobrobit innapredek skupnosti, v kateri živi in deluje (13. člen Kodeksamedicinske etike in deontologije).Če kakšen/določen problem zadeva naše strokovnopodročje, npr. ob sprejemanju neke odločitve, v delovnemokolju ali širše, in se nakazujejo rešitve, ki jih razumemoza pomanjkljive, celo zdravju škodljive, potem je dolžnostzdravnika – intelektualca, da argumentirano in konstruktivnoopozori na te domnevne slabosti. Njegova dolžnostoz. odgovornost se veča glede na posebna znanja (specializacijo),težavnost okoliščin in nujnost presoje. Zlastizdravniki specialisti javnega zdravja oz. po starem socialnemedicine lahko na osnovi epidemioloških podatkov inizsledkov posebnih raziskav prikažemo vplive širšega okoljain politik drugih sektorjev na zdravje prebivalcev. Nespremljamo le negativnih vplivov okolja na zdravje ljudiin aktivno odkrivamo sistemskih težav ter predlagamorešitev. Vse pomembnejše postaja prikazovanje (neupravičenih)razlik v zdravstvenem stanju med prebivalstvomglede na socialno-ekonomski status, geografsko lokacijo,etnično pripadnost ali druge, za zdravje pomembneznačilnosti (socialne determinante zdravja). Zmanjševanjerazlik v zdravju je ena najpomembnejših aktivnostipri izboljševanju zdravstvenega stanja prebivalstva(cilji strategije »Zdravje za vse v 21. stoletju« Svetovnezdravstvene organizacije). To vse bolj zahteva delovanjepreko tradicionalnih zdravstvenih služb, obvladovanjemenedžerskih in političnih spretnosti ter sodelovanje zdrugimi sektorji. Seveda se vezanost na druge sektorjelahko sprevrže v zahteve po upoštevanju (političnih)meril, ki bi od zdravnika zahtevala odločitve v nasprotju znjegovim strokovnim prepričanjem in vestjo. Vendar vsakzdravnik(ca) lahko z znanjem, in predvsem s strokovnoavtonomnostjo – ki vključuje svobodno razmišljanje, tudimorebitna nasprotna prepričanja – bistveno prispeva kodkrivanju pomanjkljivosti in napak v lastnem delovnemokolju in zunaj njega ter izboljševanju zdravstvenegastanja ljudi in okolja. Svobodno misliti pa pomeni kritičnoin samostojno misliti (z lastno glavo) ter znati in upatisi dvomiti tudi o avtoritetah in dogmah. Kapitalizem inbirokracija vse bolj oblikujeta zdravstvo in medicino, kar sevidi v delitvi dela, odločanju o prioritetah, denarju, kadrihin hierarhiji. Prihaja do polarizacije zdravništva. Problemvzpona politike in birokracije je, da imamo zdravniki vsebolj omejene možnosti odločanja o organizacijski praksi inpolitiki v zdravstvu. Rezultat so lahko različni konflikti nadelovnem mestu ali pa samocenzura, kar vse lahko vodi vzmanjševanje produktivnosti in kakovosti v zdravstvu. Našdelodajalec nam lahko omejuje svobodo izražanja zaradivarovanja pravic drugih ljudi, preprečitve razkritja zaupnihinformacij, varovanja svoje avtoritete in ugleda ipd. Kajmotivira nekatere zdravnike, da se, navkljub tveganjuizgube položaja, kariere in povračilnih ukrepov, odločijojavnosti razkriti organizacijske in druge pojave, ki negativnovplivajo na zdravstvo, bolnike in zdravje ljudi? Kogamoti, da zdravniki sodelujemo pri reševanju ekonomskih,političnih in drugih razmer, povezanih z zdravjem? Varuhičlovekovih pravic in zakonodaja pri nas ne ščitijo tehposameznikov, ki opozarjajo na organizacijske pomanjkljivosti,tudi napake, si upajo argumentirano kritiziratinesposobna ali celo koruptivna vodstva ter razkrivajo pojave,ki lahko ogrožajo zdravje ljudi in/ali okolja in pri temdelujejo v skladu z etičnim kodeksom. Zaradi razmišljanjas svojo glavo in na glas so ti strokovnjaki v službi lahkodeležni pretiranega nadzora, nepotrebnih ovir, obrekovanjaoz. širjenje lažnivih informacij, osamitve, šikaniranja terdrugih prefinjenih oblik psihičnega nasilja in ne nazadnjeodvzema možnosti izražanja. Zato je potrebno stalno38 Revija ISIS - Januar 2010

Forumtehtanje pravic svobode izražanja in njenega omejevanja,saj je delodajalec (vodstvo delovne organizacije) vprednostnem položaju. Izpostaviti velja besede našegastrokovnjaka javnega zdravja glede zdravnikove odgovornosti:»Ko gre za profesionalne zadeve javnega zdravja,morajo imeti zdravniki in drugi strokovnjaki pravicodirektnega dostopa do političnih določevalcev in javnosti,po potrebi tudi mimo direktorja…« (Dr. Premik.) Zatosvoboda razmišljanja in izražanja, ki vsebuje tudi pravicokritizirati vse, kar škoduje zdravju ljudi, pri opravljanjuzdravniškega poklica ni le pogoj za uveljavljanje osebnemoralne odgovornosti, ampak tudi povsem praktičnostrokovno in politično vprašanje.Nenazadnje pa smo zdravniki predolgo in preveč molčalitudi o lastnih napakah, ki se lahko javljajo v procesuzdravljenja in druge obravnave. Raziskave v tujini so pokazale,da so te napake osupljivo pogoste. Razkrivanje inanaliza vplivov na zdravje znotraj in zunaj zdravstvenegasistema sta pomembna – toda ne edina – ukrepa, da seprepreči ponavljanje napak ter skušajo odpraviti pomanjkljivosti.Primerni postopki upravljanja (menedžeriranja)in medosebni odnosi na delovnem mestu so ključnidejavnik uspešnega delovanja vsake delovne organizacije.Pri tem posebno pozornost zasluži tudi spremljanje inozaveščanje o vplivih socialnih in ekonomskih determinantna opravljanje našega dela in zdravje najboljogroženih, kar je dobilo še dodaten pomen z ekonomskorecesijo.Kdaj bomo porodničarji inginekologi Slovenije imelikrovno nacionalno združenje?Ali: taki smo kot žene alkoholikovŽiva Novak AntoličKo si ga bomo zaslužili.Kdaj ga bomo zaslužili?Ko bomo vsi spoznali, da ga potrebujemo.Kdaj bomo spoznali, da ga potrebujemo?Ko bo večini nas jasno, da nam je le močno strokovnokrovno združenje v veliko pomoč in da je le to učinkovitsogovornik z ministrstvom, zbornico in zavarovalnico.Kaj naj bi pa sploh delalo tako krovno združenje?Marsikaj, na primer:1. Krovno nacionalno združenje ima za cilj boljšezdravje žensk in otrok in zato počne marsikaj.2. Krovno nacionalno združenje ima jasno vizijorazvoja stroke. V bodoče se bo nujno treba dogovoritiza delitev dela med ginekologi in babicami,ugotoviti, da je problem v slabi izurjenosti novihspecialistov, da se število tožb na področju ginekologijeviša.3. Krovno nacionalno združenje zastopa cilje (gl. točko1) pri dogovarjanju z Ministrstvom za zdravje,Zdravniško zbornico Slovenije, ZZZS in še kom. Otem, koliko porodničarjev in ginekologov potrebujemov Sloveniji, koliko in kakšne porodnišnicepotrebujemo.4. Krovno nacionalno združenje skrbi za odličnospecializacijo, saj tako zagotavlja odličnost stroke. Venaj, da je hiperprodukcija manj kakovostnih kadrovslabša od manjše produkcije kakovostnih kadrov.Ukiniti moramo regijski princip izbire specializantov,ki je pripeljal tudi do zlorab (prijava v »podhranjeno«regijo, ker je bodoči specializant vedel, da bozanesljivo sprejet, po specialističnem izpitu pa grev drugo regijo brez posebnih ovir). Z enotno izbirose bo povečala konkurenčnost in s tem kakovostspecializacije.5. Krovno nacionalno združenje skrbi za vsebino specializacije,ki jo stalno izboljšuje, skrbi za ustreznoakreditacijo ustanov za izvajanje specializacije, skrbiza ustrezno izobraženost glavnih in neposrednihmentorjev, skrbi za kontinuirano vrednotenje inocenjevanje specializantov, programa specializacije,veščin (1) in odnosa, strukturiranih delavnic intečajev, in še in še. Potem pride še avditiranje vseganavedenega.6. Krovno nacionalno združenje pripravlja smernice,standarde, protokole.7. Krovno nacionalno združenje takoj reagira nazadeve, ki zadevajo stroke, in daje uradne (in (u)slišane!) izjave o stališčih (npr. jasna navodila, naj senosečnice cepijo zoper novo gripo, skrbi, da navodilaza natančne postopke pri obravnavi nosečnic priRevija ISIS - Januar 201039

Forumsumu na novo gripo pridejo do populacije strokovnjakov inpopulacije uporabnic).8. Krovno nacionalno združenje je strokovni posvetovalni organRSK in zato mora poskrbeti za pravilno uravnoteženo sestavoRSK. Trenutno so v RSK: 3 ambulantne ginekologinje, 1,5uroginekologa, 1,5 ginekološkega onkologa, 1 »reproduktivec«,1 pediatrinja, in 1 predstojnik porodniško-ginekološkegaoddelka. Kje je kakšen porodničar, predstavnik tistih, ki smoodgovorni za dober potek 20.000 porodov na leto v Sloveniji?9. Krovno nacionalno združenje razvija in objavlja standardeobravnav na različnih strokovnih področjih in politično doseže,da so upoštevana in implementirana v državi (recimo, zakajima porodnica v eni izmed porodnišnic pravico do lajšanjabolečine z epiduralno analgezijo, v drugi pa te pravice nima,zakaj nekatere nosečnice plačujejo preglede – jim ni nihčepovedal, da imajo pravico do brezplačnih?).10. Kongresi krovnega nacionalnega združenja so forum zaizmenjavo idej, znanja, inspiracije in pogovorov o bodočnostistroke, o boljši in učinkovitejši organizaciji stroke, da bo lažjedelati strokovno odlično.11. Krovno nacionalno združenje je povezano z vsemi subspecialističnimidruštvi, sekcijami in združenji zato, da so delovanjauravnotežena (se spomnite sestankov strokovnega sveta, kisem ga vodila: v njem so bili predsedniki vseh društev, sekcij inzdruženj. Zakaj je zamrlo? Zaradi nerešenih finančnih zadev).12. V letih, ko ni kongresa, in tudi sicer je krovno nacionalnozdruženje pokrovitelj izobraževalnih tečajev in delavnic skupajz društvi, sekcijami in združenji posameznih subspecialnosti.13. Krovno nacionalno združenje skupaj s političnimi organizacijamikreira politiko za dosego cilja (gl. točko 1). Naj se ne bidogajalo, da na posvet v Državnem svetu 24. novembra 2009ob dnevu nenasilja nad ženskami »Ženske in zdravje«, ki staga organizirala Zveza društev SZZ in Državni svet, pride19 (devetnajst) ljudi, skupaj s predsednikom DS in vsemipredavatelji! Samo en porodničar in ginekolog je bil tam, jaz,soavtorica raziskave Stres pri ženskah v aktivnem obdobju, kijo je predstavila doc. dr. Lijana Zaletel Kragelj, soavtorica jebila tudi prof. dr. Majda Pahor.14. Krovno nacionalno združenje učinkovito sodeluje z babicami,si učinkovito deli delo z njimi za dosego osnovnega cilja (gl.točko 1). Naj se ne bi več dogajalo, da je okroglo mizo 28.septembra 2009 »Dostopnost do ginekoloških storitev v javnizdravstveni mreži – kako do izboljšanja stanja?« organizirala– ne boste verjeli – Zveza potrošnikov (!!) v sodelovanjuz Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zvezostrokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije (ZSDMSBZTS). Na posvetu ni bilotistega od porodniško-ginekološke stroke, ki bi moral biti.No, predstavnik Ministrstva za zdravje je pravilno sklenil, najzdrave nosečnice in normalne porode vodijo babice in opravljajoostale, z Evropsko direktivo 2005/36/ES zaupane jimnaloge. Predsednica Evropskega združenja babic Deirdre Dalyje poudarila, da Slovenija (kdo v Sloveniji? RSK? bolnišnice,zdravstveni domovi, ministrstvo?) krši direktivo, ker babicamne omogoča tega dela.15. Krovno nacionalno združenje učinkovito sodeluje s pomembnimistrokovnimi institucijami za doseganje cilja (gl. točko 1).Naj se ne bi dogajalo, da so bile med več kot 400 udeležencina strokovnem posvetu »Duševno zdravje in nosečnost«, ki gaje 9. oktobra 2009 ob dnevu duševnega zdravja organiziral Inštitutza varovanje zdravja Republike Slovenije ob svetovnemdnevu duševnega zdravja, samo tri ginekologinje predavateljicein mogoče še eden ali dva kar tako.16. Krovno nacionalno združenje učinkovito sodeluje z nevladnimiorganizacijami z enakimi in podobnimi cilji (gl. točki 1 in9).17. Krovno nacionalno združenje učinkovito sodeluje s SATOG(Sekcija specializantov ginekologije in porodništva SZD).18. Krovno nacionalno združenje učinkovito sodeluje z drugimiznanstvenimi združenji.19. Krovno nacionalno združenje učinkovito sodeluje zEuropean Board and College of Obstetrics andGynaecology – EBCOG (2).20. Krovno nacionalno združenje učinkovito sodeluje v Centralnemevropskem konzorciju za akreditacije ustanov za specializacijona Češkem, v Hrvaški, na Madžarskem, v Sloveniji inna Slovaškem.21. Krovno nacionalno združenje si učinkovito prizadeva pridobitiakreditacije ustanov za subspecializacije.22. Krovno nacionalno združenje naj se posveti problemu varnostipacientk.23. Krovno nacionalno združenje naj se posveti kontroli kakovosti.24. Krovno nacionalno združenje naj uvede no-fault ali podobensistem, ki ne bo preusmerjal denarja, dobljenega s tožbami,k odličnim advokatom, ampak bo raje deloval tako, da boodlična naša stroka.25. Krovno nacionalno združenje naj pozitivno sodeluje z mediji.26. Krovno nacionalno združenje naj ve, da je povprečje ginekologovv EU 15 0,126 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 0,131,torej več. Nad slovenskim povprečjem so regije MB (0,168),KP (0,162), NG (0,155) in LJ (0,146). Ne smemo kar zaključiti,da je v teh regijah preveč ginekologov, drugje pa premalo,saj je v Sloveniji na področju ginekologije in porodništvazelo izražena terciarnost: vsi nekoliko bolj zapleteni primeriso obravnavani v enem od dveh centrov tretjega nivoja. Nadrugi strani pa vemo, da ginekologi na tako imenovanemprimarnem nivoju, v Ljubljani in Mariboru, ne sodelujejo pridežuranju oziroma delu v UKC Ljubljana in Maribor. S temje narejena zelo velika škoda: mladi specialisti, ki bi v letih pospecialističnem izpitu lahko pridobili veliko dodatnih izkušenj,delajo samo ambulantno. Na drugi strani so bolnišnični40 Revija ISIS - Januar 2010

Forumginekologi preobremenjeni in se pojavljajo stalne zahteve ponovih specializantih. Ginekologija je tudi tipična specializacija,kjer kar nekaj mladih specialistov odide iz javne mreže medzasebnike. Povprečje ginekologov na 1000 prebivalcev je vSloveniji višje tudi zato, ker drugod za pred- ali perinatalnovarstvo nosečnic skrbijo babice in so na ta način ginekologirazbremenjeni – tako na primarnem nivoju ne bo več zahtevza znižanje glavarine. Komisijo Ministrstva za zdravje za racionalizacijomreže porodnišnic vodi prof. dr. Helena MedenVrtovec. Pri ministrstvu obstaja tudi delovna skupina, ki seukvarja z glavarino ambulantnih ginekologov, vodi jo prim.Janez Remškar. Pri ZZS obstaja Komisija za akreditacijo, ki jovodi prof. dr. Pavel Poredoš, obenem predsednik SZD. Vsi tipredsedniki naj bi sodelovali s krovnim nacionalnim združenjemin prišli do uravnoteženih sklepov ter seveda skrbeli zaimplementacijo in avditiranje.27. In tako naprej in tako dalje.V Sloveniji je po podatkih ZZS 333 ginekologov (od tega 67 specializantov)v javni mreži. In še zasebniki. Povprečno torej okrog 35do 40 na društvo/sekcijo/združenje, ki jih imamo kar 10! Zato semnapisala naslednje zahteve v zvezi s Kongresom porodničarjev inginekologov, ki je bil od 11. do 13. novembra v Bernardinu:1. zahtevala sem, naj uro, namenjeno Združenju za perinatalnomedicino, organizator prestavi z 8. na 9. uro dopoldne, kot jebilo v programu, objavljenem v Zdravniškem vestniku (Združenjeza perinatalno medicino je bilo potem v resnici na vrstiprvi dan kongresa ob 8. uri – to je nehvaležen čas, saj se večinaudeležencev še vozi proti mestu kongresa ali se registrira. Rajekot Združenju za perinatalno medicino je organizator ustregelfarmacevtskemu podjetju, ki ni želelo nastopiti ob 8.00 zjutraj,ker bi bil takrat premajhen obisk.);2. zahtevala sem, naj bo iz tiska jasno razvidno, da v Slovenijinimamo krovnega združenja porodničarjev in ginekologov. Zanamene kongresa je organizator uporabljal spletno stran, ki semjo leta 2003 ustanovila za Slovensko združenje porodničarjev inginekologov v ustanavljanju in takratni RSK, katerega članica inpredsednica sem bila;3. zahtevala sem, da vsa društva, sekcije in združenja, ki jim jeorganizator ana partes, vsakemu po eno uro, odredili čas na kongresu,ana partes sodelujejo tudi pri delitvi dobička, ki bo brezdvoma velik ob velikem odzivu sponzorjev in ob dejstvu, da smovsi, tudi vabljeni predavatelji, plačali kotizacijo. Res je, da eno odzdruženj plačuje okrog 1000 EUR članarine letno EBCOG-u– to je edino prav, saj to združenje zasluži denar v imenu vsehginekologov tudi z reklamo na TV. Vsebina kongresa je stroka,so društva, sekcije in združenja. Zaradi njih pridejo poslušalci,sponzorji, donatorji in razstavljavci. Torej, edino logično je, da sidobiček delijo. Vsa društva, sekcije in združenja so se vsebinskoizjemno dobro pripravili, o čemer priča verjetno najdebelejšizbornik v zgodovini Zdravniškega vestnika: ima 303 straniin predsednica strokovnega odbora kongresa, prof. dr. HelenaMeden Vrtovec, je opravila izjemno obsežno delo. Prepričanasem, da bo o vsebini kongresa veliko poročil v Izidi;4. zahtevala sem, da je zadnji dan, namesto skupščine enega oddveh združenj, sestanek vseh desetih združenj s poskusom ustanovitvekrovnega nacionalnega združenja – da tako nadaljujemoprizadevanje po krovnem nacionalnem združenju, s katerimisem začela leta 2003 na 3. kongresu, katerega predsednica sembila.4. novembra 2009 mi je bilo ustno obljubljeno, da bodo zahtevevsekakor upoštevane – odgovor na spletni strani http://forum.obgyn-si.org/index.php Slovenskega združenja porodničarjev inginekologov (SZPG) (ki je »v ustanavljanju« že od 2003) pa je žalpopolnoma drugačen. Takrat sem rekla, da če zahteve ne bodo izpolnjene,bom kongres bojkotirala in napisala, zakaj. Veliko kolegicin kolegov mi je poslalo elektronska in navadna pisma podpore,nekaj jih je celo izpolnilo anketo na spletni strani in klicali so mepo telefonu. Vendar sem ugotovila, da se predvsem mladi splohne zavedajo, da krovnega nacionalnega združenja, ki bi počelo vsezgoraj našteto, sploh nimamo. V veliki meri sem vse tako natančnonapisala zaradi njih: tudi da bodo vedeli, da nismo samo zdravnikiob postelji konkretne pacientke, ampak da moramo gledati indelovati tudi širše.Najbolj do srca mi je seglo tole pismo podpore mladega kolega:»Glede kongresa te absolutno podpiram, vse predolgo molčimoin se le jezimo ali muzamo ali smejimo, v resnici pa nismopopolnoma nič drugačni kot npr. žene alkoholikov, le vdanoprenašamo usodo in si lažemo, saj bo bolje s časom. S časom bobolje, vendar samo, če tudi vsak sam naredi kakšen korak. Takopa toleriramo netolerabilne zadeve iz ure v uro, iz meseca vmesec, iz leta v leto.«Seveda se ni zgodilo nič posebnega, ker mene ni bilo na kongresu.Obnašala sem se po svoji vesti in da je jasno, da se s tako politikona področju porodništva in ginekologije ne strinjam – če bi bilazraven, bi pač pomenilo, da se strinjam. Napisala sem pozdravnopismo, objavljeno je na spletni strani SZPG. Tudi menim, da s tempisanjem dosežem več kolegov, ki si bodo lahko večkrat pogledalikakšen podatek. Vem tudi, saj sem že 30 let specialistka porodništvain ginekologije, da gredo stvari počasi. Morajo pa iti v pravosmer s pravo in pošteno vizijo razvoja stroke.Pa še nekaj je res in dokazano: dobre misli in nameni se lahkouresničijo tudi na drugačen način (3, 4).Literatura:1. Molinas CR, De Win G, Ritter O, Keckstein J, Miserez M,Campo R. Feasibility and construct validity of a novel laparoscopicskills testing and training model. Gyn Surg DOI 10.1007/s10397-008-0391-0.2. Novak Antolič Ž. Poročilo sestanka Sveta EBCOG. ISIS;avgust/september 2009: 81–3.3. Brafman O, Beckstrom RA. The starfish and the spider. Theunstoppable power of leaderless organizations. Portfolio 2006.4. Brafman O, Brafman R. Sway. The irresistible pull of irrationalbehaviour. Doubleday 2008.Revija ISIS - Januar 201041

ZanimivoTema naslovnic za leto 2010Prvi učitelji popolne Medicinskefakultete v LjubljaniZvonka Zupanič SlavecV letu 2009 mineva 90 let, odkar je bila v Ljubljani ustanovljenaMedicinska fakulteta (MF). Z njo je slovenski narod pridobilmožnost, da v nacionalnem prostoru vzgaja lastne zdravnike.Fakulteta pa ni bila popolna in ni dajala diplomantov vse doleta 1945. Šele po koncu 2. svetovne vojne je fakulteta dobilavse semestre šolanja. Vzgoja in izobraževanje slovenskegazdravništva sta za zdravniški stan pomembna mejnika. Uredništvorevije Isis se je odločilo, da svoje naslovnice in besedila posvetiprvim učiteljem popolne medicinske fakultete. V zadnjemletu so na naslovnicah in v vsebini revije predstavili najvidnejšeslovenske zdravnike preteklosti. Štirideseta leta 20. stoletjaso bila študijski čas naših najstarejših živečih zdravnikov. Tiše hranijo spomin na pionirje zdravniškega izobraževalnegaprocesa, mlajšim generacijam je ta doba že odmaknjena. Prviučitelji popolne MF so morali v popolnoma improviziranih razmerahvnesti v svoje delo največ ustvarjalnega duha, saj ni bilone prostorov, kadrov in ne učbenikov. Zato je prav, da se nanjespomnimo in jih predstavimo v prihajajočem letu. Pobudnikteme je bil akad. Mario Kordaš, avtorico zapisa pa je uredništvopovabilo k pripravi prispevkov in slikovnega gradiva.Dne 23. julija 1919, ko je bila z zakonom ustanovljena Univerzav Ljubljani, je bila med takratnimi petimi ljubljanskimifakultetami edino medicinska fakulteta nepopolna in je imela leštiri semestre. Za nastanek fakultete je bil eden najzaslužnejšihslovenski zdravnik in literat dr. Lojz Kraigher, ki je postal tudiprvi vodja Centralne medicinske knjižnice. Novembra 1919 jeprvi letnik MF obiskovalo 66 slušateljev. Do konca leta 1938je 543 kandidatov opravilo prvi rigoroz in so študij nadaljevaliv Zagrebu, Beogradu ali v tujini. Učni načrt je bil povzet ponačrtu zagrebške medicinske fakultete. Zadnjega avgusta 1919so bili imenovani prvi profesorji: patološko anatomijo je prevzeldr. Janez Plečnik (1875–1940), anatomijo in fiziologijo živčevjadr. Alfred Šerko (1879–1938), anatomijo in histologijo očesadr. Albert Botteri, ki pa je že naslednje leto odšel v Zagreb.Na fakulteti so imeli ves čas težave s kadri za histologijo in zafiziologijo. Prof. Plečnik in prof. Šerko sta bila v prvih dveh desetletjihfakultete tudi izmenično dekan in prodekan. Univerzaje Medicinski fakulteti že takoj v začetku odobrila gradnjo novestavbe, t.i. Anatomskega inštituta na Zaloški 4. Za projektantaje bil izbran arhitekt prof. Ivan Vurnik, ki je kasneje zasnovaltudi golniški sanatorij. Stavba je bila moderno zasnovana inkmalu zgrajena, predavalnica pa, ki je bila ključnega pomena, jebila končana šele tik pred drugo svetovno vojno. Študentje sostavbo zato imenovali »jaslice«. V stavbi anatomije je potekalPrva stavba nepopolne medicinske fakultete, Anatomskiinštitut, delo arhitekta Ivana Vurnika (iz fotoarhiva Inštitutaza zgodovino medicine MF UL)Stavba šentpetrske kasarne ob Ljubljanici je leta 1945 postalaosrednja stavba popolne medicinske fakultete (iz fotoarhivaInštituta za zgodovino medicine MF UL).42 Revija ISIS - Januar 2010

ZanimivoŠtudenti medicine pri vajah iz anatomije (iz fotoarhiva Inštituta za zgodovino medicine MF UL)ves pouk tedanje nepopolne MF. Huda prostorska stiska ječvrsto povezala učitelje in študente. Stiska pa ni zadevala le MF,ampak tudi takratno ljubljansko bolnišnico. Zahteve po novibolnišnici in popolni medicinski fakulteti so v takratnih medijihob koncu tridesetih let postale tako glasne in številne, da se jimvlada v Beogradu ni mogla več upirati. Leta 1940 je dovoliladopolnitev fakultete s petim in šestim semestrom. Študijskiprogram se je razširil za tri predmete: patologijo, kirurgijo in internomedicino. Fakulteti so dodelili tri nove učitelje: za patologijodr. Franca Hribarja (1895–1967), za kirurgijo dr. BožidarjaLavriča (1899–1961) in za interno medicino dr. Karla Lušickega(1892–1958). Fakulteta je pridobila tudi nekaj dodatnihprostorov: v stari prosekturi za patologijo, za kirurško in internokliniko pa so tik pred vojno zgradili prizidek k stavbi kirurškegaoddelka. Obe kliniki so odprli poleti 1941. Druga svetovnavojna je leta 1943 privedla do zaprtja celotne Univerze in z njotudi Medicinske fakultete. Vojna je terjala številne žrtve, mednjimi je padlo 31 zdravnikov in 44 študentov medicine. Njimsta posvečena kip in spominska plošča na pročelju nekdanjegaDergančevega sanatorija na Komenskega ulici 4 v Ljubljani,kjer je po drugi svetovni vojni desetletja domovalo Slovenskozdravniško društvo.Nastanek popolne medicinske fakultetePopolna medicinska fakulteta v Ljubljani z desetimi semestri jebila ustanovljena z vladnim odlokom 31. julija 1945. Fakultetaje prevzela zdravstvene zavode na območju ljubljanske splošnebolnišnice in v njeni soseščini ter v njih naselila klinike ininštitute. Leta 1945 so po navodilu dr. Lunačka dobili provizoričneprostore v stari in neugledni stavbi šentpetrske kasarneuprava MF, Centralna medicinska knjižnica (CMK) in nekateripredklinični inštituti, v katerih so večinoma še danes. Trdnozaupanje in nepopustljiva volja tisti čas zaposlenih fakultetnihsodelavcev so omogočili, da se je fakulteta v nekaj mesecihdvignila domala iz nič in so se že v zimskem semestru študijskegaleta 1945/46 začela predavanja in vaje v vseh letnikih,čeprav je silno primanjkovalo vsakršne opreme in še posebejučbenikov. Fakulteta je tedaj imela 27 učiteljev in 566 slušateljev,od tega v prvem semestru 302 (165 študentov in 137študentk), ki so imeli pred seboj deset semestrov študija. Medprve učitelje na popolni MF so bili imenovani Božidar Lavrič,Igor Tavčar, Pavel Lunaček, Janez Milčinski, Bogdan Brecelj,Franc Derganc, Jože Rant, Valentina Kobe, Milica Valentinčičin drugi. Predstavljeni so na prvi fakultetni skupinski fotografiji,ki jo prikazuje januarska naslovnica revije za leto 2010. V vsakiizmed naslednjih številk Izide bomo predstavili življenje in delopo dveh učiteljev prve slovenske medicinske fakultete.Študenti medicine pri laboratorijskih vajahRevija ISIS - Januar 201043

ZanimivoZnanstveno društvo za zgodovinozdravstvene kulture SlovenijeKratko poročilo za obdobje 1976–1991Velimir VulikićZnanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije(ZDZZKS) je nastalo na zborovanju 11. decembra 1976 izslovenske sekcije Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvenekulture Jugoslavije (ZDZZKJ). Njegov namen je bil vspodbujanju in organiziranju znanstvenoraziskovalnega delana področju zgodovine zdravstva in zdravstvene kulture slovenskeganaroda. V društvo so se včlanili zdravniki, veterinarji,farmacevti ter drugi ljubitelji zgodovine zdrav stva in zdravstvenekulture. Med njimi je veliko univerzitetnih učiteljev.V vodstvu novoustanovljenega društva so bili: predsednikprim. dr. Drago Mušič, tajnik dr. Milan Dolenc in blagajnik dr.Velimir Vulikić ter še nekaj članov odbora. Od 61 ustanovnihčlanov se je to število naglo povečalo in vseskozi štelo od 120 do140 članov. Razgibano delovanje društva, rast števila članov terteritorialna oddaljenost dela članov od Ljubljane so narekovaliustanovitev podružnic. Tako je bila leta 1980 ustanovljena vseskozidejavna podružnica za Štajersko v Mariboru in leta 1982podružnica za Dolenjsko v Novem mestu, ki je bila po šestihletih vegetiranja žal ukinjena.Društvo je aktivno delovalo na svojem področju in v organihZDZZKJ. Naj omenim le nekatera mesečna predavanja: Osamomorih na Slovenskem (akad. dr. Lev Milčinski), Nastaneksocialno-medicinske službe v Jugoslaviji (prof. dr. BojanPirc), Kaj pripoveduje J. V. Valvasor o zastrupitvah z alkaloidikristavca (akad. dr. Lev Milčinski), Partizanska sanitetna službain predstavitev Zbornika (dr. Velimir Vulikić), Čar Sahare innjenih ljudstev (dr. A. Sancini iz Trsta), Tradicionalna medicinaGane ( J. N. Lastrey iz Gane), Transfuziologija od klinopisa domonoklonalov (prof. dr. Edvard Glaser), Medicinska znanost vluči historičnega materializma (prof. dr. Peter Borisov), Kačji pikv ljudski medicini (prof. dr. Milan Dolenc), Baltezar Hacquetin njegovi prispevki k razvoju veterinarstva na Slovenskem(prof. dr. Jože Jurca), Zgodovina upepeljevanja (doc. dr. VelimirZavrnik).Poleg predavanj in občasnih znanstvenih ekskurzij je društvoimelo več simpozijev: Ob 100-letnici rojstva prof. mr. ph. FrancaMinarika. Ob 300-letnici Slave vojvodine Kranjske, v organizacijiSAZU, zgodovinskega in našega društva. Organizacija indelovanje zobozdravstva v NOB in začetki povojnega zobozdravstvana Slovenskem. O liku idrijskega rudniškega zdravnika dr.Ludvika Bernarda Gerbca. O življenju in delu treh slovenskihbiologov: prof. dr. Pavla Grošlja, prof. Gvidona Sajovica in prof.dr. Borisa Zarnika. Zdravstvena kultura in zdravilne rastline.Zlasti je bil odmeven Jugoslovanski simpozij leta 1981 v Novemmestu, v organizaciji našega društva. Na tridnevnem simpozijuso bile obravnavane teme: Zgodovina zdravstva na Dolenjskem,Partizansko zdravstvo na Dolenjskem in Razvoj socialno-medicinskihidej in prakse v Jugoslaviji.Nekateri člani društva smo se udeleževali srečanj ZDZZKJin nekaterih republiških društev. Zlasti smo tesno sodelovaliz Znanstvenim društvom v Zagrebu. Bili smo aktivni tudi nasimpoziju v Zagrebu na temo Tradicionalna medicina na tlehJugoslavije v organizaciji domačega društva in JAZU. Zadnjisimpozij zveznega društva, na katerem so bili vabljeni predavateljitudi iz republiških društev, je bil 5. oktobra 1990 v Splitu. Nanjem je bila glavna tema Pomen in vloga tretjega vseslovanskegazdravniškega kongresa, ki je bil v Splitu leta 1930. Na simpoziju,na katerem sem imel dve predavanji in na katerem so bilinavzoči le nekateri člani iz Srbije ter še samo iz Slovenije, se jezrcalil izbruh mednacionalnih spopadov, ki je botroval razpaduJugoslavije.Vodstvo našega društva se je na vsakem zborovanju pomlajevaloz več ali manj novimi člani. Tako so bili leta 1988 izvoljeni:predsednika dr. Milana Dolenca je zamenjal tajnik dr. VelimirVulikić, podpredsednica je postala prof. dr. Ivanka Brglez,tajnica dr. Marija Kalan, blagajnik prof. dr. Ivan Jazbec ter 15Z leve: prof. dr. Edvard Glaser, predsednik podružnice v Mariboru,prof. dr. Juraj Kallay, predsednik Znanstvenega društvav Zagrebu, prim. dr. Drago Mušič, prvi predsednik Znanstvenegadruštva Slovenije.Z desne spredaj: doc. dr. Velimir Zavrnik, dr. Velimir Vulikić,tretji predsednik Znanstvenega društva Slovenije, akad. dr.Janez Batis in na njegovi desni strani zadaj dr. Milan Dolenc,drugi predsednik Znanstvenega društva Slovenije.44 Revija ISIS - Januar 2010

Zanimivoodbornikov, od tega devet novih. V obravnavanem obdobju jepet članov društva pridobilo doktorat znanosti: Peter Borisov,Ante Stefanovič, Milan Dolenc, Velimir Zavrnik, Jože Jurca inVelimir Vulikić. ZDZZKS je torej od ustanovitve do osamosvojitveSlovenije naredilo veliko na področju obdelave in širjenjazdravstvene kulture pri nas, organizacijsko in strokovno pa jepostalo močna znanstvena organizacija. Njegovi, sedaj že redkisoustanovitelji se z nostalgijo oziramo na zborovanja in sestankev nabito polni dvorani SZD na Komenskega 4. Z veliko navdušenjasmo po arhivih in po terenu raziskovali dediščino zdravstvenekulture ljudi, krajev in naroda. Kot bi tekmovali, smo oteh izsledkih poročali v medijih, na zborovanjih in v zbornikih.Po osamosvojitvi Slovenije si je društvo prizadevalo nadaljevatidelo pod novim vodstvom in v nekoliko drugačnih okoliščinah.Partizanska bolnišnica »Zalesje«Klelija PotokarBrkini, Kras, Vremska dolina in vsa Primorska so živeli v vojniže od leta 1918, ko se je končala prva svetovna vojna. Vsa ta območjaso nadaljevala vojno z Italijani, potem ko so le-ti zasedliprimorske kraje leta 1918… »V brkinskih vaseh ima vsaka hiša,vsako drevo, vsak kamen svojo strahotno zgodbo… Vojna jeza Brkine in vso Primorsko trajala pač 31 let.« V Brkinih so sevrstile ofenzive za ofenzivo, bitke za bitko, hajke za hajko. Inprav tu je delovala partizanska bolnišnica Zalesje.O partizanski bolnišnici Zalesje, ki je nepretrgoma delovala inbila izpostavljena sovražnikovemu pritisku v Brkinih od okoli15. novembra 1943 do 17. januarja 1945 ter se je v njej zdravilonajmanj 230 ranjencev in bolnikov, pa je v slovenski javnostimalo znanega, čeprav je bila za območje Brkinov in SlovenskeIstre izredno pomembna.Pred kapitulacijo Italije leta 1943 so partizanske enote in ilegalnipolitični delavci v Brkinih zdravili svoje ranjence po domovihzanesljivih ljudi. Tu so jih zdravili zaupni civilni zdravniki inbolničarji, negovale in hranile pa kmečke žene in dekleta. Včasihpa so posamezne hudo ranjene borce s ponarejenimi dokumentipošiljali po zvezah v tržaško ali reško bolnišnico. Z množičnimodhodom Primorcev v NOV, z ustanovitvijo večjih partizanskihenot in zaostrovanjem bojev s sovražniki je bilo vedno več ranjencev,njihovo zdravljenje po kmečkih domovih in pošiljanje vbolnišnice pa vse težje, ker so bili zdravniško pomanjkljivo oskrbovaniin izpostavljeni vedno večji nevarnosti, da jih sovražnikiizsledijo in pobijejo. Te razmere so narekovale postavitev skrivnebolnišnice. Tako bolnišnico je ustanovil štab Istrskega odreda vPadežu v Brkinih 15. novembra 1943. Bolnišnico so začeli graditiv gozdu Krevlak v bližini Šproharjeve domačije v Padežu. Bolniškiobjekt je bil v zemljo zakopan prostor, pokrit z avtomobilskoponjavo. V njem je bilo prostora za 16 ležišč. Z notranje strani soprostor obložili z drvmi in s slamo, zunaj pa so šotor zamaskiraliz vejami, mahom in listjem. To so gradili odredovi borci in najboljzanesljivi vaščani s Tater in Šproharjevi iz Padeža. Nekolikostran so imeli skrivališče za zdravila. Javki za bolnišnico sta bili naTatrah in v Šproharjevi domačiji, kjer je bila tudi kuhinja.Prve ranjence so sprejeli po boju Šercerjeve brigade z Nemci naTatrah 14. novembra 1943. Prvi zdravnik je bil tržaški študentPot do Zalesja danesmedicine Bernard Šemrlj – Nadi. Decembra ga je zamenjal italijanskivojaški zdravnik poročnik »Pietro«, ki se je po italijanskikapitulaciji priključil partizanom, okoli 22. januarja 1944 pa jenjegovo vlogo prevzel kirurg Magomed Gadžijev – Miša, ki soga imenovali doktor Mišo.Bolnišnica je tam delovala do srede marca 1944. Takrat se še niimenovala Zalesje. Iz dokumentov in poročil lahko sklepamo,da je bilo v tej bolnišnici preko 40 pacientov, ker so v šotoruležali le huje ranjeni, laže ranjeni so ležali po podeželskihdomačijah in jih niso vpisovali v sezname. V sezname tudi nisovpisovali bolnikov, ki so bili v bolnišnici le na pregledu, manjšihkirurških posegih, previjanju ipd., zato je bilo število pacientovv resnici precej večje.Ker so pogostejši vdori Nemcev ogrožali delo bolnišnice, jebilo treba pospešiti njeno selitev na novo lokacijo. Zanjo jeRevija ISIS - Januar 201045

Zanimivobil zadolžen Magomed Gadžijev – doktor Mišo, ki jo je našelv ostroškem borštu, približno 1200 metrov severovzhodnood Šmagorjeve domačije. V začetku marca so začeli terenci zOstrožnega Brda v največji tajnosti graditi bolniške barake za20 ležišč, poseben prostor za zdravnika in prevezovanje ranjencevter skladišče za zdravila in opremo. Posebej so zgradili skrivališčeali bunker z 12 ležišči in operacijsko mizo (iz Trsta sodobili nekakšen starinski ginekološki sedež). Vhod v bunker jebil tako tesen, do so ranjence na nosilih porivali vanj, kot porivapek hlebce v peč. Vhodno odprtino so zakrili z lesenim pokrovom,obloženim z mahom in listjem in nanjo nasadili drevo.200 metrov stran je bila dobro skrita kuhinja, v drugem krajupa še skladišče za zdravila in hrano. Konec maja so zgradili tudinovo barako z 22 ležišči, 500 metrov stran od prejšnje.Bolnišnica je bila skopana v griček. Vsa je bila zamaskirana zdračjem in mahom. Dimnik je bil speljan pod zemljo v rovih.V bližini je tekel potok, kjer so dekleta iz Ostrožnega Brdaprala oblačila, povoje, posteljnino… Novi bolnišnici je doktorMišo dal rusko ime »Zalesje« – po slovensko »za gozdom«.Šmagorska dolina je bila še bolj osamljena kot padeška in zanesljividomačini so zagotavljali tajnost bolnišnice. Vsi okoliškiprebivalci so vsaj približno vedeli, kje je bolnišnica, vendar je ninikoli nihče izdal.Dne 17. aprila 1944 je štab odreda postavil za komandantabolnišnice in upravnika zdravnika dr. Magomeda Gadžijeva –Miša. Dr. Magomed Gadžijev je uvedel zdravljenje po načelihsovjetske frontne kirurgije. Kljub težavnim razmeram, pomanjkanjuzdravil, zdravniških pripomočkov in opreme ter stalninevarnosti je bilo zdravljenje vendarle zelo uspešno, kar namdokazuje le malo več kot 2 odstotka umrlih pacientov. V začetkuaprila je dobila bolnišnica iz Trsta amputacijske inštrumente.Magomed Gadžijev je opravil v tej bolnišnici številne operacijskeposege, med njimi tudi izrez drobca mine iz sprednjegarebrnega dela prsi in amputiranje noge v etrovi narkozi, ki jebila prva težja operacija v Zalesju, opravljena dne 12. maja1944. Pacientu je med operacijo zastalo srce; dr. Mišo je operacijoprekinil in začel z masažo srca. Kljub vsemu je operacijauspela in pacient je okreval. Septembra in oktobra je opravil ševeč zahtevnejših operacij, od katerih je bila za tedanje razmerenajzahtevnejša amputacija leve noge v višini stegnenice pri vboju hudo ranjenem borcu. To operacijo je doktor Mišo opravil11. oktobra 1944 v etrovi narkozi po giliotinski metodi, ker je vranjenem predelu nastopila gangrena. Ranjenec je vojno preživel.Ko je bil Magomed Gadžijev v letu 1968 na povabilo Zvezeborcev na obisku v Brkinih, je povedal, da so »amputirali le, čeje bilo v nevarnosti življenje, posebno pozornost pa so posvečalizaščiti pred sekundarno infekcijo in krepitvi samozaščitne močiorganizma…«Opravil je tudi operacijo na ranjencu, ki mu je izstrelek vstopilskozi levo oko in izstopil v ekcipitalnem delu glave z odprtino 3x 2,5 cm; iztekal mu je možganski likvor. »Pri kirurški negi ranein zdravljenju smo se ravnali po splošnih pravilih zdravljenjalobanjskih ran…« je ob obisku povedal Magomed.Doktor Magomed Gadžijev – MišoNaštela sem le nekatere njegove operacijske posege, kajti bilojih je veliko, saj je operiral tudi po domačijah, kjer so ležaliranjenci, ki jih niso uspeli prenesti v bolnišnico. Doktor Mišoje bil zelo discipliniran, v zdravstvenem delu strokoven, skrben,požrtvovalen… in njegovo strokovno delo je bilo v tistih težkihrazmerah izredno. Ranjenci in bolniki, ki so se zdravili v Zalesju,so bili iz različnih enot ali organizacij (na voljo so le podatkiza 207 pacientov). Največ pacientov (54 odstotkov) je biloborcev Istrskega odreda, iz hrvaške brigade Vladimirja Gortanajih je bilo 9 odstotkov, iz 5. bataljona 1. brigade VDV (Vojskadržavne varnosti) jih je bilo 12 odstotkov, iz Prešernove brigadein drugih enot 30. divizije 6 odstotkov, iz komande istrskegavojnega področja in njenih komand jih je bilo 3 odstotke in še17 odstotkov aktivistov, civilistov in borcev drugih enot.Po 1. septembru 1944 je bila bolnišnica Zalesje stalno ogroženazaradi vse številčnejših nemških ofenziv in vdorov posameznihnemških in četniških kolon v Brkine in šmagorsko dolino,število hudo ranjenih, ki jih v tamkajšnjih razmerah ni bilomogoče uspešno zdraviti, pa se je stalno večalo. Bolniško osebjeje moralo ranjence stalno umikati in seliti. Zdravljenje je bilozelo oteženo, saj so ranjenci največkrat morali ležati v deževjuin snegu, ko ni bilo mogoče zagotoviti ne redne hrane ne zdravniškenege. Nemci so vseskozi iskali bolnišnico in tamkajšnjerazmere so bile vedno težje, zato je štab Istrskega odreda v46 Revija ISIS - Januar 2010

ZanimivoOdkritje prenovljene spominske plošče na mestu, kjer je stala bolnišnica Zalesje.dogovoru s poveljstvom drugih enot na brkinskem območjuorganiziral petkrat prenose in prevoze hudo ranjenih borcev izBrkinov čez Pivko na Notranjsko. Prenašanje ranjencev je bilopovezano z izrednimi napori borcev, velikim trpljenjem ranjencevin z veliko nevarnostjo za vse.Omenimo le drobec iz spominov Staneta Komana, odrednegasekretarja SKOJ (Zveza komunistične mladine Jugoslavije), nanajvečji in najtežji prenos ranjencev v noči na 13. november 1944:»Noč je bila svetla, leden veter je dvigal sneg s tal in ga nosilvodoravno v obraz. Nobena obleka ni tako ščitila, da vetra nebi čutil do kosti. Na eni strani obraza se mi je delal leden oklep,ki sem ga večkrat zdrobil s prsti, vendar se mi je v hipu ženalepil nov. Nosači zaradi naporov niso čutili mraza, zeblo pa jeranjence! Nekatere je bilo tudi strah, da bomo obnemogli in jihpustili v snegu. Zato so nas med bolestnim stokanjem… bodriliin rotili, naj vzdržimo!« Nazadnje pa je 29. decembra 1944hudo zbolel za pljučnico še doktor Gadžijev. Prebivalci Suhorjaso prevzeli bolnega dr. Miša in skrbeli zanj, skritega v bunkerjuv gozdu, kjer ga je zdravil medicinec Ivan Matko – Imko.Ko so po vsem tem napori bolniškega osebja dosegli skrajnemeje človeške vzdržljivosti, je sanitetni odsek štaba VII. korpusa,kamor je bila bolnišnica vključena, na predlog MagomedaGadžijeva sklenil bolnišnico ukiniti. Osem članov bolniškegaosebja je s poslednjimi tremi oskrbovanci odpotovalo v noči na18. januar 1845 iz Brkinov v spremstvu čete Istrskega odredana Pivko. Pozneje so se priključili osebju partizanske bolnišniceSVPB – S pod Snežnikom. Tako so bolnišnico pravočasno evakuirali.Bolnišnico Zalesje so potem Nemci našli in jo požgali.Partizanska bolnišnica Zalesje je odigrala v času NOV zelo pomembnovlogo pri zdravljenju ranjencev in bolnikov ter zdravljenjucivilnega prebivalstva po brkinskih vaseh. Bila je glavnazdravstvena postojanka, najbližja Trstu in morju, zato bi jo poizpostavljenosti sovražnikovim udarcem težko primerjali s katerokolipartizansko bolnišnico v Sloveniji. Partizanska bolnišnicaZalesje je v celoti opravila svoje poslanstvo. Napori bolniškegaosebja in stražarjev pri varovanju in reševanju ranjenih tovariševzaslužijo ne le priznanje, temveč tudi občudovanje. To si zaslužitudi dober zdravnik in velik človek, ki je zdravil in vodil partizanskobolnišnico Zalesje, kirurg Magomed Gadžijev.K zdravljenju trpečih partizanskih ranjencev na območjuBrkinov in Slovenske Istre pa so pomembno prispevali tudidrugi zdravniki, študenti medicine, bolničarji, bolniške sestre,med katerimi velja posebej navesti dr. Rizza iz Divače, dr.Josipa Rapotca s Kozine in poleg njiju še medicinca iz Ljubljane:Miklavža Kozaka, Ivana Matka… Osrednja zaslužnaosebnost pa je bil Magomed Gadžijev. Rojen je bil 10. maja1914 v Bujnaksku v Dagestanu. (Tudi njegov ded je bil v carskiRusiji slaven polkovni kirurg.) Po diplomi so ga kot izrednonadarjenega študenta poslali na izpopolnjevanje v Moskvo, kjerse je posvetil kirurgiji. Leta 1939 je stopil v Rdečo armado inpostal major. Konec leta 1942 so ga Nemci ranjenega ujeli. Medpremeščanjem v ujetništvo v Italijo je njegov oddelek okoli10. januarja 1944 prispel v Senožeče, od koder je v noči na 13.januar dr. Gadžijev skupaj s kozakom Borisom Abdulajevimpobegnil proti Vremščici. Po tridnevnem iskanju v snegu inburji se jima je 17. januarja posrečilo priti na Ostrožno Brdo,kjer sta v naslednjih dneh navezala stike s štabom IstrskegaRevija ISIS - Januar 201047

Zanimivoodreda in se vključila vanj. Bil je kot naročen, saj so prav tedajiskali sposobnega zdravnika in upravnika bolnišnice v Brkinih.Sprejeto dolžnost je opravljal požrtvovalno in uspešno, zato somu dovolili, da je smel nositi čin majorja, ki ga je imel v Rdečiarmadi. 17. januarja 1945 je odšel iz Brkinov, vendar nanje inna tamkajšnje ljudi ni pozabil. To je tudi izrazil v pismu dne 24.julija 1964, v katerem je med drugim napisal:»Dragi prijatelji!Neštetokrat se z velikim spoštovanjem in ljubeznijo spominjam, kakoste nesebično tvegali svoja življenja in življenja svojih najbližjih.Pomagali ste nam, partizanom, in še posebej meni, neznanemusovjetskemu zdravniku. Nikdar ne bom pozabil Ostrožnega Brda, tekovačnice in trdnjave brkinskih partizanov, ter vaših dobrih, poštenih,pogumnih ljudi. Tovariši iz Ostrožnega Brda so mi dali zavetiščev najhujši hajki pozimi 1944 in me rešili gotove smrti…«Prispevek dr. Magomeda Gadžijeva – Miša na območju Brkinovje bil pomemben. Užival je izreden sloves, tako pri borcihIstrskega odreda in drugih enot kot med brkinskim ljudstvom.Borcem in ljudstvu je nesebično pomagal v najtežjih trenutkih,nikoli ni odrekel pomoči trpečim, zato ga Brkini nikoli ne bodopozabili. Nekateri, ki jih je operiral ali zdravil, še živijo. Radise ga spominjajo in pripovedujejo o njem. Kljub letom, ki sominila, bolnišnica Zalesje še danes živi v srcih ljudi, ki so bili znjo povezani na tak ali drugačen način.Literatura je na voljo pri avtorici.Foto: Tomo ŠajnDan žalostnega spomina nabombardiranje Novega mestaŠtolfa FrancPo kapitulaciji Italije 9. septembra 1943 so Novo mesto zasedlepartizanske enote in ga držale do 21. oktobra istega leta. Poseptembrskem bombardiranju (14. septembra 1943) so številniprebivalci zapustili mesto in se naselili po bližnjih vaseh inzidanicah. Vsakodnevno so mesto vznemirjala ustaška innemška letala, sirene so zavijale in nič se ni zgodilo do nedelje,3. oktobra 1943, ko so se oglasile okoli pete ure popoldne. Zletališč NDH je preko bajeslovnih Gorjancev prihrumelo osemnemških bombnikov Heinkel »He 111« in zasulo Novo mesto stočo tudi 300-kilogramskih bomb. Mesto so zasipavali tri četrture in odvrgli okoli 50 bomb, ki so s svojo strahotno rušilnomočjo razdejale mesto in ga velik del nepopravljivo uničile.Njihov cilj je bila tudi ženska bolnišnica, čeprav je imela na svojistrehi veliko zastavo z rdečim križem. Partizanski ranjenci so sezdravili v kandijski bolnišnici, na katero ni padla nobena bomba.Stopnišče ženske bolnišnice se je sesulo v klet in pokopalovse, ki so v njej iskali zavetje. Drugi so umrli zaradi zračnegapritiska, ki je nastal ob eksploziji letalske bombe. Vse pisarne obstopnišču so zgorele in z njimi tudi ves arhiv. Z odkopavanjemin identifikacijo trupel so končali šele 9. oktobra. Oktobrskinapad je zahteval 31 smrtnih žrtev, v zadeti bolnišnici sta sredisvojih pacientk umrli bolniška strežnica Marija Golob (roj.1915) iz Brusnic in zdravnica dr. Veruša Štolfa, rojena 8. marca1912 v Sežani. Študij je končala v Zagrebu leta 1936 ter pripravništvov Ljubljani. Zaposlila se je v novomeški porodnišnici, kjerje sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem. V bolnišnici jenašlo smrt poleg njiju še 14 bolnic.Mesto se je 3. oktobra 1943 razcvetelo v razvaline in kri podsemenom sovražnih letal in si le počasi opomoglo. Najhuje so48 Revija ISIS - Januar 2010Dr. Veruška Štolfabile prizadete ulice med Kapitljem in Glavnim trgom. Vtis, ki gaje napravil pogled s Kapitlja na velike lijake, ki so zijali na prostoru,kjer je prej stala hiša, je Ivan Dolenec označil z besedamiprošta Čerina: »Novo mesto je bilo!« Na desni breg Krke ni padla

ZanimivoŽenska bolnišnicadan poletalskem napadunobena bomba. Sreča v nesreči je bila, da se večina meščanovše ni vrnila v mesto in je velik del bomb padel na prazne hiše.Okoliške vasi so bile polne beguncev, v nekaterih hišah je polegdomačih bivalo tudi po sedem družin.21. oktobra 1943 so Nemci zasedli mesto. Jeseni 1943 in leta1944 so bombardirali številne dolenjske in belokranjske vasi, biloje veliko mrtvih in ranjenih, da o premoženjski škodi negovorim. 13. septembra 1943 so Nemci na šentjernejskem polju zletala mitraljirali rešilni avtomobil in smrtno ranili novomeškegapartizanskega zdravnika dr. Vladimira Sajeta (roj. 1915). Nemškizasedbi Novega mesta so sledile represalije, veliko ljudi so ustreliliin obesili, celo na vrtno ograjo gostilne v bližini gimnazije.Meščani so se počasi vračali, saj so vedeli, da vsaj bombnih napadovne bo več, dokler bodo v mestu Nemci. O bombardiranjuNovega mesta in žrtvah tega nista slovenska dnevnika Slovenecin Jutro ničesar objavila. Šele 4. decembra je časopis Slovenskidom objavil članek s slikami porušenega mesta, za kar je obdolžilkar Osvobodilno fronto.Domobranci so prišli v mesto zadnje dni oktobra, v novihzelenih nemških uniformah in s slovensko trobojnico na levihrokavih. Zasedli so gimnazijo in pred njo na drog obesili velikoslovensko zastavo s kranjskim enoglavim orlom, ki so jo moralisneti na zahtevo Nemcev, toda spomladi naslednje leto je zopetplapolala.Ko knjižničarka na rajžo greNana TurkUniverza v Ljubljani nudi od leta 1999/2000 program vseživljenjskegaučenja Erazmus. Sprva so se tega usposabljanjaudeleževali študentje in pedagoško osebje, leta 2008 pa tudiostalo osebje univerze, med njimi tudi bibliotekarji.Zaposlena sem v Centralni medicinski knjižnici, ki sodelujez nekaterimi nemškimi knjižicami, zato sem želela pobližespoznati organizacijo in delo nemških medicinskih knjižnic.Razpisano je bilo izobraževanje v medicinskih knjižnicahna Univerzi Ludwig Maximillian (LMU). Univerza LMUspada k prestižnejšim univerzam v Evropi in ima že več kot500-letno tradicijo.Nastanitev v MünchnuPostopke za prijavo sem začela urejati že septembra 2008, kljubtemu se je mesec junij, ko sem se odpravila v Nemčijo, hitropribližal. V Münchnu sem bila od 23. junija do 3. julija 2009.Stanovala sem v hiši na Goethestrasse 29, blizu trga Theresienwiese,kjer poteka vsakoletni Oktoberfest.Knjižnica klinike GrosshadernMoje delovno mesto v prvem tednu je bila knjižnica na klinikiGrosshadern. Imenujejo jo tudi »toaster«, ker je oblečena v aluminijastofasado. V kliniki je na voljo okoli 1500 postelj. Semse je med leti 1971 in 1981 preselilo 15 klinik in štirje inštitutiiz središča mesta. Sredi klinike potekajo v treh nadstropjih trijerazličnih hodniki: Versogungstrasse, hodnik v kleti, kjer srečuješdelavce, ki skrbijo za tehnični potek dela, Pazientenstrasse,hodnik za bolnike, in Besucherstrasse, hodnik za obiskovalce.Knjižnica se nahaja na koncu hodnika »Versorgunsstrasse«.Namenjena je predvsem raziskovalcem in ostalemu osebju nakliniki, ni pa čisto zaprta za ostale uporabnike.Medizinische Lesehalle (ML)Knjižnica ML se nahaja na Beethovensplatz 1, v neposrednibližini ulice Goethestrasse. Ustanovljena je bila že daljnegaleta 1930 v t.i. Brakl Haus. Hiša se imenuje po lastniku FrancuJosefu Braklu, igralcu in opernem pevcu, ki je bil kasneje tudiRevija ISIS - Januar 201049

Zanimivodirektor gledališča. Hiša je bila zgrajena leta 1913 po načrtiharhitekta Emanuela von Seidla. Knjižnico obiskujejo pretežnoštudenti medicine, ki ostajajo v njej cele dneve in se pripravljajoza izpite. Večino študijskega gradiva, ki pa ni zelo drago, je vnemškem jeziku. Študenti veliko študijske literature kupijo, sajlahko tako besedilo podčrtavajo, pišejo opombe ipd.V sklopu knjižnice deluje tudi knjižnica Inštituta za zgodovinomedicine »Institut für Geschichte der Medizin«. Knjižnica jeredko obiskana, saj so njeni člani le strokovnjaki s tega področja.V Nemčiji se vse bolj zavedajo krutih dogodkov prejšnjegastoletja, zato so začeli podrobneje preučevati nacizem, da bi seizognili podobnim dogodkom. Zelo veliko gradiva o nacizmu jetudi v tej knjižnici.Utrinki s potepanja po BavarskiMünchenStanovala sem na Goesthestrasse v okrožju Isorvorstadst, blizusredišča oz. starega dela mesta »Altstadt«. V tem predelu je polegGoethestrasse še nekaj cest, ki se imenujejo po znanih nemškihprednikih: Schillerstrasse, Mozartstrasse, Schubertstrasseitd. Takoj ob prihodu sem ugotovila, da gostinski-trgovski delobvladujejo Turki. Treba je priznati, da je zares dobra kombinacija:ceste, ki nosijo imena starih Nemcev, in turški priseljenci.Stari del mesta Altstadt sem si ogledala peš, obvozila pa semga tudi z avtomobilom. Zanimiva so stara vrata, ki stojino natreh skrajnih mestih okrožja Altstadt: vzhodna mestna vrataIsartor, zahodna mestna vrata Karlstor in južna mestna vrataSendlinger Tor. Ko prispeš v središče mesta, se odpre slika zrazglednic: Frauenkirche z zvonikoma v obliki haub in Marienplatzz mestno hišo z znamenitim zvonenjem »Glockenspiel«in pripadajočo predstavo vsako uro, ki si jo ogleda poln trg ljudi.Gneča je zelo velika, tudi če dežuje. Obiskala sem seveda tudimünchensko slaščičarno in poskusila njihovo znamenito sladico»Zwetschkendatschi«, sestavljeno iz biskvita in češpelj. Spustitipa se ne sme tudi njihove preste »Brezel«. Znameniti so tudipo pivih, toda ker nisem pivec, o njihovih okusis in vplivu napočutje ne morem reči ničesar.RegensburgNekega dne sem se napotila tudi v Regensburg, ki je mesto obsotočju Regen in Donave. Tam sem bila konec junija, ravno vpravem času in letu, saj junija na vsaki dve leti priredijo festivalz veliko glasbe, jedače in pijače.Mesto slavi po mogočni gotski katedrali, ki je nastajala medleti 1275 in 1634, zvonika pa sta bila dokončana šele leta 1869.Od leta 2006 sodi staro mestno jedro med Unescovo svetovnodediščino. Od leta 1962 je v mestu tudi univerza, ki jo obiskujeokoli 18.000 študentov. Regensburg je četrto največje mesto naBavarskem in slovi po predelovalni industriji (avtomobilizem,strojništvo, elektrotehnika in mikroelektronika). Brezposelnostv mestu je daleč pod bavarskim povprečjem.FreisingNaslednje mesto, ki sem ga obiskala, je bil Freising, mesto,pomembno za Slovence, saj se po njem imenujejo Brižinskispomeniki. Leta 1803 so iz Freisinga prišli v Bavarsko deželnoknjižnico. Mesto je staro že okoli 1300 let, znano je po verskemmuzeju »Dombergmuseum Friesing«, ki sem ga tudi obiskala.Muzej je nastal v 19. stoletju, v njem pa najdemo bogato zbirkoverskih predmetov (jaslice, slike, oltarje, skulpture) iz Bavarske,Tirolske in Italije.DachauFreisingu je sledil Dachau, ki je od Münchna oddaljen samo20 km. Mesto je s svojo 1200-letno zgodovino in znamenitoumetnostno sceno pomembno kulturno mesto v Nemčiji. Sredimesta se nahaja renesančni grad z velikim vrtom. V mestu jetudi slikarska galerija, ki nudi stalne razstave pokrajinskih inžanrskih slik 19. in 20. stoletja.Verjetno pa je mesto večini ljudi poznano po koncentracijskemtaborišču. Nemci se zelo zavedajo svoje trpke zgodovine inpreučujejo pojave nacizma. In res, ko ogleduješ v taborišču malecelice, posnetke, koncentracijska taborišča, strelske vode ipd., nemoreš verjeti, da je človeštvo zmožno takih grozot. Taboriščeje zelo dobro ohranjeno in pregledno urejeno. Vsak razstavnipredmet je natančno dokumentiran. Posebej sem šla pogledatiše strelske vode, ki se nahajajo nedaleč stran od taborišča. Obpogledu na vse te grozote sem si želele samo tega, da nikomerveč ne bi bilo treba prenašati takega trpljenja in doživljatitakega ponižanja.NeuswansteinČe si že na Bavarskem, je treba obiskati tudi grad Neuswanstein,pravljični grad, ki je za javnost odprt od konca 19. stoletja.Grad je resnično pravljičen, je pravi magnet za obiskovalce in jeena največjih turističnih destinacij v Nemčiji. Grad je znan tudipo tem, da je navdihnil Walta Disneya pri gradnji Disney parka.Hkrati je grad osnova za številna dela popularne kulture.Za konecUsposabljanje tako ni bilo posvečeno samo delu, ampak tudispoznavanju znamenitosti Bavarske ter vsakdanje plati življenja.Kratko življenje v tujem okolju me je napolnilo z novo energijo,saj so bile misli usmerjene v pridobivanje novih informacij indoživetij.Hvaležna sem univerzi, da nam je omogočila usposabljanje,kontaktnim osebam Erasmusa, da so mi pomagale vzpostavitistike z nemškimi kolegi. Hvaležna sem vodstvu domačeknjižnice, da mi je omogočilo to usposabljanje, ter vsem osebamv Nemčiji, ki so me tako lepo sprejele in mi bile pripravljeneprikazati svoje delo.50 Revija ISIS - Januar 2010

Sodobni pristop in zdravljenjeprimarne nočne enureze pri otrocihAnamarija MegličPrimarna nočna enureza (PNE) je pogosta težava mnogihotrok, ki lahko traja celo v dobo mladostnika. V Sloveniji jedelež otrok s PNE podoben kot drugod po svetu, petletnikovje skoraj devet odstotkov. Težavo lahko enostavno in hitrorešimo. Smiselno je odkrivanje PNE že v starosti petih let,pred vstopom otroka v šolo. V članku je prikazan sodobnipristop in opisane uveljavljene vrste zdravljenja, dostopnetudi pri nas. Prav bi bilo, da v Sloveniji med pediatri ne bibilo razlik v odločitvi in o načinu zdravljenja PNE. Menimo,da je odlašanje z reševanjem težave s strani zdravnika prejodraz neznanja kot strokovne odločitve.Primarna nočna enureza (PNE) je nočno močenje postelje priotrocih, starejših od pet let, ki še nikdar niso bili suhi dlje kotšest mesecev. O prevalenci so podatki po svetu različni, predvsemzaradi različno definirane PNE. Večinoma velja, da v starostipetih let ponoči moči posteljo okrog 10 odstotkov otrok.S starostjo otrok prevalenca upada, med desetletniki ima PNEle še tri do pet odstotkov otrok. V odrasli dobi, po 18. letu, najbi imelo PNE polovica do enega odstotka ljudi. V Sloveniji jeprevalenca PNE pri petletnikih 8,7 odstotka.Prav zato, ker prevalenca s starostjo otrok upada, je PNE najverjetnejeodraz nedozorelih mehanizmov za zadrževanje urinav mehurju ponoči. Pristop k odkrivanju in zdravljenju se je prinas v zadnjih letih bistveno spremenil. Danes odkrivamo otrokeveliko prej in zdravimo intenzivneje, kar pri nas sovpada tudi zzgodnejšim vstopom v šolo.Vzroki primarne nočne enurezeNočna poliurijaKoličina urina, ki nastane v nočnem času, je odvisna od zaužitekoličine tekočine in številnih, med sabo povezanih ledvičnih,hormonskih in živčnih mehanizmov, med katerimi so pomembnivazopresin, renin, angiotenzin in simpatični živčnisistem. V več študijah so dokazali, da je pomemben razlog zaPNE nočna poliurija zaradi relativnega pomanjkanja antidiuretikavazopresina in zato izločanje velikih količin urina z nizkoosmolarnostjo. Relativno pomanjkanje vazopresina ponoči najbi bilo odraz odsotnega cirkadianega ritma izločanja hormonaoz. nedozorelosti centralnega živčevja.Prekomerno aktiven sečni mehurDelovanje detruzorja (mišične stene mehurja) nadzoruje avtonomnoživčevje pod kontrolo centralnih živčnih mehanizmov.Zbujanje med spanjem zaradi dražljajev iz mehurja je odvisnood retikularne substance, ki prevaja senzorne podatke v dražljajpreko podaljšane hrbtenjače in noradrenergičnih receptorjev.Različni avtorji so ugotovili pogoste neinhibirane kontrakcijeMedicinamehurja med spanjem pri približno tretjini otrok s PNE, še večjidelež pa pri otrocih z nočno enurezo in pridruženo dnevnoinkontinenco urina.Otroci s PNE so nedvomno patogenetsko heterogeni in jih nemoremo deliti na otroke s samo nočno poliurijo in na otrokez od mehurja odvisno enurezo. Od tipa enureze pričakujemoodgovor na različno zdravljenje. Pri obeh skupinah gre sočasnoza nesposobnost zbujanja zaradi občutka polnega mehurja.Visok prag za zbujanjeStarši otrok s PNE večinoma opisujejo spanec njihovih otrokkot izredno globok. Ob poskusih zbujanja za nočno mikcijo jetakega otroka nemogoče zbuditi. Čeprav je normalno, da otrocispijo trdneje kot odrasli, gre pri otrocih s PNE za nesposobnostzbujanja zaradi dražljajev iz mehurja, lahko zaradi nezrelosticentralnoživčnih mehanizmov.Drugi patogenetski mehanizmiPosebno skupino otrok s PNE predstavljajo otroci, ki smrčijo vspanju, oz. otroci z obstrukcijsko apnejo zaradi povečane žrelnicein mandljev ali drugih vzrokov. Bolniki z nevropsihiatričnimiobolenji imajo pogosto različne motnje mikcije, podnevi inponoči, povezane bodisi z nepravilnim delovanjem perifernegaživčevja ali višjih centralnomožganskih poti. Sem sodijo tudiumsko manj razviti otroci s PNE z motorično prizadetostjo alibrez nje in otroci z motnjami pozornosti.Diagnostika pri otroku sprimarno nočno enurezoZ zgodnjim odkrivanjem PNE in hitrim ukrepanjem otrokuomogočimo neokrnjeno psihosocialno počutje, rast in razvoj.Smiselno se zdi, da bi težavo kljub temu, da se je večinaotrok in staršev sramuje in o njej nerada govori, odkrivali nasistematskem pregledu v starosti petih let, pred vstopom všolo. Izredno pomemben je spoštljiv in vzpodbuden pogovorzdravnika z otrokom in njegovimi starši. Iz natančne anamnezeo trajanju in pogostosti nočne enureze, o dnevnih mikcijah,odvajanju blata in pitju tekočin pridobimo vse potrebne podatkeza postavitev diagnoze PNE. Lahko gre za pridružene dnevnemotnje mikcije: praznjenje mehurja pogosto in po malem, redkopraznjenje mehurja, uhajanje urina po kapljicah ob nenadnemin hudem dražljaju za mikcijo – znake prekomerno aktivnegamehurja, in kronično zaprtje. Pomembna je anamneza opridruženih boleznih otroka in o družinski obremenitvi zaPNE. Za hitrejše pridobivanje anamnestičnih podatkov lahkouporabimo vprašalnik, ki smo ga oblikovali na naši kliniki.Ob pregledu smo posebej pozorni na genitourinarni, gastrointestinalniin nevrološki sistem. Iščemo rezistence ali bolečnost vRevija ISIS - Januar 201051

Medicinatrebuhu, zunanje spremembe lumbalno-križnega predela, znakevnetja zunanjega spolovila, odklone v nevrološkem statusu.Od preiskav zadoščajo osnovni laboratorijski izvidi, izključitevokužbe sečil in ultrazvočni pregled trebuha.Z ultrazvočno preiskavo, z meritvijo prostornine mehurja, debelinostene mehurja in oceno zaostalega urina po mikciji lahkouspešno nadomestimo invazivne urodinamske preiskave. Slabšoprognozo imajo bolniki z majhno prostornino mehurja in zadebeljenosteno mehurja, kar kaže na prekomerno aktiven mehur,in tisti z veliko kapaciteto in tanko steno mehurja, s premaloaktivnim mehurjem. V kolikor iz anamneze in ultrazvočnegapregleda ugotovimo sliko prekomerno aktivnega mehurja, bonajprej potrebno učenje pravilnega vedenjskega vzorca praznjenjamehurja in morda uvedba antiholinergika. Tudi ureditevodvajanja blata svetujemo pred pričetkom zdravljenja PNE.Zdravljenje otroka s primarno nočno enurezoOdločitev o vrsti zdravljenja, za dezmopresin ali alarm za nočnozbujanje, naj bi bila vedno odraz enakopravnega dogovoramed otrokom, starši in zdravnikom. Prav bi bilo, da v Slovenijimed pediatri ne bi bilo razlik v odločitvi in o načinu zdravljenjaPNE. Menimo, da je odlašanje z reševanjem težave s stranizdravnika prej odraz neznanja kot strokovne odločitve.Različne načine zdravljenja PNE delimo v zdravljenje prvegain drugega reda. V prvi red sodijo dezmopresin in alarm zanočno zbujanje (sistem s senzorjem, ki ob pričetku močenjaperila ali rjuhe sproži glasen alarm). Oba načina zdravljenja stadandanes dosegljiva tudi v Sloveniji. Zaradi hudih stranskihučinkov, slabosti, nočnih mor in kardiotoksičnosti, ob tem padrugih možnosti zdravljenja PNE, tricikličnega antidepresiva(imipramina) pri nas ne predpisujemo. Dezmopresin je analogvazopresina in deluje na diurezo preko V2-receptorjev v ledvičnihtubulih, zmanjšuje nočno poliurijo. Glede na to, da so tudipri otrocih s PNE in brez nočne poliurije dokazali uspeh pouporabi dezmopresina, ima verjetno še druge, do sedaj nepojasnjenenačine delovanja na PNE. Shema zdravljenja z dezmopresinom,prirejena po različnih avtorjih in usklajena z zadnjimismernicami ICCS, je prikazana na sliki. Čas zdravljenja, kiShema zdravljenja z dezmopresinomNavodila+dezmopresinzačetni odmerek 0,2 mgSuh 1 mes.VSE noči?DAPrejemanje istegaodmerka 3 mes.NEObnovitinavodila+dvigniti odmerekna 0,4 mgSuh 2 mes.VSE noči?DANEObnoviti navodila+Redno prejemanjevsak večer?+Prejemanje na tešče?Ostane suhVSE noči?NEPrejemanje istegaodmerka 3 mes. odzadnje mokre nočiDAPostane v 2 mes.VSE noči suh?DANEPoskus ukinitvezdravilaAd pediaternefrologDAOstane suh?NEZdravila nepotrebuje večLegenda:»Navodila«: splošna navodila o rednem in popolnem praznjenju mehurja, rednemodvajanju blata, vnosu tekočin največ v prvi tretjini, manj v drugi tretjini inUvedba zdravilapo 2. mokri nočiv istem odmerkunazaj za 3 mes.najmanj v tretji tretjini dneva. Ustrezen čas prejemanja dezmopresina je zaradioptimalne resorpcije in delovanja vsaj eno uro po večerji in hkrati vsaj eno uropred spanjem. Nujno je redno uživanje zdravila vsak večer.52 Revija ISIS - Januar 2010

Medicinanaj bi ga vodil pediater v osnovnem zdravstvu, je zelo različen,od najmanj štirih mesecev, lahko do več let. Nikdar ne smemopozabiti na priporočilo o vnosu tekočin: otrok naj največ popijev prvi tretjini dneva, manj v drugi tretjini in najmanj v zadnjitretjini dneva.V primeru neuspeha po nekaj mesecih uživanja dezmopresinaali uporabe alarma predpišemo oba načina zdravljenja naenkrat,s čimer v naslednjih mesecih pomembno povečamo verjetnostuspeha.Zdravljenje drugega reda so parasimpatikolitične substance zantiholinergičnim delovanjem in relaksacijskim delovanjem nagladko mišičje. Tovrstna zdravila (oksibutinin, tolteridin) imajodokazan učinek na prekomerno aktivni mehur s sliko dnevneurgentne inkontinence. Zanje se odločimo, kadar z zdravljenjemprvega reda ne dosežemo zadovoljivega uspeha. Po izkušnjahmnogih nočno močenje preneha prav po dodatni uvedbi oksibutininaob dezmopresinu ali alarmu. Stranskih učinkov, kot so glavobol,suha usta, bolečine v trebuhu, otroci večinoma ne navajajo.Kadar so pri otroku prisotne kontraindikacije za uporabodezmopresina, kot so prejemanje diuretikov, oz. je potrebna previdnostob elektrolitnih motnjah, tveganju za zvišan intrakranialnitlak, ob prejemanju tricikličnih antidepresivov, klorpromazinain karbamazepina, prihaja v poštev nedvomno alarm, kije dostopen tudi pri nas. Alarm naj bi bil za zdravljenje PNEenako učinkovit, če ga predpišemo kot zdravljenje prvega redaali pa če ga uvedemo šele po že uvedenem dezmopresinu znezadostnim učinkom.Nezadovoljiv odgovor na zdravljenje z dezmopresinom jevztrajajoča nočna poliurija. Vzrok je lahko prenizek odmerek alislabo sodelovanje otroka, ki še vedno večino dnevne tekočinepopije proti večeru. Pomemben vpliv na uspešnost zdravljenjaima neposredni stik otroka s terapevtom. Ugodno vplivamotivacijska terapija z nagradami, ko se pojavijo suhe noči, inizogibanje kaznim ob neuspehu. Po naših izkušnjah je zdravljenjePNE manj uspešno tudi takrat, kadar so pridružene šeneodkrite dnevne motnje mikcije in kadar so skrb za zdravljenjenamesto otroka prevzeli starši.ZaključekPNE je pogosta težava mnogih otrok, ki lahko traja celo vdobo mladostnika. Včasih so menili, da je vzročno pogojenas psihičnim stresom. Danes vemo, da je PNE nedvomnoposledica nezrelih centralnih in perifernih živčnih mehanizmov,da je etiopatogenetsko heterogena in vsi možni mehanizmi šeniso pojasnjeni. Psihična obremenitev je posledica PNE, zato jepomembno, da jo zgodaj odkrivamo in omogočimo otroku normalenpsihosocialni razvoj. Preiskave za opredelitev diagnozeso enostavne, največ podatkov dobimo iz natančne anamneze.V svetu in pri nas je na voljo več načinov zdravljenja, prvega indrugega reda. Neuspešnost zdravljenja gre največkrat na računslabe motivacije otroka, zato je pomemben reden kontakt zzdravnikom in vzpodbuda s strani staršev.Literatura je na voljo pri avtorici.Izjava o konfliktu interesovPodpisana doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., avtoricačlanka »Sodobni pristop in zdravljenje primarne nočneenureze pri otrocih«, napisanega za objavo v reviji Isis,izjavljam, da članek ni naročen s strani farmacevtske industrije.Ne vsebuje reklamnih sporočil, ampak gre za pregledstrokovne literature, priporočil in kliničnih raziskav.Vaginalni obroček - nova oblikahormonske kontracepcijeDarija StrahPrvo hormonsko kontracepcijsko tabletko v Evropi so predpisalizdravniki ženskam leta 1961 pod pogojem, da je bila poročena inda je imela moževo privoljenje. Kakšne so možnosti danes? 23.septembra smo v hotelu Mons v Ljubljani ginekologi porodničarjiprisostvovali strokovnemu sestanku, namenjenemu predstavitvinove oblike hormonske kontracepcije – vaginalnega obročka.Uvodna predavateljica doc. dr. Bojana Pintar nam je predstavilapregled sodobne kontracepcije. Ocenjujejo, da se letno zgodi 211milijonov nosečnosti, približno 40 odstotkov vseh je nenačrtovanih.Vsekakor je odstotek nezaželenih visok, saj se letno 22odstotkov vseh zanositev končna z umetno prekinitvijo. Žal jekar 60 odstotkov splavov ženski nevarnih in narejenih v razmerah,ki vodijo v resne zaplete. Tako približno 300 žensk dnevnoumre za posledicami umetne prekinitve. Približno ena tretjinanosečnosti se zgodi zaradi neuporabe kontracepcije, ena desetinapa zaradi nedoslednosti pri uporabi. Pomembno je, da je kontracepcijaučinkovita, varna, sprejemljiva in dostopna. Tveganjerabe kontracepcije lahko ponazorimo z več vidikov: tveganje zasmrtni dogodek ob letalski nesreči znaša 1 : 250.000, pri vožnji skolesom 1 : 130.000, zaradi same nosečnosti 1 : 8700, ob legalniumetni prekinitvi nosečnosti 1 : 450.000. Tveganje za smrtnidogodek ob jemanju kontracepcije pa je naslednje: pri nekadilkido 35. leta 1 : 1.667.000, pri starejši 1 : 33.300, pri kadilki do 35.let 1 : 57.800, pri starejši kadilki 1 : 5200. Še primerjava smrtnegazapleta ob kirurški sterilizaciji: 1 : 66.700. Seveda se ob teh podatkihlahko malce nasmehnemo, a zopet nam svetovna statistikaRevija ISIS - Januar 201053

Medicinapotrdi, da moramo kadilke, starejše od 35 let, znatno opozarjatina neprimernost razvade in sočasne uporabe hormonske KC.Uspeh kontracepcije tudi v Sloveniji merimo z dovoljenosplavnostjo. Zopet smo lahko veseli, da se rodnost dviga in znaša40 rojstev na 1000 žensk. O povečani rodnosti poročajo tudidruge države v tranziciji. Delež dovoljene splavnosti se od leta1980 vztrajno niža in je leta 2007 znašal 10 odstotkov. Še vednomoramo biti pozorni, katere ženske so tiste, ki umetno prekinejonosečnost, in zopet so v ospredju povratnice. Razveseljivpodatek, kateremu botruje kakovostno delo vseh ginekologovSlovenije, je, da je bilo leta 1997 30 odstotkov povratnic, leta2007 pa le še 21 odstotkov.Dostopnost hormonske kontracepcije pri nas1. Kombinirana oralna kontracepcija (KOK):• 16 vrst KOK z 21-dnevnim režimom jemanja, ena vrstaKOK z 28-dnevnim režimom jemanja. KOK s 84-dnevnimrežimom jemanja v uradni obliki sicer nimamo, a v praksisvetujemo nekaj vrst KOK z 21-dnevnim režimom jemanjain ženski natančno razložimo način in obliko podaljšanegajemanja. V novembru 2009 pričakujemo posebno oblikoKOK z estradiolvaleratom, drugo leto KOK z klormadionacetatom.2. Progestogenska oralna kontracepcija (POK):• ena vrsta POK s kontinuiranim jemanjem, ena vrsta urgentnePOK (levonorgestrel), ostali dve sta v fazi predregistracije inju pričakujemo spomladi in jeseni 2010, depo injekcija depoprovere i.m., ponekod v Evropi je registrirana s.c. oblika.3. Posebne oblike:• vaginalni obroček, novopredstavljen letos, hormonski materničniobroček, kožni obliž. Podkožnih vsadkov v Sloveniji žalni moč dobiti, seveda pa so na voljo še vedno bakreni materničnivložki, kondomi, ženski kondomi, diafragma oziromacervikalna kapica ter spermicidi. Sterilizacija je zakonskodoločena in se pri nas sicer izvaja v nizkem odstotku, ki pa galahko zasledimo tudi drugje po svetu. Temu primerno redkaje tudi vazektomija.Vsa priporočila za varno rabo kontracepcije si lahko preberetena www.who.int/reproductive-health/publications/mec, predlogeslovenskih smernic pa na: www.obgyn-si.org.Vaginalni obroček – novaoblika kontracepcijeProf. dr. Daniel S. Seidman s Sheeba Medical Center univerze vTel Avivu in predsednik Izraelskega združenja za kontracepcijonam je opisal novo kontraceptivno obliko – vaginalni obroček.Prvo kontracepcijsko tabletko v Evropi so predpisali zdravnikiženskam leta 1961 pod pogojem, da je bila ženska poročena inda je imela moževo privoljenje. Pri pregledu po posameznihdržavah so ugotovili, da danes klasično tabletko uporablja 20odstotkov Italijank, enak delež Američank, 35 odstotkov Nemk,3 odstotke Rusinj, 2 odstotka Kitajk in 1 odstotek Japonk.Ženske od zaščite pričakujejo, da bo enostavna za uporabo, varna,zanesljiva in s čim manj stranskimi učinki. Zato je pomembno,da ima možnost izbire različnih vrst zaščite, ki ustrezajo individualnemunačinu življenja, ne bodo imele negativnega vplivaBojana Pintar, Darija Strah in Vilma Kovač na predstavitvi nove kontracepcije54 Revija ISIS - Januar 2010

Medicinana telo in bodo morda celo izboljšale ali pripomogle k večjemurazumevanju spolnega življenja. Ženska si želi kontracepcijo,ki jo zlahka začne ali preneha jemati, hitro povrnitev zmožnostizanositve, da jo lahko sama uporablja, da sredstvo ne motispolnosti, dobro uravnava krvavitve, dismenorejo in predmenstrualnisindrom, telesno težo in vsebnost vode v telesu ter imablagodejne vplive na kožo. Želijo se izogniti slabosti in napetostiv dojkah, vmesnim krvavitvam ali spotingom, spremembamrazpoloženja in spolnega poželenja ter glavobolom.Vaginalni obroček je prva oblika kontracepcije s sproščanjem prekonožnice, ki jo je odobrila ameriška Uprava za hrano in zdravila(FDA). Vsebuje etinilestradiol v koncentraciji 15 µg, torej manjkot pri ultranizkodoznih oblikah KOK, ter etonorgestrel, aktivnimetabolit dezogestrela v koncentraciji 120 µg. Ob vstavitvi prvidan menstruacije nadaljnjih 21 dni izloča oba hormona, velik je54 x 4 mm. Po treh tednih ga za teden dni odstranimo in 8. danponovno vstavimo nov obroček. Če ga ženska vstavi od 2. do 5.dneva, je sedem dni potrebna dodatna zaščita s kondomom. Veljazlato pravilo: vsaka vstavitev v nožnico je pravzaprav pravilna invečinoma ženska vstavljenega obročka ne čuti. Tako v intervalu21 dni povzroči stabilno raven obeh hormonov v krvi in ravno stem pripomore k najmanj pogostim stranskih učinkom hormonskekontracepcije. Zaradi absorpcije preko nožnice se izognemoprvemu prehodu hormonov preko jeter. Anatomska sestavanožnice z bogato ožiljenostjo je zelo primerna za sproščanjehormonov. Etinilestradiol in etonorgestrel se sproščata iz obročkav enaki koncentraciji več kot 30 dni, zato lahko uporabo istegaobročka podaljšamo za teden dni. Inhibicija ovulacije je visoka,merimo jo z velikostjo vodilnega folikla in nivoja estradiola inprogesterona v krvi. Učinkovitost zaščite izražamo s Pearlovimindeksom, ki znaša 1,18 ob intention to treat protokolu in 0,77 obprotokolu samemu. Pogostnost vmesnih krvavitev je nizka, približno5,5 odstotka v prvih 12 mesecih uporabe. Primerjava s KOKkaže, da je v prvih šestih ciklusih uporabe manj neželenih nepravilnihkrvavitev pri obročku. Delež neželenih stranskih učinkovse giba med 2 in 5 odstotki, najpogosteje opisani so: glavobol,vaginitis, levkoreja, pritožbe zaradi obročka kot takega, povečanjetelesne teže, slabost in pojav aken. Ravno zaradi anatomskeprimernosti nožnice, ki v telesu leži pod kotom 130 stopinj inje torej poševen prostor v obliki črke H, izpade pravzaprav zelomalo – 2,6 odstotkov obročkov.V primeru, da obroček ostane zunaj več kot priporočene triure, ga vseeno ponovno vstavimo, a uporabimo dodatno zaščitonaslednjih sedem dni. Enako velja, če ga vstavimo kasneje kot8. dan v času nove vstavitve. Zaradi nizke vsebnosti etinilestradiolaje manj stranskih učinkov. Obroček predstavlja zaščito znajmanjšo koncentracijo estrogena. Primerjava sistemske mesečneizpostavljenosti za etinilestradiol (EE) pri obližu, KOK inobročku kaže, da je izpostavljenost v telesu pri obližu z vsebnostjo20µg/d EE kar 37,5 ng/h/ml, pri KOK z vsebnostjo 30µg/dEE 22,5 ng/h/ml in pri obročku z vsebnostjo 15µg EE/d 11,1ng/h/ml.Poudariti pa je seveda treba, da vaginalni obroček ne zagotavljanobene zaščite proti spolno prenosljivim boleznim, zato sepriporoča, da hkrati uporabimo kondom iz lateksa. Študijasprejemljivosti obročka pri ženskah kaže, da večina potrjujelahko vstavljanje in odstranitev, zelo malo jih čuti obroček medspolnim odnosom, ravno tako zelo malo spolnih partnerjevzavrača tako vrsto kontracepcije pri ženski. Da večina žensk nemore čutiti obročka med odnosom, si lahko pojasnimo z razlagooživčenja nožnice: spodnja tretjina in vhod sta bogato oživčena,zgornji dve tretjini pa zelo malo. Primerjava zadovoljstva innadaljnje uporabe med ženskami v Nemčiji, Španiji in na Nizozemskemkaže približno 80-odstotno zadovoljstvo ob uporabi,90-odstotno strinjanje z lahko uporabo in 70- do 80-odstotnonadaljnjo uporabo.Vaginalni obroček predstavlja prvo obliko uporabe hormonskekontracepcije na tak način, zato je R. Nappi leta 2006 izvedlaobsežno študijo The International Vagina Dialogue Survey pri9441 ženskah v 11 državah, starih od 18 do 44 let. Izsledki sonaslednji: večina žensk lahko izgovori besedo vagina svobodno,a tretjina vseh čuti zadrego pri pogovoru v javnosti. Polovicameni, da je vagina del, najmanj poznan njej sami. Odnos družbedo vagine odkriva, da je šele sedanji čas naklonjen, da se ženskeo njej lahko pogovarjajo svobodno, a dve tretjini žensk trdi, da jemnenje družbe še vedno neprimerno. Kar tretjina vseh vprašanihodkriva, da so jim v otroštvu dopovedovali, da je dotikanjespolovil umazano in grdo. Najbolj sproščeno se ženske o vaginipogovarjajo s svojim spolnim partnerjem, prijateljicami, sestro,mamo, zelo malo pa z moškimi prijatelji, brati ali očetom. Ženskapri opisu svoje vagine na prvo mesto postavi, da je to intimnidel, nato spolno privlačen in nato skrivnosten del. Njen spolnipartner pa kar v 40 odstotkih meni, da je vagina spolno privlačna,znatno manj, da je to njen intimni del, 14 odstotkov jih trdi,da je vagina lepa, in znatno manjši delež, da je skrivnostna.Znanje ženske o nožnici sami razkriva, da jih 60 odstotkov premalopozna svoj intimni del. Polovica ne ve, kako velika je vagina,a večina vseeno meni, da je ravno prav velika. 75 odstotkovse jih zaveda, da vagina sprejme in objame predmet, ki se pojaviv njej, a polovica še vedno zmotno meni, da je to navpična cevkatakrat, ko ženska stoji. Le tretjina se jih zaveda, da je vagina tudipot absorpcije zdravil v telo.Asist. dr. Vilma Kovač nam je podala klinične izkušnje z vaginalnimobročkom. V dosedanjih študijah so analizirali kontraceptivnoučinkovitost, kontrolo mesečnega ciklusa, sprejemljivostin neželene učinke med KOK in vaginalnim obročkom (VO).Ugotovili so primerljivo visoko kontraceptivno učinkovitost priobeh, majhen vpliv na telesno težo tako pri KOK kot VO, enakopozitiven učinek na dismenorejo in predmenstrualni sindrom,a boljšo kontrolo ciklusa pri VO in tudi večjo sprejemljivostmed uporabnicami. Obširne klinične izkušnje so povzete poporočilu dr. Ulle Agren s Finske, kjer obroček uporabljajo žeod leta 2003. Mnenja uporabnic so naslednja: uporaba VO jeenostavna, ne zahteva dnevnega režima jemanja, saj ga vstavijov nožnico za tri tedne, nato ga odstranijo za teden dni in si ganato ponovno vstavijo v nožnico. V začetku se poraja vprašanje,ali ga res vstavijo same in kako, vendar že kmalu ugotovijo, da jevstavljanje povsem enostavno. Vaginalnega obročka že nekaj ur56 Revija ISIS - Januar 2010

Medicinapo vstavitvi ne čutijo več, saj se na telesni temperaturi povsemzmehča. Poročajo o zelo nizki stopnji zdrsa VO iz nožnice.Ženske skrbi, ali obroček moti spolni odnos; ankete poročajo,da večine parov obroček ne moti. Če želijo, si lahko med odnosiVO vseeno odstranijo in si ga ponovno namestijo v naslednjihtreh urah. Možne so prestavitve prekinitvene krvavitve, podobnokot pri KOK. VO ne poveča tveganja za nožnične okužbe.Dr. Kovačeva je nanizala tudi lastne izkušnje: izkazalo se je, daje VO zelo primerna oblika za začetnice uporabnice hormonskeKC, saj so to večinoma mlade ženske, željne novosti, noveganačina in manj ali zelo malo obremenjene z negativno podobonožnice kot dela telesa, ki je bila bolj prisotna pred desetletjimed ženskami in na splošno v družbi. Pomembno je, da VOne »medikaliziramo« preveč, da jasno razložimo enostavnostvstavitve in odstranitve ter predstavimo nožnico kot medij, kjerse oba hormona primerno izločata v telo in s tem zelo dobrouravnavata svojo zaščitno vlogo. Izkušnje, ki jih ženske pridobijoob prvem obročku, so kritične za nadaljnjo uporabo in česo pozitivne, zelo malo žensk preneha z uporabo. Meni, da jepojavnost neželenih učinkov nizka, večinoma opisani glavoboli,slabost in napetost dojk ter nevtralen vpliv na telesno težo.Ženske se manj pritožujejo zaradi suhe nožnice. Meni, da jeVO primerna oblika zaščite za ženske z glavoboli, gastrointestinalnimitežavami, dimsenorejo, za uporabnice, ki vsakodnevnopozabljajo vzeti tabletko per os, za mame z majhnimi otroki, zaženske, ki delajo v izmenah, za ženske, ki dosti potujejo in takomenjavajo časovne pasove, ter za študentke.Marija Ilijaš Koželj, dr. med., in Lucija Vrabič Dežman, dr. med.,sta predstavili kontracepcijsko svetovanje in dva klinična primeraindividualne obravnave pri posameznici. Pri opisu obeh primerovsmo udeleženci strokovnega sestanka tudi aktivno sodelovaliz glasovanjem, kako bi ravnali pri najboljši izbiri posamezneoblike hormonske zaščite.Izjava o konfliktu interesovPodpisana Darija Strah, dr. med., avtorica članka Vaginalniobroček – nova oblika hormonske kontracepcije, predvidenegaza objavo v reviji Isis, izjavljam, da je strokovnipovzetek predstavitvenega simpozija namenjen seznanjanjustrokovne javnosti z namenom predstavitve nove vrstehormonske kontracepcije. Članek ne vsebuje reklamnihsporočil farmacevtske družbe Schering Plough, ki jeorganizirala predstavitveni simpozij. Povzetek predavanjvsebuje znanstveno potrjena dejstva in novosti, potrebne zastrokovno seznanjanje z novim zdravilom.Nov, kroničen način zdravljenjaerektilne disfunkcije z zdraviliCiril OblakErektilna difunkcija (ED) je v splošni populaciji moškihmed 40. in 70. letom starosti pogosta. V raziskavah, ki so jihopravili na velikem številu moških, je bila prisotna kar pri 52odstotkih. Ta motnja je tudi tesno povezana z zmanjšanjemkakovosti življenja v vseh starostnih obdobjih. V starosti 40let ima težave s potenco že kar 9,5 odstotka moških. Srčnožilnabolezen je najpogostejši vzrok, saj povzroči težavo karpri približno 80 odstotkih vseh bolnikov z ED, slednja jelahko tudi prvi simptom resne srčno-žilne bolezni.V zdravljenju ED so se kot uspešna izkazala zdravila, ki vsebujejozaviralce fosfodiesteraze tipa 5. Navedena zdravila sopostala temeljni kamen v zdravljenju, saj so dokazala uspešnostpri približno 75 odstotkih bolnikov, ne glede na vzrok motnje.Kontraindikacije so redke, v praksi je to največkrat sočasnozdravljenje z nitrati v katerikoli obliki. Stranski učinki so najpogostejeblagi in prehodni, zato malokrat vodijo do prekinitvezdravljenja. Tradicionalno bolniki jemljejo zdravila po potrebi(»on-demand«), trajanje učinkovanja posameznega zdravila določačasovno okno, v katerem moški lahko ima uspešen spolniodnos. Težava zdravljenja ED z zdravili je v pogosti opustitvizdravljenja. V nekaterih raziskavah je bil delež opustitve celo78-odstoten. Eden od pomembnejših vzrokov je razhajanje medučinkovitostjo zdravil in spolnim zadovoljstvom para. Pri temnajverjetneje igra pomembno vlogo pomanjkanje spontanostiv spolnem življenju, čeprav ima lahko zdravilo zaradi svojihfarmakodinamičnih lastnosti tudi dolgo časovno okno.V zadnjih letih so se raziskovalci precej ukvarjali z možnostjo,da bi bolniki z ED jemali zdravilo dnevno in ne po potrebi, kotje bilo običajno. Takšen način je smiseln, če uporabimo tadalafil,ki ima dolgo razpolovno dobo – 17 ur. Rezultati raziskav sopokazali, da je dnevni režim jemanja tadalafila v odmerku 5 in10 mg vsaj tako uspešen kot standardni, neželeni stranski učinkiso lahko manjši, zaradi bolj enakomerne nasičenosti plazme(Porst s sodelavci). Kronično zdravljenje pri moških s sladkornoboleznijo, ki spadajo med težje ozdravljive bolnike, se je celov nižjem odmerku 2,5 in 5 mg dnevno prav tako izkazalo zauspešno (Hatzichristou s sodelavci).Ob kroničnem načinu zdravljenja dosežemo stabilne koncentracijetadalafila v krvi po petih dnevih. Pri odmerku 5 mg, kiRevija ISIS - Januar 201057

Medicinase je v raziskavah izkazal za najprimernejšega, je kumulativnaplazemska koncentracija v tem času enaka, kot če bi bolnikiuživali odmerke 8 mg ob režimu »po potrebi« v času učinkovitostizdravila. Obroki hrane na plazemske koncentracijenimajo nobenega vpliva. V številnih raziskavah so poročali tudio drugih koristnih stranskih učinkih kroničnega zdravljenja stadalafilom: zvečanju koncentracije dušikovih oksidov (eNOS)v žilnem endotelu, zvečanju vsebnosti alfa-aktina v gladkihmišicah kavernoznega telesa, opažali so ugoden vpliv na esencialnohipertenzijo, možgansko prekrvitev, gibljivost požiralnika,želodčno funkcijo, ishemični kolitis, cistično fibrozo, razjede naudih, prekrvitev retine, sindrom vzdraženega črevesja, kroničneledvične bolezni, kronično limfocitno levkemijo, diabetičnonevropatijo in na Raynaudovo bolezen. Zdravila tudi inducirajohem oksigenazo in imajo celo antioksidativni učinek. Zdravljenjez zaviralci fosfodiesteraze tipa 5 izboljša simptome, ki jihpovzročajo benigna povečana prostata in kronični prostatitis,zvečajo se koncentracije prostega in celokupnega testosterona,zveča se gibljivost spermijev, zmanjša se pogostost in izraženostED po radikalni prostatektomiji.Kronično zdravljenje s tadalafilom bi pri izbranih bolnikihlahko nadomestilo standardni način »po potrebi«. Nov način jesicer primeren le za bolnike z ED, pri katerih je bilo predhodnoodmerjanje »po potrebi« uspešno in ki imajo spolne odnose vsajdvakrat tedensko. Priporočljiv je pri bolnikih, ki spadajo v skupinotežje ozdravljivih moških z ED. Glede na številne ugodnestranske učinke tadalafila je možno, da se bodo nekateri moškiodločili za kroničen način zdravljenja, ne zgolj zaradi ED, ampaktudi zaradi nekaterih od teh učinkov. Bolniki s hudo okvaroledvične funkcije (očistek kreatinina manj kot 30 ml/min) nisoprimerni za kronično zdravljenje s tadalafilom, previdnost jepotrebna tudi pri hujši okvari jetrne funkcije.Literatura je dosegljiva pri avtorjuIzjava o konfliktu interesovPodpisani prim. doc. dr. Ciril Oblak, dr. med., avtor člankaNov, kroničen način zdravljenja erektilne disfunkcije zzdravili, predvidenega za objavo v reviji Isis, izjavljam, dasem članek napisal na lastno pobudo, ker se mi zdi zanimivza objavo. Moj članek ne vsebuje reklamnih sporočil, ki bise kakor koli nanašala na proizvod cialis, ki ga trži firmaEliLilly, in je le pregled znanstveno potrjenih dejstev ovlogi zaviralca fosfodiesteraze tipa 5 v zdravljenju erektilnedisfunkcije oziroma uporabi na drugačen, novejši način.PoročiloTečaj medicine v divjini in na(visokogorskih) odpravahJurij Gorjanc»Gremo, gremo! Misliš, da ti tega ni treba splezati samo zato,ker si dohtar. Če se ne zbašeš čez, se lahko za izpit obrišeš podnosom... Teorija pride šele pol...« se je v švicarski nemščinidrl Urs Hefti, kirurg in organizator tečaja iz Zermatta.»Presneto!« si mislim med visenjem v bajlah, »kako težačenje!Še sreča, da so me na podoben način žajfali že inštruktorjiv alpinistični šoli in pri GRS. Sicer pa, a mi je tega treba?Čeprav me vse skupaj že malo spominja na izkušnjo v vojski,vztrajam. Sicer...«Tako nekako bi lahko opisal vzdušje in poskuse, da se dokopljemdo potrdila, ki bi bilo nekakšna pika na i dosedanjemudelu in izobraževanju v gorski medicini.Tečaj Wilderness and Expedition Medicine Course, ki je tokratpotekal v Zermattu od 17. do 22. avgusta 2009, je mednarodnousklajena oblika izobraževanja za zdravnike, ki ga že več kotdesetletje organizirajo alpske države pod okriljem Mednarodnezveze alpinističnih organizacij (UIAA) in Mednarodnekomisije za reševanje v gorah (IKAR). Njegov namen je naučitizdravnika teoretičnih osnov in praktičnih veščin, ki jih moraHoja po ledeniku58 Revija ISIS - Januar 2010

MedicinaVišinski tabor, v ozadju Matterhornobvladati, da lahko v visokogorju poskrbi najprej za lastnovarnost, nato pa tudi za varnost in (predvsem) zdravje drugih.Tečaji z enakim programom in enakim zaključnim licenčnimizpitom obstajajo v Angliji, Franciji in nemško govorečih(alpskih) deželah. Zaradi velikega števila nemško govorečihkandidatov in vabljivih lokacij so tečaji v Avstriji, Nemčiji inŠvici dobro obiskani in tudi najbolje organizirani. V letih poprejmora kandidat opraviti t.i. zimski in letni del izobraževanjater dodatno še izpit iz medicine v visokogorju (vsako traja petdni). Do sedaj je zaključni izpit iz medicine na odpravah v Šviciopravilo sedem zdravnikov.Skratka, dokaj zapletena logistika, a z namenom. V UIAAin IKAR težijo k temu, da imajo zdravniki, ki se udeležujejovisokogorskih odprav, opravljena predpisana izobraževanja inomenjeni izpit. Le na ta način lahko nekdo jamči za njihovoznanje in posredno zdravje udeležencev odprav. V Švici ter večinomatudi v Avstriji in Nemčiji je standard tudi v praksi visok:zdravnik visokogorske odprave je lahko le nekdo z omenjenimlicenčnim izpitom. Kako drugačne razmere od vsakdanje praksev domovini, kjer so plezalci zelo srečni že, če zdravnika zaodpravo (ob naših obveznostih) sploh dobijo. Pa s tem splohnočem razpravljati o strokovni usposobljenosti slovenskih kolegov,saj je ta po mojem vedenju vendarle visoka. Bolj spodbujamk uvedbi podobnih standardov tudi pri nas.V prijetnem hotelu (z balkonskim pogledom na Matterhorn)sredi Zermatta se nas je letos pozno avgusta zbralo 25 zdravnikoviz petih evropskih držav, prišla je tudi zdravnica iz Avstralije.Spoznavnemu popoldnevu je takoj sledilo razdeljevanjeopreme ter dogovarjanje o tem, kaj bo kdo nosil, čeprav je bilvzpon na najvišji švicarski vrh (Dufour Spitze, 4678 m) načrtovanšele za konec tečaja. Predavanja so si v dneh po prihodusledila od jutra do večera. Prišli so prof. dr. Marco Maggiorini,fiziolog iz Italije (vodilni raziskovalec na področju višinskegapljučnega edema), dr. Eckehart Schoell iz Nemčije (anesteziologin udeleženec več odprav), dr. Tobias Merz, intenzivist(višinski možganski edem) in drugi. Čeprav je bilo vse zapisanov priročniku, ki smo ga prejeli, se je ob koncih predavanj vednorazvila živahna razprava. Užitek je razpravljati, ko ljudje govorijoiz izkušenj. Vsebina razprav presega namen tega poročila;morda omenim le aktualno področje dopinga v gorah. V UIAAzelo spodbujajo razprave o omenjenem problemu. Tudi Švicarjipriznavajo, da je zloraba medicinskih preparatov, ki pospešujejoaklimatizacijo oz. domnevno preprečujejo razvoj višinskebolezni, v svetu zelo velika. Le odkrite strokovne razprave lahkovodijo do razjasnitve stanja. Na zdravnikih je naloga, da takepojave zaviramo, uporabo zdravil v nenamenskih situacijah obsodimoin poskušamo preprečevati. Poskusi prelisičiti normalneprocese aklimatizacije ali izboljšati zmogljivosti, so že marsikateregaalpinista drago stali.Teoretičnemu delu je sledil vzpon na najvišjo kočo v Alpah(Cabana Margherita, 4559 m). Vendar brez spanja v koči,temveč v šotorih višinskega tabora. V koči (nekoliko niže) smoposlušali le še zadnji del predavanj: praktični napotki, seznamzdravil na odpravah, predvideni stroški... Sledil je celodnevni izpit.Začel se je na ledeniku Gorner, kjer je moral vsak kandidatizvesti pravilno vodenje naveze treh plezalcev preko ledeniškihrazpok, sposobnost vzpenjanja preko ledenih odlomov itd. Včasih,a le za hip, se je prikradla medmisel: »Pa sam‘ en teden dobregadopusta sem želel preživet v švicarskih Alpah«. Čeprav mije vse skupaj šlo kar od rok in nog, sem užival šele pri reševanjuiz razpok in se s hvaležnostjo spominjal let urjenja pri GRS.Teoretični – ustni del izpita je potekal pri posameznih izpraševalcihv sobah koče. Sledil je še komisijski del, ko je bilo trebarazrešiti konkreten klinični primer bolnika s težkim primeromvišinske bolezni. Ozračja resnosti se pri izpraševalcih ni dalorazbiti niti s kakšnim hribovskim vicem, svoje je k naporomprispevala še višina. Med čakanjem na večerjo je organizatorrazglasil rezultate – na veselje tistih, ki nam je uspelo, in malomanj tistih, ki jih čaka popravni del v prihodnjem letu.Misel za zaključek? Morda tista od Nejca Zaplotnika: »Ne igrase z življenjem, kdor živi sredi nevarnosti, ki jih pozna in je nanjepripravljen«.60 Revija ISIS - Januar 2010

Drugi mednarodni simpozijo nezgodni podhladitviIztok TomazinMedicinaSrečanje okrog 50 zdravnikov iz Evrope, Azije in obeh Amerik,ki se srečujemo s podhladitvami kot urgentni zdravnikina terenu, specialisti v bolnišnicah ali raziskovalci, je potekalo25. septembra 2009 v Zermattu v Švici. Glavni organizatorsimpozija in hkrati gonilna sila prizadevanj za vzpostavitevmednarodnega registra podhladitev je bil prof. Beat Walpoth,direktor raziskovalnega centra kardiovaskularne kirurgije vženevski univerzitetni kliniki, ki sodi med vodilne svetovnestrokovnjake za raziskovanje in zdravljenje podhladitev.Osnovni namen simpozija je bil izmenjava izkušenj, koordinacijaraziskovalnega dela in prenos spoznanj v prakso, takona terenu kot v bolnišnicah. Simpozij je bil organiziran objubileju – 10. obletnici preživetja doslej najgloblje nezgodnepodhladitve.Nezgodne podhladitve so še vedno slabo raziskane, smernice zazdravljenje pomanjkljive, še posebej malo je takih, ki temeljijona dokazih.Richalet iz Francije je v zanimivem predavanju poudaril, da jeinducirana podhladitev obetavna terapevtska metoda pri možganskiishemiji različnih vzrokov. V primeru srčnega zastoja jože uporabljamo tudi na terenu, pri ishemični možganski kapi paše ne, vendar se glede na rezultate raziskav to lahko v kratkemspremeni.Zloglasni »afterdrop« danes velja za mit. Če je šlo za počasnoohlajanje, in večina primerov podhladitev je takih, zaradivazokonstrikcije ni nenadnega priliva mrzle krvi (afterdrop) izperiferije v jedro telesa, kar so nekdaj povezovali z nenadnimismrtmi med gibanjem ali pretiranim premikanjem podhlajencev.Zato po novem gibanje podhlajenih, če to zmorejo, niprepovedano. Kolega Teale iz škotske GRS je prikazal primer,ko je nezgodno podhlajeni (III. stopnja, okoli 28 stopinj temperaturejedra) moral nekaj časa hoditi sam, zaradi okoliščin medreševanjem. Drugače je s hudo podhlajenimi, pri katerih lahko zrazličnimi postopki in premikanjem povzročimo ventrikularnofibrilacijo (VF).Razpravljali smo o pojavu, imenovanem »perirescue collaps«, ki sepogosto konča usodno. Gre za pojav, ko se med reševanjem inzačetnimi terapevtskimi postopki stanje podhlajenca nenadomabistveno poslabša in običajno umre v srčnem zastoju. Verjetnimehanizem je VF, ni pa še znano, ali na njen nastanek vplivajometabolni, hidrostatski ali drugi vzroki.Ellerton iz angleške gorske reševalne službe (GRS) je predstavilštiriurni zemeljski (let reševalnega helikopterja zaradi obupnegavremena ni bil možen) transport podhlajenca brez tipnihpulzov. Nastavil mu je iv. kanal, dobival je infuzijo in kisik,možnosti monitoriranja delovanja srca v snežnem viharju nisoimeli, prav tako ni bilo mogoče oživljanje med dolgotrajnimprenašanjem po zahtevnem terenu. Je pa preživel.Poudarjeno je bilo, da atrijska fibrilacija, ki je pogosta pri podhladitvahpod 32 stopinjami temperature jedra, ni prognostičniznak. Med ogrevanjem običajno izgine.Razprava o temi, kaj in koliko »delati« pri globoko podhlajenihna terenu, je bila zanimiva, zaključki pa jedrnati: čim manjpremikanja pacienta, čim manj intervencij, ki niso življenjskegapomena (iv. kanal z infuzijo, intubacija je dostikrat že vprašljiva…).Treba pa je zagotoviti osnovni monitoring (stalno merjenjetemperature jedra, EKG in oksimetrija). Stalno moramo bitipripravljeni na oživljanje, saj lahko kadarkoli pride do malignearitmije, zlasti VF. Moto razprave je bil »manj je lahko več«.O isti temi je predaval eden najbolj izkušenih zdravnikovšvicarske GRS Durrer: »Dileme pri oskrbi podhlajencev na terenu«.Pravilo »nihče ni mrtev, dokler ni topel in mrtev«, velja zdoločenimi izjemami, npr. popolnoma zmrznjenimi podhlajenci.Mrliške lise pri podhlajenih niso merodajen znak smrti, sajgre lahko le za kožne spremembe zaradi pritiska. Enako velja zarigor: lahko je zmrznjen le del telesa, npr. ud, podhlajeni pa ješe vedno živ. Temeljni izziv triaže pri več podhlajencih hkrati,npr. pri zasutih v plazu, je odkriti podhlajence IV. stopnje(navidezno mrtvi), ki imajo ob ustreznih postopkih možnostipreživetja. Ti postopki pa so predvsem srčno-pljučno oživljanje,nastavitev iv. kanala pri njih običajno ni smiselna, razen če namto uspe zelo hitro brez dodatnega ohlajanja pacienta. Zdravilapri globokih podhladitvah namreč ne delujejo, v poštev pridejošele v kasnejši fazi delnega ogretja. Pri dokazani VF so smiselneena do tri defibrilacije z maksimalno močjo. Oživljanje pa najbi na terenu začeli šele, ko ga bomo lahko kadarkoli nadaljevalibrez zamude. Pri oskrbi podhlajencev III. stopnje (nezavestni stemperaturo jedra od 28 do 24 stopinj) je poudaril pomen stalneaplikacije kisika, kar med drugim zmanjša možnost nastankaVF in drugih aritmij. Pomembno je tudi zelo previdno ravnanjes podhlajencem, saj se ob grobih premikih in posegih bojimopredvsem nastanka VF. Če ima podhlajeni še prisotne zaščitnereflekse, naj bi intubirali le, če lahko hitro nastavimo iv. kanal.Pokazal je tudi nekaj primerov iz bogate prakse in zaključil zbesedami: oskrba podhlajencev na terenu je umetnost možnega.Couchy iz bolnišnice v Chamonixu je predstavil zanimiv inpretresljiv film o oživljanju alpinistke, ki je zdrsnila v strminahMont Blanca. Posnel ga je urgentni zdravnik z na čeladopritrjeno kamero, ki je s helikopterjem v spremstvu gorskegavodnika reševalca priletel na mesto nesreče vsega 10 minut ponesreči. To je res izjemno kratek dostopni čas ekipe NMP, šeRevija ISIS - Januar 201061

Medicinaposebej ob dejstvu, da gre za visokogorsko okolje. V živo so biliprikazani vsi postopki oživljanja in druge oskrbe, od takojšnjemasaže srca, intubacije, nastavitve iv. kanala, uporabe adrenalina,hipertonične raztopine itd., v precej neugodnem terenu medskalami. Epitimpanalno sta ji izmerila temperaturo 27,8 stopinj,vendar podatek ni zanesljiv, saj ni znano, ali je še imela ohranjenkrvni obtok. Kljub hitremu prevozu s helikopterjem v bolnišnicoje žal umrla. Nismo pa dobili podatka o obdukcijskemizvidu. V razpravi so bile izpostavljene motnje koagulacije inhemostaze, ki se začenjajo pojavljati pod 34 stopinjami temperaturejedra, kar pri poškodovanih podhlajencih lahko hitropovzroči začarani krog: krvavitve - hipovolemija - dodatnoohlajanje. Poudarjeno je tudi bilo, da je vsak nezavesten pacientv mrzlem, zlasti gorskem okolju podhlajen, dokler ni dokazanodrugače.Ledoux iz GRS Francije je predstavil načine merjenja temperaturejedra telesa na terenu. Klinične raziskave so pokazale, dasta epitimpanalni in ezofagealni način enakovredna. Pomembnopa je vedeti, da je epitimpanalno merjenje enakovrednoezofagealnemu le pri podhlajencih, ki še dihajo, pri tistih, ki nedihajo več, je bistveno zanesljivejše ezofagealno.Poseben dogodek v okviru simpozija je bilo plenarno predavanjeob 10. obletnici preživetja pri doslej najnižji izmerjenitemperaturi telesnega jedra – 13,7 stopinj. Primer so predstavilikar vsi ključni udeleženci iz Norveške, ki so bili povabljeni kotposebni gostje simpozija: ponesrečenka Ana, danes zdravnica,ki so ji po padcu v ledeniško razpoko med smučanjem totemperaturo izmerili, njen takratni in sedanji partner, tudizdravnik, ki je iz razpoke sam ni mogel izvleči, jo je pa kasneje,ko je to uspelo reševalcem, pomagal oživljati, ter anesteziolog izbolnišnice Tromso, kamor so Ano v srčnem zastoju, ki je trajalveč kot eno uro, prepeljali s helikopterjem. Po dolgotrajnemoživljanju in ogrevanju (tudi s srčno-pljučnim obvodom) sovzpostavili osnovne življenjske funkcije, kljub številnim zapletom(ARDS, MOF itd.) pa je po več operacijah in dolgotrajniintenzivni negi preživela. Danes je skoraj brez posledic, še najboljjo moti periferna nevropatija. Predstavitev dogajanja je bilaimpresivna, od lokacije in mehanizma nesreče, do zahtevnegaizkopavanja, reševanja, oživljanja in kasnejše oskrbe v bolnišnici.Uspešen primer je vplival na poglobljeno nadaljnjo obravnavohudih podhladitev na Norveškem – s pomočjo srčno-pljučnihobvodov in drugih postopkov so uspeli rešiti še nekaj življenjgloboko podhlajenih, nikoli kasneje pa nikjer na svetu (doslej)niso oživili nekoga s tako nizko temperaturo jedra zaradinezgodne podhladitve. Nekaj drugega so seveda kontroliranepodhladitve zaradi različnih operativnih posegov.V hospitalnem delu simpozija so najprej predstavili neinvazivnenačine ogrevanja podhlajencev. V nizozemski raziskavi sonašli kar 14 različnih načinov ogrevanja v različnih bolnišnicah.Izpostavili so številne zaplete med ogrevanjem in pomanjkanjeenotnih smernic za bolnišnično obravnavo podhlajencev.Naslednje predavanje je bilo posvečeno ogrevanju najglobljihpodhlajencev s srčno-pljučnim obvodom. Ta zahtevni postopek,ki marsikje ni izvedljiv, še vedno velja za zlati standard. Poudariliso pomen uporabe zadostne količine heparina.Zadnji del simpozija je bil posvečen nastajajočemu mednarodnemuregistru nezgodnih podhladitev in raziskovanju na tempodročju. Ciljna skupina sodelujočih v registru so bolnišnice,ki obravnavajo podhladitve. Poudarek je na primerih pod 32stopinj temperature jedra in na tistih s srčnim zastojem. Ciljregistra je izmenjava izkušenj, kliničnih in raziskovalnih spoznanj,ki bi izboljšala znanje o podhladitvah in predvsem oskrbopodhlajencev.Primeri podhladitev tudi v Sloveniji niso redki, mnoge blažjepodhladitve pa so spregledane, ker ni izrazitih simptomov inse ob prihodu v toplejše okolje spontano popravijo. V gorahjih je sorazmerno malo, mnogo več jih je v urbanih okoljih.Najpogosteje gre za vinjene osebe, ki omagajo preden dosežejotoplo zavetje, pa za starostnike, ki že v osnovi slabše prenašajonižje temperature okolja, iz socialnih razlogov pa pogosto živijov slabo ogrevanih stanovanjih. Zelo hitro se ohlajajo tudi hudipoškodovanci, tudi v toplem delu leta.Zanimivo bi bilo vedeti, kako sta slovenska klinična centrapripravljena na takojšnjo obravnavo hudih nezgodnih podhladitev,vključno z možnostjo hitre uporabe srčno-žilnega obvoda.Vsekakor pa bilo koristno, če bi se naše bolnišnice vključile vmednarodni register nezgodnih podhladitev, ki predstavlja velikstrokovno-raziskovalni potencial na tem področju.E-naslov pobudnika registra je: beat.walpoth@hcuge.ch Registerbo v kratkem imel svojo spletno stran. Več o simpoziju bo naspletnem naslovu: www.hypothermia2009.unige.chUdeležbo na simpoziju mi je omogočila Gorska reševalna zvezaSlovenije.Diagnostika in oskrba podhlajenih, še posebej če so hkratitudi poškodovani, je na terenu zelo zahtevna. (Foto: arhivIztoka Tomazina)62 Revija ISIS - Januar 2010

MedicinaSimpozijPsihološke ovire prizdravljenju diabetesaDarja LovšinDiabetes tipa 2 je bil kot bolezen življenjskega stila pri nas inpo svetu s strani zdravstvenih oblasti dolga leta zapostavljen,kar se kaže v trendu izrazitega naraščanja števila bolnikov, ki jepo podatkih Mednarodnega združenja za diabetes (IDF) doseglov svetovnem merilu epidemičnih 246 milijonov bolnikov,medtem ko je v Sloveniji po podatkih, objavljenih na lanskoletninacionalni konferenci o diabetesu, 125.000 ugotovljenihprimerov te bolezni.Ob tem, ko je razglašena svetovna epidemija diabetesa (OZN,2006), je že nekaj časa znano, da v najbolj razvitih zdravstvenihsistemih komaj slaba tretjina bolnikov z diabetesom dosegadobro glikemično kontrolo. Po drugi strani pa večina zdravnikovmeni, da so psihološki problemi pomemben razlog zaslabo sodelovanje pacientov v zdravljenju. Zato je Zavod zaizobraževanje o diabetesu v sodelovanju s strokovnjaki Kliničnegaoddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni Kliničnega centra v Ljubljani, Pediatrične klinike UKC,Psihiatrične klinike Ljubljana in Univerzitetne bolnišnice VukVrhovec iz Zagreba 1. oktobra 2009 v Ljubljani organiziralsimpozij o psiholoških ovirah pri zdravljenju diabetesa. V vabiloso zapisali, da je simpozij namenjen vsem, ki se ukvarjajo zdiabetesom in želijo izboljšati rezultate zdravljenja. Simpozij jevodila svetnica diabetologinja prim. doc. dr. Maja Ravnik Oblaks kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni UKC.Najprej je udeležence nagovorila Darja Lovšin, direktorica Zavodaza izobraževanje o diabetesu in urednica revije o diabetesuDita ter v predavanju »Problem zdravljenja diabetesa na pragu21. stoletja ali kaj lahko znanost še stori za bolnika z diabetesom?«soočila ugotovitve dveh velikih mednarodnih študij odiabetesu. Prva, imenovana CODE – 2 (The Cost of Diabetesin Europe – Type 2 study) je že v začetku tega tisočletja pokazala,da samo 31 odstotkov diabetikov v Evropi dosega dobroglikemično kontrolo, kar pomeni, da učinkovito zdravljenjediabetesa tipa 2 v razvitem svetu ni pomembno odvisno od razpoložljivostizdravil in pripomočkov ter razvitosti zdravstvenegasistema. Notranje rezerve v zdravljenju diabetesa je objektiviziralain dokumentirala leta 2000 v trinajstih državah sveta začetamednarodna študija, imenovana DAWN (Diabetes Attitudes,Wishes and Needs; stališča, želje in potrebe pri diabetesu), kije vrata zdravljenja diabetesa na široko odprla psihosocialnemuvidiku. Z intervjuvanjem 5426 diabetikov ter skoraj 4000zdravnikov in medicinskih sester so v študiji položili temeljerazumevanju človeka, ki se skriva za boleznijo, in osupnili vsevpletene s podatkom, da so za slabo zdravljenje diabetesa odgovornitudi zdravstveni delavci.Doc. dr. Maja Ravnik Oblak, ki aktivno sodeluje v organizacijahPSAD ( PsychoSocial Aspects of Diabetes) in EDID(Research Consortium – European Depression in Diabetes) jev predavanju »Pot do boljše urejenosti sladkorne bolezni – večjepsihološko breme za bolnika« predstavila sladkorno bolezen koteno najstarejših diagnosticiranih bolezni, ki sodi med najboljnepredvidljive, pogoste in psihično obremenjujoče kroničnebolezni. Opozorila je, da se ob pojavu kroničnih zapletov, kiso prelomnica v poteku diabetesa, pogosto spremeni bolnikovodnos do bolezni: zaradi obupa, da nivo glikemije ni večpomemben, lahko opustijo samokontrolo; nekateri začnejo zeloskrbno urejati svojo bolezen; ob previsokih vrednostih glikemijelahko iz strahu pred nadaljnjim poslabšanjem zapletov postanejoobsedeni z boleznijo itd. Pri intenziviranju terapije, ko jetreba uvesti inzulinsko zdravljenje, so negativne predstave inpredsodki velika ovira. Iz študije DAWN, ki je pred desetletjemv zdravljenje diabetesa pripeljala psihosocialni vidik, izhaja, dakar 55 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki šeniso zdravljeni z inzulinom, meni, da bi prehod na inzulinskozdravljenje pomenil, da so odpovedali pri samovodenju bolezni.Zgodnje zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 pri nedoseganjuciljev je inzulin, pri čemer ni zgornje meje odmerka in kontraindikacij.Vendar za razliko od diabetesa tipa 1, tesna kontrolapri tipu 2 ni najboljša izbira, saj lahko preveč obremenjuje bolnike,bodisi z »zapletenim« načinom zdravljenja, hipoglikemijamiali porastom telesne teže. Zaradi psihosocialne komponentediabetesa, kot pomembnega dejavnika za ugoden izid, mora bitidelo s sladkornimi bolniki timsko, pri čemer je pomembna tudivloga psihologa oziroma psihiatra. Intenziviranje terapije morabiti premišljeno, upoštevati je treba, da je prehod na inzulinnajbolj psihično obremenjujoč (za bolnika in terapevte).Psihologinja dr. Mirjam Pibernik Okanović iz zagrebškeuniverzitetne klinike Vuk Vrhovec, klinični oddelek za boleznimetabolizma in diabetes, uživa v Evropi in tudi širše velik ugledzaradi svojega poglobljenega pristopa k psihološkim oviram prizdravljenju diabetesa. Udeležencem simpozija je v predavanju»Psihološke ovire pri učinkovitem zdravljenju diabetesa medzdravstvenimi delavci in bolniki« predstavila komunikacijskestrategije in postopke, s katerimi spodbudimo pacientovozavedanje osebnih težav in razvijamo odnos med zdravnikomin bolnikom. Pripravljenost bolnikov, da sprejmejo priporočenepostopke zdravljenja, je že dolgo v žarišču interesa raziskovalcev64 Revija ISIS - Januar 2010

MedicinaDoc. dr. Maja Ravnik Oblak je vodila simpozij opsiholoških ovirah pri zdravljenju diabetesa.in klinikov. Vendar raziskave kažejo, da zdravstvenegavedenja bolnikov z diabetesom ne moremo pojasnjevatiz enostavnim modelom pristajanja na zdravniškapriporočila. Na splošno je sprejemanje zdravniškihpriporočil slabo, pri čemer se bolniki še najbolj držijonavodil o zdravilih (95 odstotkov), malo manj o samokontroli(69 odstotkov), o prehrani (59 odstotkov),o skrbi za stopala (47 odstotkov) in najmanj o telesnivadbi (34 odstotkov).Opomnik za vsakodnevno klinično prakso pri deluz diabetičnimi bolniki se začne s tem, da je samokontroladiabetesa večdimenzionalen problem, prikaterem igrajo psihosocialni dejavniki ključno vlogo.Bolnikov ne moremo prisiliti, da bi se zdravili, lahkopa razvijemo njihovo samoučinkovitost z uporabopsihosocialnih modelov/teorij.Psihologinja Simona Primožič iz enote za kliničnopsihologijo Pediatrične klinike Ljubljana je prvičjavno predstavila izsledke raziskave, ki jo je v letih2007 in 2008 opravila med naključno izbranimibolniki v diabetoloških ambulantah. Namen raziskaveje bil preučiti obremenjenost s sladkorno boleznijo,oceniti prevalenco depresije in drugih duševnihmotenj ter presečno povezanost med omenjenimispremenljivkami pri bolnikih s sladkorno boleznijotipa 2. Raziskava je pokazala, da je pri bolnikih zdiabetesom tipa 2 več depresije in simptomov ostalihduševnih motenj, kot jih predvidoma lahko zasledimomed ostalim prebivalstvom. Žal je v klinični obravnaviljudi z diabetesom problematika duševnih motenjpogosto prezrta, kar lahko bistveno vpliva na učinkovitostzdravljenja. Poglobljena raziskava, v kateri soudeleženci izpolnjevali kar štiri vprašalnike (Hamiltonovvprašalnik depresivnosti/HDI, vprašalnik mereobremenjenosti s sladkorno boleznijo, vprašalnikproblemskih področij pri sladkorni bolezni/PAID invprašalnik duševnih motenj/SCL-90-R), je zajela 164bolnikov z diabetesom tipa 2. Depresije in duševnemotnje se niso izkazale za pomembne pri urejenostisladkorne bolezni, kot statistično relevantna pa se jepokazala povezava med obremenjenostjo z diabetesomin njegovo urejenostjo.Vsebinska novost, ki v obravnavanje diabetesa intenzivnejevnaša interdisciplinarno komponento, je bilopredavanje psihiatra in psihoterapevta prim. GorazdV. Mrevljeta, dr. med., s Psihiatrične klinike, ki jev predavanju »Samopodoba bolnika z diabetesom;problem odgovornosti in neodvisnosti« uvodomaobširneje pojasnil razliko med pojmi jaz, identiteta insamopodoba, nato pa je predstavil možne vedenjskeodgovore bolnikov z diabetesom tipa 1, kjer se samopodobaše razvija, in odgovore pri bolnikih tipa 2, kjerje samopodoba že strukturirana. Močno je poudaril,da je dejstvo, kako sprejeti in živeti s kronično boleznijo,stvar čustvenega procesa in neupoštevanje tegas strani zdravstvenih delavcev lahko ob današnjempoznavanju psihologije bolnika pomeni celo strokovnonapako.Kakšen naj bo pravilen pristop k posameznim bolnikom?Ugotoviti je treba, kakšen je tip osebnosti,s katerim imamo opraviti, in na tem graditi. AlainGolay, profesor endokrinologije in diabetologije naUniverzitetni kliniki v Ženevi, je razvil več izobraževalnihpristopov k bolniku, ki jih uporabljajo tudina Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetesin presnovne bolezni in jih je na simpoziju predstavilaprofesorica zdravstvene vzgoje Melita Cajhenv predavanju »Izobraževanje bolnikov z diabetesomglede na posamezne značajske tipe«. Na podlagi ugotovljenegatipa osebnosti lažje motiviramo bolnika inpristopimo k izobraževanju, ki bo različno pri delu zvoditeljem, izvajalcem, svojeglavcem oziroma analitikom.Vsak tip osebnosti ima drugačne prehranjevalnein druge življenjske navade, kar je pomembno vedeti,saj jih je potrebno pri diabetesu prilagoditi zdravimživljenjskim normam. Sprejemanje kronične boleznije čustveni proces, ki zahteva svoj čas in ne bi smelbiti prepuščen samo bolniku, ki potrebuje strokovnopomoč in podporo.Sklepna ugotovitev simpozija je bila, da kontinuiranapsihosocialna podpora in podpiranje individualnihzmožnosti bolnikov omogočajo boljše rezultatezdravljenja, pri čemer intenziviranje terapije ne morebiti prepuščeno osebni iznajdljivosti posameznegazdravnika, temveč je potrebno pri obravnavi bolnikaz diabetesom tipa 2 po metodi interdisciplinarnostipoiskati vse možnosti in jih kot strokovno doktrinoprotokolirati pri uvajanju intenzivirane terapije.Revija ISIS - Januar 201065

MedicinaMednarodno srečanjeStremljenja in dosežkiv stomatologijiŽeljko B. JakeličStomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva jev sodelovanju s Stomatološko fakulteto iz Beograda, MFUniverze v Ljubljani, Oddelkom za dentalno medicino, in zrazvojno skupino Zlatarne Celje, d.d., v Kongresnem centruOlimia, Podčetrtek, 23. in 24. oktobra organizirala 3. mednarodnosrečanje zobozdravnikov z naslovom »Stremljenja indosežki v stomatologiji«.Zaradi številnih zapletov je letošnje srečanje potekalo v petekdopoldan ter soboto ves dan. Kljub takemu razporedu se jesrečanja udeležilo veliko udeležencev. Zakaj? Verjetno so jihpritegnili številni zanimivi prispevki ter mednarodna udeležba.Po registraciji udeležencev in odprtju komercialne razstaveproizvajalcev v preddverju kongresnega centra sta strokovnosrečanje odprla izvršni sekretar Stomatološke sekcije SZD inpredsednik organizacijskega odbora Aleksander Velkov, dr.dent. med., in Gorazd Sajko, dr. dent. med., v. d. predsednikaStomatološke sekcije. Žalostno je, da se letošnjega strokovnegasrečanja ni udeležil minister za zdravje Borut Miklavčič. Kotponavadi, je bil zelo, zelo, zelo zaposlen. Ali je bil res? Zanimivoje tudi dejstvo, da kljub številnim in vztrajnim vabilom povabljenci,kot ponavadi, niso utegnili razložiti številnih zapletov vzobozdravstvu. Kako in zakaj? Odgovora prisotni nismo dobili.Žal, takih eskapad smo že navajeni!Zanimivost letošnjega strokovnega srečanja je bila tudi, da so organizatorjisrečanja predavanja razdelili po strokovnih področjih:prvi dan so bili na programu prispevki iz otroškega in preventivnegazobozdravstva, drugi dan pa je bil namenjen restavrativnistomatologiji in kirurškim disciplinam v stomatologiji.Prva predavateljica letošnjega srečanja je bila dr. B. Artnik,dr. dent. med., s katedre za javno zdravje MF v Ljubljani. Vprispevku »Socialnomedicinski pogledi mladinskega zobozdravstvav Sloveniji« je poslušalce seznanila z oceno obstoječihepidemioloških podatkov v Sloveniji iz 80. in 90. let, ko je bilorganiziran sistem zobozdravstvenega varstva otrok in mladostnikovs poudarkom na preventivni dejavnosti. Žal je danes,po osamosvojitvi Slovenije, opaziti stagnacijo kazalcev zdravjaotrok in mladostnikov. Zakaj je tako? Vprašanje je postavljeno,odgovor je jasen. Ipsum factum! Ni zanesljivih podatkov o gibanjukazalcev ustnega zdravja v odsotnosti določenih merljivihciljev oralnega zdravja ter v neustreznem socialnomedicinskemupravljanju javne zobozdravstvene dejavnosti na področju zdravstvenegavarstva otrok in mladostnikov. Kam pa to pelje?Zaradi odsotnosti prof. I. Anića je prispevek »Diagnostičnitestovi i preventivni postupci u sprječavanju nastanka kariesa«predstavila prof. I. Miletić iz Zagreba. V prispevku je zajeladiagnostične teste (pH sline, starost dentobakterijskega plaka,pufersko sposobnost sline), ki nam danes dajejo podatke onevarnosti nastanka kariesa, ter klinične primere, način inpomen uporabe steklastih ionomerov in kompozitov v preventivinastanka primarnega in sekundarnega kariesa. Nadaljevalaje tudi s prispevkom »Minimalna invazivna stomatologija«, vkaterem je razložila pomen dekontaminacije, oralne higiene,biološke preventive in pomen bioaktivnih materialov, minimalnihinvazivnih metod v stomatologiji in rednih kontrol prisanaciji kariesa.Strokovno srečanje se je nadaljevalo s prispevkom prof. B. Glišićain dr. N. Nedeljkovića. V prispevku z naslovom »Ortodontijavčeraj, danes in jutri« sta orisala zgodovino ortodontije in najpomembnejšeavtorje, metode in diagnostike, ki so zaznamovalerazvoj ortodontije skozi čas. Prvi dan srečanja je končal F. Rojko,inž. zobne prot., dipl. ekon. V prispevku »Kompetence izvajalcevlaboratorijske protetike« je predstavil pomen izvajalca zobnoprotetičnihnadomestkov in obseg ter pomen njegove dejavnosti vtimskem delu. Ozrl se je tudi na pomen izobraževalnega sistemater osnutek visoke šole za zobotehnike z dne 9. januarja 2009.Po prispevku se je G. Sajko, dr. dent. med., ozrl na številnezobozdravstvene organizacije, njihov vpliv ter možnosti prireševanju nakopičenih problemov v zobozdravstvu. Ugotovil jepovezanost stroke, Ministrstva za zdravje ter ZZZS. Zaključil je:lahko je komentirati in ugotavljati, težje pa priti do denarja, prikaterem se vse začne in – žal – tudi konča. Sklepne misli – sic!!!Po koncu strokovnega dela smo si ogledali številne posterje, kiso jih spremljale razlage avtorjev. Sledila je skupna večerja inzanimiv program. Pri večerji se je med udeleženci razvila zelozanimiva debata okrog, no, že veste... Kako naporna je bila noč,se je videlo na začetku jutranjih predavanj, ko je bilo v predavalnicikar nekaj utrujenih obrazov. A to ni zmotilo organizatorjev,ki so kljub temu nadaljevali z natrpanim programom.Prvi predavatelj sobotnega dne je bil asist. B. Pohlen z MF vLjubljani. V prispevku »Poznavanje parametrov barvnega prostoraza večjo natančnost pri izboru barve zoba« je na zanimivnačin orisal pomen barvnega prostora in načina določitve barvzoba. Poudaril je pomembne dejavnike izbire in pomanjkljivostiizbire, tako vizualno, z barvnimi ključi ali/in s pomočjoinštrumentov (spektrofotometer), ki so danes tudi na razpolago.T. Zupančič Hartner in prof. dr. I. Anžel, gostujoča predavateljas Fakultete za strojništvo, Inštituta za tehnologijo materialovv Mariboru, in Zlatarne Celje, d.d., sta v prispevku »Keramika66 Revija ISIS - Januar 2010

Medicinakot konstrukcijski material v stomatologiji« udeležence srečanjaseznanila s keramiko (gr. kéramos – žgan) kot danes izrednopomembnim konstrukcijskim materialom v stomatologiji. Predstavilasta lastnosti, sestavo in razdelitev materialov. Posebnopozornost sta namenila načrtovanju zobnih konstrukcij izkeramike ter tehnologiji obdelave. Izr. prof. dr. I. Drstvenšeks Fakultete za strojništvo iz Maribora je s prispevkom, ki seje navezoval na prejšnjega, »Smernice v tehnološkem razvojuizdelave protetičnih konstrukcij«, želel predstaviti uporabnosttehnologije preoblikovanja in odvzemanja materiala v medicini,ki naj bi bila v medicini orodje in ne dodatno breme. Ugotovilje, da izobraževalni programi žal temu ne sledijo dovolj hitro inda najpomembnejšo vlogo pri tem razvoju predstavlja razvoj sodobnihmaterialov in možnosti obvladovanja njihovih lastnosti.Prof. dr. Z. R. Vuličević, dr. G. Krstanović in asist. dr. I. Radovićs Stomatološke fakultete v Beogradu so v prispevku »Kompozitii dileme u svakodnevnoj stomatološkoj praksi« predstavili številnateoretična in praktična vprašanja, ki se pogosto pojavljajo privsakodnevnem delu s kompozitnimi materiali. Med njimi sotudi vprašanja kdaj, kako in zakaj? Na zastavljena vprašanja jeizredno težko najti pravi odgovor. Prof. D. Stamenković, dekanStomatološke fakultete v Beogradu, je v nadaljevanju na podlagilastnih raziskav in izkušenj poslušalcem teoretično razložil inslikovno predstavil možnosti povezave med fiksnim in mobilnimdelom zahtevne delne proteze. Sklop predavanj je zaključilaT. Zupančič Hartner s prispevkom »Za promocijo zdravjav letu 2009«. Predstavila je namen letošnjega projekta na temo»Zakaj potrebujemo mostiček?« in »Zobne zalivke«.Po nekajminutnem oddihu je sledil prispevek prof. dr. C.Schramma »3D navigation – how does it work?«, v katerem jepredstavil pomen in način 3D-navigacije v postopku načrtovanjain stimulacije vsaditve dentalnih vsadkov. V nadaljevanjusrečanja, namenjenem implantologiji, sta prof. dr. A. Markovićin prof. dr. A. Todorović iz Beograda predstavila prispevek»Novi koncepti ugradnje i opterećenja implantata«. V prispevkusta predstavila protokole takojšnje obremenitve in težave privsadkih v zgornji čeljustnici. Dobra osteointegracija je odvisnaod kakovosti kosti, primarne stabilnosti vsadka in možnostiokluzalne obremenitve. Rezultate lastnih raziskav sta v nadaljevanjutudi nazorno prikazala.Težave v implantološki oskrbi, ki se največkrat pojavljajo pri popolnomabrezzobi zgornji čeljusti, in načine njihovega odpravljanjaje v nadaljevanju predstavila doc. dr. N. Ihan Hren s katedrein kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijov Ljubljani. Sledil je prispevek prof. dr. B. Pavelića iz Zagreba»Mogučnosti primejen ozona u stomatologiji što bi svaki stomatologpraktičar trebao znati«, v katerem je teoretično in praktično predstavilnačin delovanja ozona ter možnosti zdravljenja. Strokovnosrečanje je zaključil prof. dr. B. Dimitijević iz Beograda s prispevkom»Predprotetska priprema parodoncijuma – mogućnosti i principprotetske rehabilitacije obolelih od parodontopatije.«Sklepne misliNajpogostejši vprašanji, ki se zastavita po seminarjih, sta, ali sopredavanja izpolnila pričakovanja udeležencev in ali so se udeležencinaučili česa novega oziroma obnovili znanje? Letošnjestrokovno srečanje je organizator, kljub nekaterim začetnimzapletom, profesionalno pripeljal do konca. Z mednarodnoudeležbo in kakovostnimi prispevki je uspel privabiti izrednoveliko udeležencev.Kaj naj rečem o razmišljanju udeležencev? S strahom innegotovostjo sem poslušal odmeve na ukrepe vlade, ne samokoncesionarjev, temveč tudi zaposlenih v javnih zdravstvenihdomovih. Vprašanje obstoja oz. nadaljevanja dela, ki je bilozastavljeno že v začetku 90. let, ostaja odprto. To se najboljobčuti pri nakupu sodobnih aparatov in materialov, pri čakalnihvrstah, ki se bodo še naprej podaljševale, v negotovosti in strahubolnikov pri uvedbi novih pogojev zdravljenja, pri stabilnostiekonomske politike in drugod. Kaj bo, ko bo zmanjkalo denarjaza osnovne obratovalne stroške? Kako se bomo obnašali dobolnikov, ki so navajeni na številne pravice, na dostopnost dozdravstvenih storitev, brez čakalnih dob? Déjà vu? Ali se vračamonazaj? Ab ovo! Kdo bo odgovoren in kdo bo nosil posledicetakega ravnanja? Deus ex machina? Kaj? Ali se bomo vrnili inkako nazaj na stare tirnice, na katerih smo nekoč že bili? Nata in na številna zastavljena vprašanja nismo našli primernihodgovorov. Morebiti bomo dobili odgovore? Kdaj? Ko bozdravstveni sistem zaradi zgrešenih investicij, idej in ukrepov žepropadel? Ja, žalostno!! Za zdravstvene delavce ostane še vedno:upanje umre na koncu!Zdravila in krizaAktualna gospodarska recesija in z njo povezana finančnakriza nimata le neugodnih, negativnih učinkov, marveč tudispodbudne, pozitivne. Strokovnjaki napovedujejo, da bodozaradi pomanjkanja denarja mnogi prisiljeni nehati kaditi,piti alkohol, pretiravati s hrano ipd. Prav tako pa bo krizalahko pristrigla peruti pretiranemu uživanju zdravil inrazličnih dodatkov ter posledični medikalizaciji zdravja. Izsledkinajnovejših raziskav na novi celini pričajo, da ljudjedragih zdravil ne nakupujejo več na zalogo, marveč predvsemsproti. Prav tako se pred terapijo pogosteje kot prejposvetujejo s farmacevtom (njegov nasvet je brezplačen,medtem ko morajo zdravnikovega plačati). V najnovejširaziskavi je kar 29 odstotkov sodelujočih priznalo, da siniso priskrbeli zdravil, ki jim jih je predpisal zdravnik; prifarmakoterapiji varčuje še nadaljnjih 23 odstotkov, ki so seodločili, da bodo uživali manjše odmerke od priporočenih,ne da bi se o tem posvetovali s strokovnjakom. Zdravnikibi morali bolnike opozoriti, da pretirano varčevanje z zdravililahko sicer koristi denarnici, ogroža pa njihovo zdravje.Vir: HealthTodayNina MaziRevija ISIS - Januar 201067

MedicinaIzjava praške delavniceo beljenju zobGordan ČokNa povabilo češke zobozdravniške zbornice sem se 23. oktobra2009 kot predstavnik slovenske zdravniške zbornice in član svetaevropskih zobozdravnikov v Pragi udeležil delavnice »Beljenjezob izključno v zobozdravstvenih ordinacijah – da ali ne?«.Delavnica je bila organizirana v okviru mednarodnega kongresa»Prague Dental Days«. Na sestanku smo sodelovali predstavnikizbornic iz Avstrije, Belgije, Češke, Estonije, Nemčije, Poljske,Slovaške in Slovenije. Vabilu se je odzvala tudi dr. DagmarJirova iz češkega inštituta za javno zdravje, ki je tudi predsednicaEvropske komisije za varnost kozmetičnih proizvodov.Pozdravnemu nagovoru dr. Pavla Chrza, novoizvoljenega predsednikačeške zobozdravniške zbornice, ki je po 18 letih vodenjanasledil dr. Jirjija Pekareka, je sledila predstavitev stanja v posameznihdržavah. V nekaterih od teh, tako kot pri nas, se beljenjezob izvaja tudi izven zobnih ambulant, in sicer v kozmetičnihin frizerskih salonih ter pri samostojno delujočih higienikih, kilahko zaradi ohlapne zakonodaje delajo tudi izven okvira zobozdravniškegatima. Po razpravi smo sprejeli naslednjo izjavo:- da je beljenje zob z vodikovim peroksidom ali karbamid peroksidomkemični proces, ki spremeni strukturo zobnih tkiv, predvsem z molekularnodegradacijo sklenine in dentina;- da se spremembe v strukturi tkiv v človeškem telesu zaradi zunanjegapostopka, izpeljanega bodisi s kemičnimi snovmi, mehansko alidrugače, štejejo za zdravljenje;- da beljenje zob, ne glede na razlog, zaradi zgoraj navedenih razlogovpredstavlja zdravljenje ter da ga tako kot katero koli drugo oblikozdravljenja izvajajo izključno zobozdravniki ali zobozdravstveniasistenti pod neposrednim nadzorom zobozdravnika v državah, kjerdržavna zakonodaja dopušča delegiranje zdravljenja;- da proizvodi, v katerih je koncentracija vodikovega peroksida nižjaod ali enaka 0,1 odstotka, ne povzročajo zgoraj navedenih spremembv strukturi zobnih tkiv ter se torej lahko, kot kozmetični proizvodi,prosto distribuirajo in uporabljajo brez omejitev;- da proizvodi, v katerih koncentracija vodikovega peroksida presega0,1 odstotka, lahko povzročijo spremembe v strukturi zobnih tkivter da jih torej lahko uporabljajo izključno zobozdravniki ali zobozdravstveniasistenti pod neposrednim nadzorom zobozdravnika vdržavah, kjer državna zakonodaja dopušča delegiranje zdravljenja;- da morajo biti proizvodi za beljenje zob, v katerih koncentracijavodikovega ali karbamid peroksida presega 0,1 odstotka, obravnavanikot medicinski in ne kot kozmetični proizvodi; njihova distribucijain prodaja morata biti nadzorovani in urejeni na enak način kot zaostale medicinske proizvode.V prizadevanju za zaščito zdravja svojih pacientov so udeležencipraške delavnice izrazili mnenje, da morajo biti podana načela zavarno uporabo proizvodov z vsebnostjo vodikovega peroksida sprejetav celotni Evropski uniji ter da morajo biti vpeta v zakonodajoEvropske unije kot osnovni pogoj za zaščito oralnega in celovitegazdravja evropskih državljanov. Udeleženci zato pozivajo evropskestrokovne in politične organe, da priznajo to praško iniciativo zavzpostavitev ustreznih zakonodajnih standardov.To izjavo so podpisali predstavniki vseh sodelujočih držav. Deklaracijaje bila posredovana Svetu evropskih zobozdravnikov – CED,ki jo je obravnaval in potrdil na svoji seji 20. novembra v Bruslju.Stop za bolnišnične okužbePodatki novejše zdravstvene statistike pričajo, da v ZDA vsakoleto beležijo več kot dva milijona primerov bolnišničnih okužb,za katere je značilna dokaj visoka smrtnost. Velik delež tovrstnihinfekcij se prenaša z rokami in je neposredno povezan s pomanjkljivo,neustrezno higieno. Znanstveniki, ki so se v zadnjemdesetletju poglobljeno ukvarjali z bolnišničnimi okužbami, ugotavljajo,da bi bilo številne tovrstne infekcije mogoče učinkovitopreprečiti oziroma ublažiti s pomočjo zelo izpopolnjene naprave,t.i. detektorja, ki bi zaznaval in beležil umivanje rok.Moderna tehnologija bi v tem primeru lahko priskočila napomoč preventivni medicini in znatno zmanjšala davek (krvni,materialni), ki ga danes terjajo bolnišnične okužbe.Strokovnjaki s floridske univerze so že razvili specializiranoaparaturo, ki preverja, ali so si zdravstveni delavci umili roke vskladu s predpisanim higienskim protokolom, preden so stopiliv stik z bolnikom oziroma uporabnikom zdravstvenih storitev.V nasprotnem primeru jih bo senzorski detektor z vibracijami,zvočnimi in svetlobnimi signali opozoril, kaj morajo storiti.Strokovnjaki so prepričani, da bi bilo mogoče s pomočjo opisanenaprave učinkovito zmanjšati delež nevarnih bolnišničnihokužb (vključno z MRSA).Kljub poudarjanju pomena in vloge higiene, pa je umivanje rok vštevilnih medicinskih ustanovah še vedno zanemarjeno. Podatkinajnovejših raziskav pričajo, da stopnja umivanja rok v najboljšihameriških bolnišnicah znaša le okrog 50 odstotkov. Rezultat, kiodraža zaskrbljujoče dejstvo, da si kar polovica osebja ne umivarok v skladu s higienskimi predpisi in strokovnimi priporočili.Strokovnjaki so prepričani, da je stanje, podobno tistemu vZDA, mogoče najti v glavnini držav razvitega zahodnega sveta.Vir: ContemporaryHealthNina Mazi68 Revija ISIS - Januar 2010

Otokirurgija na letnemsrečanju nevroloških kirurgovZDA – kultura odličnostiSaba BattelinoMedicinaKongres – letno srečanje združenja nevroloških kirurgovZDA (CNS), ki združuje 3134 aktivnih nevrokirurgov izZDA, 1300 specializantov, 950 seniorjev in skoraj 100 nevrokirurgoviz vsega sveta, je od 24. do 29. oktobra 2009 potekalov New Orleansu, zvezni državi Louisiana. Naslov srečanja jebil Kultura odličnosti, saj je bilo srečanje posvečeno definiciji,doseganju in merjenju odličnosti v nevrokirurgiji. Kotvsa leta, je bilo tudi to srečanje široko odprto povezovanju zdrugimi mednarodnimi združenji nevrokirurgov.Tokratno srečanje je bilo pripravljeno v sodelovanju z Združenjemnevrokirurgov Indije in Združenjem nevrokirurgovKanade. Srečanje se je odvijalo v veličastnem kongresnemcentru, šestem največjem v ZDA, Ernest N. MemorialConvention Center, ki je hkrati gostil še Srečanje ameriškihkrvnih bank. Center se razteza na 103.000 kvadratnih metrih,v neposredni bližini zgodovinske francoske četrti, polne jazzglasbe, trgovinic in odličnih restavracij ter pubov. Kljub temu,da je bilo na srečanju več kot 2000 udeležencev, da so predavanjain delavnice potekali hkrati v več kot petindvajsetihprostorih in da je bilo preko 50 razstavljavcev, ni bilo zaznatigneče, zamujanja ali iskanja želenega predavanja. Dnevniprogrami so bili izobešeni pred vsako predavalnico, v glavnempreddverju je bilo na voljo mnogo računalnikov s podatki osrečanju, prav tako je bil omogočen stalen dostop do medmrežja,povsod pa je bilo tudi številno, dobro usposobljeno,pomožno osebje.Za neplenarna predavanja so imeli predavatelji na razpolagotočno določen čas od treh do devetih minut. Obravnavaliso teme, kot so: strategija pri obravnavi pediatričnih nevrotumorjev,terapija glioblastomov (uporaba implantov, kisproščajo kemostatike), obravnava vestibularnih švanomov,pomen in uspeh radioloških terapevtskih pristopov v obravnavinevroloških tumorjev, nevrokirurška travmatologija inspremljajoča intenzivna medicina, razvrstitev, vrednotenje interapija obrazne bolečine, stimulacija perifernih živcev za blaženjekronične bolečine, intrauterine nevrokirurške operacije,predstavljenih je bilo mnogo tehnik in materialov za operacijebolezni in poškodbe hrbtenice in hrbteničnega kanala;predstavitev eksperimentalnih živalskih ter celičnih modelovin njihova uporabnost pri preskušanju terapevtskih metod inše bi lahko naštevala.Drugi dan srečanja je bil namenjen opredelitvi, doseganju inmerjenju odličnosti pri nevrokirurški obravnavi bolnikov zaposamična področja nevrokirurgije. Predavanja in razprave, kiso jim sledile, so obravnavali težavna nevrokirurška področja,ovire na poteh izboljševanja obravnave in možnosti doseganjaboljših rezultatov obravnave in končnih rezultatov zdravljenja.Poleg posamičnih nevrokirurgiji lastnih bolezenskih inpoškodbenih stanj so ravno bolezni in poškodbe na mejah(ali prekomejne) nevrokirurške obravnave tista področja, kjerse trudijo za dosego odličnosti z razvojem in vzpodbujanjemnujnega sodelovanja s sosednjimi kirurškimi strokami, kot soAvtorica v preddverju kongresnega centraRevija ISIS - Januar 201069

Medicinaokulistika, otorinolaringologija, torako-abdominalna kirurgija.In tu je odgovor, kaj je otorinolaringolog počel na nevrokirurškemsrečanju. V zadnjih nekaj letih se pospešeno razvijainterdisciplinarno kirurško sodelovanje in plod razvoja tegasodelovanja je, da so »siva, težko (ne)dosegljiva področja«, kijih poznamo v vseh kirurških strokah, praktično izginila.Kaj sem počela kot otorinolaringologinja na nevrokirurškemsrečanju? Ideja, da so me povabili na njihovo letno srečanje, seje porodila v Švici, kjer sem se v juniju 2009 udeležila praktičnegapetdnevnega tečaja na človeških truplih o infratemporalnempristopu na lobanjsko bazo. Ta pristop omogoča kirurškozdravljenje v celotnem izvenlobanjskem poteku notranje karotidnearterije, omogoča kirurško zdravljenje vse do patologijenotranjega ušesa, obraznega živca, do bolezni pterigopalatinejame, do tumorjev nosnega dela žrela. Tradicionalno je večkot desetletje organizator in vodja te redke delavnice prof. dr.U. Fisch iz Züricha (nevrokirurg in otorinolaringolog). Preddvema desetletjema se mu je v sodelovanju z otokirurgi inštitutaHouse Ear iz Los Angelesa porodila ideja, kako dosečitesnejše dnevno praktično sodelovanje in delitve izkušenj otorinolaringologovin nevrokirurov v težkih primerih; razvijatise je začela oto-nevrokirurgija. Tečaja se lahko udeleži le 12oto- ali nevrokirurgov letno, število inštruktorjev pa je večjekot število udeležencev tečaja. Kljub temu, da ob koncu tečajavsi udeleženci osvojijo (spodnji stranski) infratemporalni pristopna lobanjsko bazo, ostaja skupen problem organizatorjemin udeležencem tečaja: kako doseči vsakodnevno sodelovanjerazličnih kirurških strok pri obravnavi najzahtevnejših kirurškihbolnikov. Sledilo je otokirurško srečanje Politzerjevegaotokirurškega društva junija letos v Londonu, kjer je biloprav tako več okroglih miz namenjeno oto-nevrokirurgiji; inrazpravi, ki smo jo začeli že v Zürichu, je sledilo povabilo naletošnje letno srečanje nevroloških kirurgov ZDA (možnosti,vzpodbujanje in prizadevanje za razširitev tovrstnega sodelovanja,razvoj in širitev oto-nevrokirurgije). Na srečanju jebilo, poleg že naštetega, mnogo predavanj posvečenih žilnimobolenjem živčevja, okvaram hrbtenice, problematiki učenjain vrednotenja rezultatov v nevrokirurgiji, novejši slikovnidiagnostiki patologije živčevja, razmerju med ceno različnihvrst zdravljenja, prikazom različnih napovednih dejavnikovtveganja pred in po nevrokirurških posegih, razvoju in kliničniuporabi raziskovalnih modelov, endoskopskim posegom priobravnavi patologije lobanje in hrbtenice, uporabi robotike innavigacije v nevrokirurgiji in še bi lahko naštevala.Plenarnim predavanjem in okroglim mizam o vzpostavitvi,zagotavljanju in vrednotenju odličnosti v interdisciplinarnempristopu je bilo namenjeno celotno dopoldne. Poudarjenoje bilo, da se sodelovanja med kirurgi različnih strok ne davzpostaviti s priporočilom ali predpisom, temveč da je edinouspešno, če se sodelovanje vzpostavi kot posledica širšegaspoznanja, da je za obravnavo težkih kirurških bolnikov potrebnoiskreno sodelovanje in pomoč kirurgov različnih strok.In ravno razvoj tovrstnega sodelovanja in njegova rutinskauporaba pri obravnavi kirurških bolnikov je, ob dobrihkončnih rezultatih, po njihovem mnenju nuja, da ustanova aliprogram dobi oceno odlično ter da ustanova prejme oceno –znak odličnosti.Že sicer strokovno in socialno izredno zanimivo srečanjeso popestrila izbrana predavanja Nobelovega nagrajenca zakemijo za leto 2003 za pionirsko delo o membranskih kanalčkih,dr. Petra Agreja, bivšega predsednika Indije APJ AbdulaKalama o sodelovanju med strokovnjaki ter predavanje guvernerjaLouisiane Bobbyja Jindala o tem, kako lahko političnodelo omogoča in zagotavlja odlično delo strokovnjakov, ki nakoncu obrodi zadovoljstvo vseh vpletenih.Pa pri nas? Sodelovanje lahko ocenjujem samo z otorinolaringološkegavidika. Pred tremi desetletji je bilo vzpostavljenosodelovanje pri transfenoidnem pristopu do sprednjega inosrednjega dela lobanjskega dna, predvsem pri obravnavipatologije hipofize (B. Klun – B. Povhe, M. Jezernik – J. Podboj),in to sodelovanje je danes v ponovnem razmahu z uporaboendoskopije in nevronavigacije (R. Bošnjak – I. Boršoš).Sledilo je sodelovanje pri obravnavi patologije na meji vratuin lobanjske baze (V.V. Dolenc – A. Župevc). Od leta 2006,ko je bil v Sloveniji prvič narejen in objavljen srednjekotanjskipristop na patologijo stranske lobanjske baze (R. Bošnjak– S. Battelino), ki se razvija dalje kot terciarni projekt UKCLjubljana, sledi logično nadaljevanje sodelovanja pri razvojuinfratemporalnega pristopa na lobanjsko bazo. Razumevanjein dogovarjanje med kolegi nevrokirurgi in otorinolaringologiima v Sloveniji torej dolgo in uspešno tradicijo, zato je upravičenozaupanje, da bo večina kirurških bolnikov, ki potrebujejointerdisciplinarni kirurški pristop, deležna tovrstne – odličneobravnave tudi v prihodnosti.Nevarna zdravilaPo podatkih ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA)zaradi neželenih stranskih učinkov zdravil na novi celinivsako leto zboli dobra dva milijona ljudi; od tega jih vsaj100.000 tudi umre. V ZDA so neželeni škodljivi učinkizdravil četrti na lestvici vzrokov smrti, pred pljučnimiboleznimi, diabetesom in aidsom. V Nemčiji pa jih zboli210.000 in umre dobrih 16.000. Kar pomeni, da je v ZDA»farmakološka umrljivost« nižja kot v Nemčiji. V prvi taznaša 5 odstotkov, v drugi pa skoraj 8 odstotkov. Strokovnjakiugotavljajo, da nova zdravila, ki terjajo veliko časa,energije in sredstev za razvoj, niso vedno boljša in učinkovitejšaod starih. Mnoga izmed njih morajo proizvajalciumakniti s trga, še preden se sploh uveljavijo.Vir: FDANina Mazi70 Revija ISIS - Januar 2010

Presaditev pljuč in možnostikirurškega zdravljenjapljučne hipertenzijeBarbara SalobirMedicinaV sredo, 11. novembra 2009, smo imeli v Univerzitetnemkliničnem centru (UKC) Ljubljana simpozijz naslovom Presaditev pljuč in možnost kirurškegazdravljenja pljučne hipertenzije. Simpozij smo organiziralizaposleni Kliničnega oddelka za pljučnebolezni in alergije z željo, da dosedanje delo in rezultatepredstavimo strokovni javnosti in ji obenempresaditev pljuč ter možnost kirurškega zdravljenjakronične trombembolične pljučne hipertenzije šebolj približamo. Želimo namreč, da bi bilo zaupanjev ta načina zdravljenja večje in da bi bila ponujenavsem primernim slovenskim bolnikom.Presaditev pljuč je zaenkrat edini možni način zdravljenjabolnikov s končno dihalno odpovedjo. Začetkipresaditve pljuč segajo v osemdeseta leta prejšnjegastoletja. Slovenskim bolnikom je ta način zdravljenjadostopen od leta 1997. Za slovenske bolnike posegopravljajo vrhunski strokovnjaki v Univerzitetnibolnišnici na Dunaju (AKH Dunaj). Prva in edinapresaditev pljuč je bila v UKC Ljubljana narejena leta2003. Program ni zaživel, ker je letno število bolnikov,primernih za presaditev pljuč, premajhno. Doslej sobila pljuča presajena dvajsetim bolnikom, štirinajst jihživi kakovostno življenje. Na našem oddelku bolnike,ki so kandidati za presaditev pljuč, predoperativnopripravimo in jih po presaditvi pljuč uspešno vodimože od ustanovitve pred enajstimi leti. Sodelovanje zavstrijskimi kolegi je odlično.V zadnjih dveh letih smo se z avstrijskimi kolegi povezalitudi za zdravljenje bolnikov s kronično pljučnotrombembolično hipertenzijo (KTEPH). KTEPHje edina oblika pljučne arterijske hipertenzije, ki jepotencialno ozdravljiva, če je bolnik kandidat zaoperativni poseg – pljučno endarterektomijo. Pljučnaendarterektomija (PEA) je zahteven postopek in seopravlja le v nekaj centrih po svetu. Med strokovnjakiza to področje je znano in v literaturi objavljeno, daje tveganje za ta poseg v centrih z malo izkušnjamiin premajhnim številom operacij letno (manj kot 20;enako velja za presajanje pljuč) preveliko. V centrih zdovolj izkušnjami je tveganje za perioperativne zapletesedaj že pod 5 odstotki. Srečo imamo, da je skupinastrokovnjakov s tega področja v najbližjem takšnemcentru v AKH na Dunaju ena izmed najboljših.Do pisanja tega članka so bili z odličnim izhodomoperirani že štirje naši bolniki. Prva dva od operiranihbolnikov sta že vključena v praktično normalnoživljenje, vključno s službo.Vodilna strokovnjaka, profesor torakalne in kardiovaskularnekirurguje Walter Klepetko in profesoricakardiologije Irene Lang, sta vodji uigranega timaz odličnimi rezultati. Vključena sta v vse evropskeekspertne skupine za to področje, s katerim se ukvarjatatako strokovno kot raziskovalno. Imela sta zelopomembno vlogo na 4. svetovnem simpoziju o pljučnihipetrenziji v Dana Pointu v Kaliforniji lansko leto(sklepi, katerih soavtorja sta oba strokovnjaka, so biliobjavljeni letos v Journal of the American College ofCardiology). Nato sta sodelovala pri pisanju najnovešegaskupnega konsenza evropskih kardiologov inpulmologov, ki je nastal na osnovi teh sklepov. V timuza presaditve pljuč in kirurško zdravljenje KPTEHima pomembno vlogo tudi pulmolog dr. Peter Jaksch,predvsem pri pooperativenm vodenju bolnikov inpredoperativni oceni sposobnosti za operativni posegiz internistične in pulmološke strani. Avstrijske kolegesmo povabili, da na našem simpoziju predstavijo svojein naše skupno uspešno delo.Po uvodnih pozdravih sta dr. Peter Jaksch in prof. IreneLang predavala o indikacijah in pripravi bolnika napresaditev pljuč in PEA v AKH Dunaj. Po istih protokolihpripravljamo bolnike tudi na našem oddelku.Dr. Jaksch je poudaril, da je za uspeh operacije in kakovostnoživljenje bolnikov po presaditvi pljuč polegzahtevnega poopertivnega vodenja bolnikov ključnegapomena predoperativna ocena in priprava bolnika nasam poseg. Pred presaditvijo pljuč je potrebno ocenitistopnjo napredovalosti pljučne bolezni in pridruženebolezni. Oboje poleg starosti pomembno vpliva nato, ali in kdaj bo bolnik uvrščen na listo za presaditevpljuč. Bolniki naj bi bili uvrščeni na listo za presaditevpljuč, ko ocenimo, da je njihovo pričakovano preživetjebrez presaditve pljuč manj kot eno leto. Pripravimopa jih lahko že prej, če ocenimo, da je nadaljnjipotek napredovale pljučne bolezni nepredvidljiv. Zelopomembna je tudi psihološka ocena bolnika in ocenaRevija ISIS - Januar 201071

Medicinarazmer, v katerih bolnik živi, saj oboje zelo pomembnovpliva na uspešnost pooperativnega vodenja.V nadaljevanju je prof. Irene Lang poudarila, da jetudi za uspeh pljučne endarterektomije ključnegapomena dobra predoperativna ocena, ki vedno potekav sodelovanju med internisti in kirurgi. Poudarila je,da bi po dosedanjih izkušnjah in nedavno sprejetemkonsenzu praktično vsak bolnik s KTEPH moral bitipredstavljen ekspertnemu kirurgu, saj je potek boleznibistveno slabši, če bolniku ne ponudimo možnostipljučne endarterektomije, če je le primeren kandidatzanjo. Izkušnje so pokazale, da je več kot polovicavseh bolnikov s KTEPH primernih za ta poseg.Poudarila je, da je ne samo predoperativno, ampak žev sami diagnostiki KTEPH ključna preiskava ventilacijsko-perfuzijskascintigrafija pljuč, ki v primeruKTEPH prikaže segmentne in/ali subsegmentnedefekte v perfuziji pljuč. Opozorila je, da ima pridiagnostiki KTEPH CT-angiografija (CTA), ki jev zadnjih letih postala metoda izbora za diagnostikoakutne pljučne embolije, za zdaj še omejen pomen,saj se šele najnovejše generacije CT-jev približujejoobčutljivosti klasične angiografije. Moč CTA upadezlasti pri prikazovanju neokluzivnih trombov nanivoju segmentnih in subsegmentnih arterij. To pa jepomembno, saj so neokluzivni trombi tudi na tej ravnipljučnih žil lahko operabilni. Zato CTA ni optimalnapri razlikovanju med KTEPH in drugimi oblikamipljučne arterijske hipertenzije. Tik pred operativnimposegom je za končno odločitev o operabilnosti polegdrugih preiskav zaenkrat še vedno najpomembnejšarentgenska angiografija pljučnih arterij s kontrastom.Vloga specifičnih zdravil za KTEPH pri bolnikihs KTEPH ni jasna. Odločitev je individualna pribolnikih z napredovalo obliko bolezni za premostitevdo pljučne endarterektomije ali pri bolnikih, ki nisokandidati za operativni poseg.Prof. Klepetko je v nadaljevanju na izredno slikovit inpoučen način prikazal najprej kirurške možnosti zdravljenjapljučne hipertenzije. Ob slikovitih prikazihzahtevne operacije – pljučne endarterektomije, ki zahtevazelo dobro opremo in izurjenost celotnega tima,slikah odstranjenih trombembolusov iz centralnih pavse do subsegmentnih pljučnih arterij, odličnih rezultatihtako pljučne endarterektomije kot presaditvepljuč, prikazu novih možnosti za uspešno presaditevpljuč tudi najbolj tveganim bolnikom, izpopolnjenihtehnikah za pripravo darovalčevih pljuč na način, daso optimalna za presaditev, je zastajal dih. V AKHDunaj na leto opravijo 100 presaditev pljuč in preko20 pljučnih endarterektomij. Bolniki k njim prihajajoiz celotne centralne in vzhodne Evrope. Izkušnje zdrugimi evropskimi državami, predvsem Madžarsko,pa so pokazale, da je uspešnost operativnih posegov inpooperativnega vodenja bolnikov največja, če se bolnikirekrutirajo iz ene države samo preko enega centra.Po odmoru, v katerem so potekale živahne razprave,smo nadaljevali s predstavitvijo lastnega dela inbolnikov. Sedaj je dih zastajal našim gostom in vsem,ki našega enajstletnega dela doslej niso dobro poznali,na koncu pa so nas vse, tudi do solz, ganile izpovedibolnikov. Naši avstrijski kolegi so nam na kosilu posimpoziju povedali, da ni še nihče drug, s katerimi sodelujejo,doslej prikazal skupnega dela na tak strokovenin človeško topel način, ki potrdi smiselnost vsehpotrebnih naporov.Najprej je prim. mag. Matjaž Turel, vodja našega timain pionir na tem področju v slovenskem prostoru,na strokoven in slikovit način predstavil naše bolnikes presajenimi pljuči. Od statističnih podatkovdo predstavitve posameznih bolnikov, vključno zbolnico, ki je imela presaditev pljuč pred enajstimi letizaradi napredovale cistične fibroze. Bolnica živi zelokakovostno življenje, hodi na fitnes in potuje po svetu.Njeno preživetje je daleč nad povprečnim, čeprav jevmes imela tudi težje zaplete, kot je tuberkuloza pljuč,ki bi zagotovo vodili v smrt, če ne bi bili dovolj zgodajspoznani in pravilno zdravljeni. Prikazal je še drugeprimere težjih zapletov v pooperativnem poteku zdravljenja,kjer je vedno odigralo ključno vlogo timskodelo znotraj UKC Ljubljana in tudi v sodelovanju zdrugimi bolnišnicami. Bolnico z akutnim kalkuloznimholecistitsom so na primer v sodelovanju z namiuspešno operirali v Splošni bolnišnici Celje, ker je bilav preslabem stanju za transport.Za mag. Turelom je Matevž Harlander, dr. med.,predstavil vse pomembne vidike vodenja bolnikov popresaditvi pljuč, sama pa sem v svojem predavanju obpredstavitvi prvih dveh slovenskih bolnikov z uspešnoPEA še enkrat poudarila ključni pomen odličnega sodelovanjaz avstrijskimi kolegi. Za optimalno obravnavoslovenskih bolnikov s KTEPH je smiselno obdržatito odlično povezavo z najbližjim vrhunskim centromin v povezavi z njimi kasneje vzpostaviti možnostoperativnega zdravljenja s pljučno endarterektomijo vUKC Ljubljana, vendar le, če se bo izkazalo, da je slovenskihbolnikov s to boleznijo dovolj. Nato sta DavidLestan, dr. med., in Tomaž Goslar, dr. med., predstavilazanimiva klinična primera. Prvi bolnico z intersticijskimispremembami pljuč eno leto po obojestranskipresaditvi pljuč, drugi uspešno zdravljenje bolnika shudo družinsko pljučno arterijsko hipertenzijo, ki jebil sprejet v hudem poslabšanju, ki je zahtevalo vseintenzivno zdravljenje, vključno z neinvazivno umetnoventilacijo, na Klinični oddelek za intenzivno internomedicino, sedaj pa ob zdravljenju s kombinacijo novih72 Revija ISIS - Januar 2010

Medicinazdravil za zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije,vključno z intravenskim prostaciklinom, živi praktičnonormalno življenje, tako da je lahko presaditev pljučzaenkrat odložena.Simpozij je zaokrožila ganljiva osebna izpoved inzahvala bolnic 17-letne Alje Klare Ugovšek o življenjus cistično fibrozo, ki je pred obojestransko presaditvijopljuč viselo na nitki, sedaj pa diha s polnimi pljuči,poje in pleše, ter izpoved 38-letne mamice dveh deklicKlare Klančar, ki je prebrala tudi zgodbo prvega bolnikaz uspešno PEA Maksa Sorška. Vsi trije so doživelisvoj odhod na Dunaj kot novo rojstvo.Za zaključek simpozija je sledila okrogla miza, v kateriso vsi prisotni, vključno s predstojnikom Oddelka zatorakalno kirurgijo UKC Ljubljana prof. dr. MihaelomSokom in prof. dr. Mitjem Košnikom, direktorjemBolnišnice Golnik – Kliničnega oddelka za pljučnebolezni in alergijo, potrdili, da gre naše delo v pravosmer in da so s tem simpozijem postavljena izhodiščaza smernice zdravljenja bolnikov s končno odpovedjodihanja in KTEPH.Čisto na koncu so sledile zahvale vsem. Tako vsempovabljenim gostom kot tistim, ki ste prišli iz lastnegazanimanje za to pomembno področje pulmologije, intudi organizatorjem. Najprej naši predstojnici doc. dr.Marjeti Terčelj, katere idejna zamisel je bila pripravatega simpozija. Skozi naše skupno enajstletno delosmo namreč v UKC Ljubljana postali odličen tim,med sabo povezani v dobrem in slabem, pripravljenisodelovati z vsemi v Sloveniji, ki enako mislijo, kidelajo strokovno in s srcem, človeško. Prim. mag. MatjažuTurelu, gonilni sili za to področje, brez kateregazagotovo ne bi bilo takšnih rezultatov našega skupnegadela, in vsem na našem oddelku, od zdravnikov dosester in adminstracije, ki so nesebično in s srcem, takokot to vedno delajo in znajo, pomagali pri organizacijisimpozija. Vseh se ne da našteti, še posebej pa bivendarle izpostavili našo glavno sestro Marijo Špelič,tajnico gospo Bernardo Bregar, sestro Ružico Mali inspecializanta Matevža Harlanderja. Hvala tudi sponzorjem,ki so organizacijo simpozija finančno podprli,in Gašperju Zormanu za lepo oblikovanje zbornika,zloženke in plakatov.Mednarodno srečanjeNeonatalna farmakologijaBorut BrataničKlinični oddelek za neonatologijo Pediatričneklinike (PeK) in Inštitut za farmakologijo in eksperimentalnotoksikologijo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani (IZF) sta 20. in 21. novembra2009 organizirala strokovni simpozij o temi, ki doslejv Sloveniji še ni bila obravnavana. Ob uglednemgostu iz Združenih držav Amerike, neonatologu inkliničnem farmakologu, so bili prisotni in aktivnosodelovali neonatologi iz slovenskih porodnišnic iniz bližnjih držav.Program, ki ga je doc. dr. Darja Paro Panjan zasnovala,strokovno ter organizacijsko odlično izpeljala ob pomočiprof. dr. Maje Kržan iz IZF, je interdisciplinarnozajemal različna strokovna področja. Predavanja soizšla v zborniku predavanj, ki obsega 230 strani.Po uradnem odprtju srečanja (doc. D. Paro Panjan,prof. R. Kenda, prof. L. Marion, prof. L. Stanovnik)je program začel in nato še dvakrat predaval prof.dr. John N. van den Anker, neonatolog, predstojnikpediatrične klinične farmakologije na Children‘sNational Medical Center v Washingtonu in vodjaenega od 13 raziskovalnih pediatričnih farmakološkihoddelkov v ZDA. V predavanju »Neonatalna kliničnafarmakologija: razvojna biologija in farmakogenetika«je spregovoril o zgodovini »razvoja« zdravil v neonatologiji,ki je bila (in je večinoma še sedaj) premalopodprta z znanstvenoraziskovalnimi dokazi. Odzivorganizma novorojencev določa razvojna stopnjaotroka, genetika in okolje ter bolezen, za katero sezdravilo uporablja. Ob tem imajo neonatologi opravkaz veliko variabilnostjo pri pacientih, ki jo ob stopnjirazvoja pogojuje tudi farmakogenetika. Farmakogenetikoje opredelil kot študij genetskih vplivov nadelovanje, odzivanje na zdravila in toksičnost zdravil,s primerjanjem variabilnosti genov z variabilnostjoodzivanja na zdravila na ravni posameznega pacienta(pravo zdravilo za pravega bolnika). Ob komentiranjuraziskav na midazolamu, cisapridu in propofoluje prikazal razvoj citokrom oksidaznega sistema –posebej še najpomembnejšega encima CYP3A4, kiv organizmu oksidira veliko število ksenobiotikov.Revija ISIS - Januar 201073

MedicinaOd leve: izr. prof. dr. Maja Kržan, prof. dr. John N. van den Anker in doc. dr. Darja Paro Panjan na Pediatrični kliniki v Ljubljani(foto: Irena Herak)Prikazal je primere različnih hitrosti delovanja encimskihsistemov CYP2D6 pri presnovi antidepresivov,antiaritmikov in antineoplastičnih učinkovin. Znaniso heterogeni genetsko uravnavani učinki zdravil prirazličnih osebah in pojem funkcionalnega predoziranja,ko je presnova v sistemu CYP2D6 zaradi genetskihdejavnikov močno upočasnjena in »normalni«odmerki lahko privedejo do znakov predoziranja. Predavanjeje zaključil s sklepom, da raziskave delovanjaučinkovin na odraslih ali živalih verjetno ne zadoščajoza ustrezno uporabo teh zdravil pri novorojenčkih inotrocih. Študij farmakokinetike, farmakodinamikein ustreznega odmerjanja zdravil moramo izvajati napopulaciji, za katero bomo ta zdravila uporabljali.Doc. dr. Janez Jazbec, predstojnik KO za otroško hematoonkologijona PeK, je član pediatričnega odboraEvropske agencije za zdravila (EMEA). Predstavil jedelo komisije, ki se zavzema, da bi bilo na primerennačin možno raziskati delovanje zdravil tudi na otroškipopulaciji, kjer posebno na neonatalnem področjuuporabljamo veliko za to populacijo neraziskanihzdravil. Natančno je opisal pediatrični raziskovalninačrt za študij zdravil v Evropi. Izr. prof. MojcaKržan z IZF je nazorno prikazala farmakokinetikov neonatalnem obdobju. Osvetlila je razvojne posebnostinovorojenčka, vplive na absorpcijo, distribucijo,presnovo in izločanje učinkovin, s seznamom zdravil,ki imajo v primerjavi z odraslimi, v neonatalnemobdobju podaljšan razpolovni čas (npr. ampicilin,cefotaksim, gentamicin, paracetamol in druga). Izr.prof. Lovro Stanovnik z IZF je predaval o kliničnopomembnih interakcijah med zdravili pri novorojenčkih,ki so v osnovi najverjetneje take, kot pri odraslih.Tudi na tem področju je zaenkrat malo izsledkov zaneonatalno obdobje in so v uporabi podatki iz višjihstarostnih obdobij.V drugem predavanju je J. N. van den Anker spregovorilo farmakogenetiki in zdravljenju bolečine pri novorojencih.Podrobno so bili opisani znaki bolečine prinovorojencih, fiziologija in trajnost odziva na bolečinoter instrumenti za merjenje bolečine, ki pa so v temobdobju dokaj nezanesljivi. Asist. Petja Fister s KOza neonatologijo PeK je opisala neopioidne analgetikepri zdravljenju bolečine pri novorojenčku. Obravnavalaje farmakokinetiko z mehanizmi delovanja omenjenihzdravil in njihovo pravilno odmerjanje ter stranskepojave. Dr. Janez Babnik iz Službe za neonatologijona Ginekološki kliniki je v predavanju o zdravljenju zindometacinom pri nedonošenčkih opisal zdravljenjeodprtega Botallovega voda, stranske pojave terapijein na koncu tudi preprečevanje možganskih krvavitevz indometacinom pri zelo nezrelih nedonošenčkih.Primerjal je učinkovitost indometacina in ibuprofena,ki imata v omenjeni populaciji podobne učinke.Po skupnem kosilu je v popoldanskem delu prvapredavala asist. dr. Maja Pavčnik Arnol, ki je skupajs prof. dr. Meto Derganc s KO za otroško kirurgijoin intenzivno terapijo pripravila predavanje o uporabiopioidnih analgetikov pri novorojenčkih. Opisala jefarmakološke posebnosti pri uporabi najpogostejšihopioidnih analgetikov (morfin, fentanil) v neonatalnemobdobju, v intenzivni terapiji. Opisana je bila74 Revija ISIS - Januar 2010

Medicinatoleranca in odtegnitveni sindrom. V slovenskemprostoru uporabljajo razen omenjenih tudi piritramidin tramadol. Jana Lozar Krivec, dr. med., s KO zaneonatologijo PeK je z asist. Samom Jeverico, prof.dr. Manico Mueller Premru in izr. prof. dr. MajoArnež z Infekcijske klinike predstavila prispevek oracionalni uporabi antibiotikov v neonatologiji. Zaradisuma na okužbo prejme antibiotično terapijo od 4 do6 odstotkov novorojenčkov ter več kot 60 odstotkovnedonošenčkov. Pomembna je področna značilnostokužb, ki pomaga pri izkustvenem antibiotičnemzdravljenju. Predstavljeni so bili rezultati raziskavepozitivnih mikrobioloških vzorcev krvi in likvorja,odvzetih pri novorojenčkih, hospitaliziranih v UKCLjubljana od januarja 2005 do januarja 2009. Opisaniso bili tudi farmakokinetični parametri najpogostejeuporabljenih antibiotikov. V zadnjem predavanjuje J. N. van den Anker predstavil nova priporočilao odmerjanju aminoglikozidov pri nedonošenčkih.Glede na značilnosti in stopnjo nezrelosti ledvičnegadelovanja je povzel izsledke lastnih raziskavter rezultate metaanaliz, iz katerih je razvidno, da jeklinično pomembna ototoksičnost in nefrotoksičnostaminoglikozidov pri novorojencih redka, da pa tudi nijasne povezave med toksičnostjo teh anatibiotikov innjihovimi serumskimi koncentracijami.V soboto je jutranji del srečanja odprla prof. dr. KsenijaGeršak z Ginekološke klinike s predavanjem o vplivuzdravil med nosečnostjo na prirojene telesne nepravilnosti.Zdravila v tem obdobju povzročijo od 2 do 3odstotke vseh prirojenih telesnih nepravilnosti, odvisnood razvojne stopnje zarodka, njegovega genotipa in lastnostiter mehanizma delovanja zdravila ter njegovegaodmerka. Zato praviloma nosečnicam ne predpisujemonovih zdravil in sledimo pravilu »manj škodljivo«.Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., raziskovalka zIZF, je prikazala mehanizme prehajanje zdravil prekoplacente. Ocenjujejo, da med nosečnostjo okoli 80odstotkov žensk jemlje zdravila, ki lahko prehajajoskozi posteljico do plodov. Pri prehajanju so vpletenirazlični transportni načini, od enostavne difuzije, facilitiranedifuzije do aktivnega transporta. Prenos potekalahko v obe smeri. S poznavanjem mehanizmovprehajanja je mogoče ustrezno voditi terapijo nosečnicin njihovih plodov. Asist. dr. Borut Bratanič s KO zaneonatologijo PeK je obravnaval prehajanje zdravil izmaterinega mleka v dojenega otroka. Večina zdravil izmaterinega krvnega obtoka prehaja v njihovo mleko.Ocena je, da se v mleku nahaja približno od 1 do 2odstotka materinega odmerka zdravila. Kontraindiciranoje dojenje pri zelo majhnem številu zdravil aliksenobiotikov. Prikazani so bili osnovni napotki zapredpisovanje zdravil doječim materam.Asist. mag. Lilijana Kornhauser Cerar iz Neonatalneintenzivne enote v ljubljanski porodnišnici je z rezultatilastnega raziskovalnega dela podprla predavanje ouporabi humanega rekombinantnega eritropoetinav neonatologiji. Rezultati njene študije kažejo napozitiven učinek takega zdravljenja, v literaturi pa šeobstajajo dokaj različni pristopi, pa tudi nove indikacijeza zdravljenje in zaščito različnih tkiv z eritopoetinom(nevroprotektivno delovanje). Doc. dr. DarjaParo Panjan s KO za neonatologijo PeK je predavalao farmakološkem zdravljenju dihalnih premorov prinovorojenčkih. Opisala je patofiziološke mehanizme,ki v sklopu različnih stanj delujejo na dihalni centerpri novorojenčkih in povzročajo dihalne premore.Podrobneje je opisala mehanizme delovanja metiliranihksantinov – teofilina in kofeina, ter manj preizkušenozdravilo pri nas, doksapram.Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med., s KO za neonatologijoje skupaj s prof. dr. Davidom Neubauerjems KO za otroško in mladostniško nevrologijo PeKpripravila predavanje o protikonvulzivnih zdravilih prinovorojenčkih. Konvulzije se v neonatalnem obdobjupojavljajo pogosteje kot kasneje. V predavanju jepredstavila mehanizme delovanja, farmakokinetiko inodmerjanje klasičnih in novejših ter bolj redko uporabljanihantikonvulzivov pri novorojenčkih. Še vednoni razrešena dilema, ali zdraviti klinično izražene alielektroencefalografsko ugotovljene konvulzije. Pozornostje potrebna tudi pri možnih škodljivih vplivih tehzdravil na razvoj možganov. Gregor Nosan, dr. med.,s KO za neonatologijo in asist. mag. Mojca ŽerjavTanšek s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni PeK sta pripravila predavanje o uporabisteroidov v neonatalnem obdobju. Primerjalno so bilipredstavljeni steroidni hormoni, ki jih uporabljamo vperinatologiji. Ob ugodnih imajo lahko tudi dalj časatrajajoče nezaželene učinke na rast in razvoj otrok.Prim. Martin Možina iz Centra za zastrupitve UKCLjubljana je v zadnjem predavanju opozoril na neželeneučinke zdravil v neonatalnem obdobju, kjer se siceruporablja manjše število zdravil, vendar jih mnogonima uradnega dovoljenja za uporabo v vseh indikacijah.Opisan je bil način odkrivanja, spremljanja inprijavljanja neželenih učinkov zdravil.Po predavanjih so potekale zanimive razprave, soglasnomnenje udeleženih pa je bilo, da je bilo kakovostnostrokovno srečanje, ki je prvič v Sloveniji nainterdisciplinaren način ter ob sodelovanju uglednihdomačih in tujega strokovnjaka obravnavalo neonatalnofarmakologijo, zelo uspešno in bo v bodoče vsemspodbuda za poglobljen pristop k farmakološkemuzdravljenju v zgodnjem življenjskem obdobju.Revija ISIS - Januar 201075

Strokovne publikacije»Navodila za bolnike« – novazbirka v nizu prizadevanjzdravnikov družinske medicineKsenija Tušek BuncPred nami je še eno pomembno delo slovenskihzdravnikov družinske medicine, ki sta ga uredniciZalika Klemenc Ketiš in Ksenija Tušek Bunc vpredgovoru pospremili na pot z besedami: »Zdravjein bolezen sta dve povsem različni pokrajini. Čeimamo srečo, večino življenja preživimo v prvi, večinapa ima vendarle izkušnjo iz obeh. Najbolje bi bilotorej, da se naučimo pravil življenja v obeh pokrajinah:kaj pomeni »biti zdrav« in »biti bolan«. Dobitimoramo tudi izkušnjo prehajanja iz ene pokrajinev drugo. Ko ljudje zbolijo, ali jih pesti zgolj manjšazdravstvena težava, ali pa se to primeri komu, ki gaimajo radi, želi večina od njih do najmanjše podrobnostispoznati zdravstveno težavo, prav tako pa tudinajboljše možnosti zdravljenja. Moderni čas 21.stoletja prinaša številne diagnostične in terapevtskemožnosti. Dejstvo je tudi, da se v sodobni medicinipovečuje pomen bolnika v procesu zdravljenja ter daje sodobna medicina postavila partnerski odnos insoodgovornost bolnika za lastno zdravje za temeljsvoje doktrine. Vsako vodenje bolezni in zdravljenjese razume tudi kot samozdravljenje, torej kot proces,v katerem mora aktivno in zavestno sodelovatitudi bolnik, seveda ob podpori zdravnika, ki munudi izdatno spodbudo in pomoč. Le v sozvočju sprav odmerjeno in usmerjeno zdravnikovo avtoritetoin bolnikovim avtonomnim ravnanjem inrazumevanjem njegovega zdravstvenega stanja in stem povezanih težav, bo morebiti pridobivanje izkušenjprehajanja iz ene pokrajine v drugo če ne lažje,pa vsaj enostavnejše.«V nizu prizadevanj zdravnikov družinske medicineje tako poleg številnih del, kot so npr. »Na dokazihtemelječe smernice«, peta izdaja »Nujnih stanj«, »Diagnostičnepreiskave« ipd., v katerih je opazna usmeritevv prizadevanja za izboljšanje sporazumevanjamed zdravnikom in bolnikom, nastal še priročnik zazdravnike »Navodila za bolnike«. V tem kontekstu naslednjestrani ponujajo jasno in jedrnato informacijoo vrsti zdravstvenih težav, od razmeroma nenevarnihstanj do najhujših bolezni. Tudi bolnik si bo lahko obpojavu določenega simptoma ali bolezni poiskal ustreznoinformacijo in v določenih primerih brez posvetapri zdravniku sam rešil zdravstveno težavo. Vendar paopisi zdravstvenih stanj in načinov zdravljenja služijole kot informacija, ki dobi vrednost in dodatno težo leskozi zdravnikove roke. Velja poudariti, da priročniknikakor ne more nadomestiti neposrednega stika zzdravnikom. Glede diagnoze, zdravljenja, spremljanjain vodenja se je tako treba vselej posvetovati s svojimzdravnikom.Zbirka je torej prvenstveno namenjena zdravnikompri delu z bolniki v ambulanti, ki jim bo (pa ne nujnosamo zdravnikom družinske medicine) omogočila, dabodo svojim bolnikom posredovali preverjene informacijeza okoli 200 simptomov, bolezni in poškodbter posebnih stanj. Sleherni zdravnik bo tako v zbirkinašel na enem mestu opomnik potrebnih diagnostičnihpostopkov, načinov zdravljenja in informacij, kijih mora ob določeni zdravstveni težavi posredovatibolniku.Urednici sta gradivo združili v tri smiselne sklope,tj. navodila pri najpogostejših simptomih, boleznih,poškodbah in nekaterih posebnih stanjih. Tako sonastale tri knjige: Simptomi, Bolezni in poškodbe inPosebna stanja, ki bodo zapolnile vrzel pri strokovnihnavodilih zlasti pri tistih boleznih in stanjih, pri katerihdoslej ni bilo interesa drugih izdajateljev navodil,da bi jih vključili v svoje publikacije. Teme posameznihknjig so urejene glede na posamezne organe inorganske sisteme. Vsako poglavje je sestavljeno izuvoda o zdravstvenem problemu, ki mu je namenjenonavodilo. Sledi mu navodilo za bolnika, ki je v vsakiposamezni knjigi strukturirano po shemi enotnihvprašanj, odgovori nanje pa nudijo bralcu jedrnato invsestransko informacijo o posamezni temi. Dodana soše posebna navodila zdravniku, ki mu bodo v pomočpri diagnostičnem sklepanju, terapevtskem ukrepanjuter spremljanju in vodenju bolnika. Na koncu vsakegapoglavja pa so v okvirčku povzeta najpomembnejšadejstva o posamezni temi.V prvi knjigi Simptomi je predstavljenih 62 najpogostejšihsimptomov z enotno strukturo besedila, ki bolnikuponuja odgovore na postavljena vprašanja: zakajpride do simptoma, kdaj in kako si lahko pomagajo sami,kdaj morajo zaradi teh težav k zdravniku, katere ukrepezdravnika lahko pričakujejo, katere so najpogostejše76 Revija ISIS - Januar 2010

diagnoze pri tem simptomu, kateri so načini zdravljenjater ali se da in kako lahko opisani simptom preprečijo.V drugi knjigi Bolezni in poškodbe je predstavljenih 110bolezni in poškodb. Tudi tu avtorji bolnikom odgovarjajona vprašanja: kako pogosta je bolezen, kaj povzročanastanek opisane bolezni, kako se ta bolezen kaže, kakopostavimo diagnozo te bolezni, kako poteka zdravljenje,kako bolezen poteka, kako poteka spremljanje bolnika s toboleznijo, kako si lahko pri tej bolezni bolniki pomagajosami, kako ta bolezen vpliva na bolnikovo življenje ter alise da in kako lahko nastanek te bolezni preprečijo.Po vrnitvi iz bolnišnice po operacijah ali stanjih pobolezni, ki je zahtevala hospitalizacijo, bolnik alisvojci pogosto obiščejo zdravnika družinske medicinezaradi številnih vprašanj, ki se nanašajo na nadaljnjezdravljenje in rehabilitacijo ter življenje z boleznijoali posebnim stanjem. Tako je v tretji knjigi Posebnastanja obravnavanih še 35 dodatnih posebnih stanj,kot so stanja po operacijah (npr. po vstavitvi endoprotezekolka ali kolena), kjer bolniki dobijo odgovore navprašanja: kakšne težave in zaplete lahko pričakujejo potej operaciji, kaj lahko sami storijo za obvladovanje težavpo tej operaciji, kdaj morajo k zdravniku, kako potekaoperacija, kako poteka spremljanje bolnika po tej operaciji,kako poteka zdravljenje eventualnih zapletov po tej operaciji,kako ta operacija vpliva na njihovo življenje terali se da in kako lahko preprečijo, da operacija ne bi bilaSimptomi-NSL.qxd 26.10.2009 14:05 Page 1potrebna; in stanja po določenih boleznih (npr. bolnikpo možganski kapi), kjer bolniki dobijo odgovore navprašanja: kakšne težave in zaplete lahko pričakujejopo tem dogodku, kaj lahko sami storijo za obvladovanjetežav po njem, kdaj morajo k zdravniku takoj ali gaobiskati predčasno, kdaj morajo poklicati reševalno službo,kakšen je običajen potek po tem dogodku ali v tem stanju,kako poteka zdravljenje bolnika filmsko obložene tablete po tem dogodku, kakoescitaloprampo 10 mgstanje po tem dogodku vpliva na bolnikovo življenje terali se da in kako lahko ta dogodek preprečijo; nadaljestanja odvisnosti, nosečnost, dojenje ter drugi posebniprimeri, pri katerih bolniki pogosto najprej poiščejopomoč pri zdravniku družinske medicine.Urednicama je uspelo kljub številnim sodelujočimavtorjem zagotoviti enotno strukturo in zgoščenoter Hitro kakovostno in varno iz depresije vsebino posameznih poglavij. S temsta olajšali iskanje želenih informacij in tako delonje. Zdravljenje socialne anksiozne motnje (socialne fobije). Zdravljenje obsesivno-kompulzivne laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila. Medsebojno delovanjepribližali motnje. Odmerjanje Depresija, socialna zdravnikom, anksiozna motnja in obsesivno-kompulzivna pa motnja tudiz drugimi zdravilikončnimin druge oblike interakcij Priporočamo previdnostuporabnikompri sočasnem jemanju escitalopramaObičajni odmerek je 10 mg enkrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika se odmerek z naslednjimi zdravili: selegilin, serotoninergična zdravila, litij, triptofan, šentjanževka, peroralnilahko poveča na največ 20 mg na dan. Panična motnja z agorafobijo ali brez nje V prvem tednu antikoagulanti, zdravila, ki znižujejo prag za krče, cimetidin, flekainid, propafenon, metoprolol– zdravljenja bolnikom. se priporoča odmerek 5 mg na dan, Posebno kasneje ga povečamo na 10 mg na skrb dan. Glede (kadar sta se uporablja posvetili za srčno odpoved). Prav tako jeziku, potrebna previdnost ob sočasnem ki jemanjukarna posameznikov odziv lahko odmerek kasneje povečamo na največ 20 mg na dan. Če želimo nekaterih antidepresivov in antipsihotikov, ki se v glavnem presnavljajo prek CYP2D6. Omeprazolzdravljenje z escitalopramom prekiniti, odmerek zmanjšujemo postopoma. Kontraindikacije lahko povzroči zvišanje ravni escitaloprama v plazmi. Kombinacija z alkoholom se odsvetuje.se Preobčutljivost da za escitalopram enoten ali katerokoli pomožno in snov. kljub Sočasno zdravljenje jedrnatosti z zaviralci Nosečnost in dojenje Escitaloprama jasen ne dajemo nosečim ter ženskam razumljivali doječim materam, razen čemonoaminooksidaze (MAO). Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Uporaba pri otrocih in morebitne koristi za mater odtehtajo morebitno tveganje za plod. Neželeni učinki Najpogosteje seadolescentih, mlajših od 18 let, se ne priporoča, ker ni na voljo ustreznih raziskav. Previdnost pojavljajo slabost, povečanje telesne mase, nespečnost, zaspanost, omotica, parestezije, tremor,tudi pri jemanju je potrebna bralcu pri bolnikih s sladkorno brez boleznijo (prilagoditev medicinske antidiabetične terapije), sinuzitis, izobrazbe.zehanje, driska, zaprtje, bruhanje, suha usta, povečano potenje, artralgija, mialgija,pri bolnikih s koronarnim srčnim obolenjem, ob sočasni uporabi zdravil iz skupine SSRI in zmanjšan apetit, povečan apetit, utrujenost, zvišana telesna temperatura, pri moških motnjeelektrokonvulzivnega zdravljenja, ob sočasni uporabi peroralnih antikoagulantov, ob sočasnem ejakulacije, impotenca, anksioznost, nemir, nenavadne sanje, pri moških in ženskah zmanjšanzdravljenju z zdravili, ki povzročajo hiponatriemijo. Previdnost je potrebna pri bolnikih, ki so v libido, pri ženskah anorgazmija. Oprema 28 filmsko obloženih tablet po 10 mg escitaloprama.Zbirki preteklosti imeli znake manije ali priložena hipomanije. Pri prehodu v manično fazo zgoščenka, je treba zdravljenje Način izdajanja ki Samo na poleg zdravniški recept. Datum teksta, priprave besedila Oktober ki 2009. je objavljenprekiniti. Pri povečani pogostosti krčev je treba zdravljenje z zdravili iz skupine SSRI prekiniti.Samo za strokovno javnost.v knjigah, ponuja še najrazličnejše vprašalnike, kiPred predpisovanjem preberite celoten povzetek glavnih značilnosti zdravila.jih zdravnik uporablja kot pomoč pri obravnavi bolnika.Imetnik dovoljenja za prometIzdelujeZ zgoščenke bo zdravnik želena navodila lahko tudinatisnil in jih dal bolniku v roke neposredno ob posvetuIndikacije Zdravljenje epizod hude depresije. Zdravljenje panične motnje z agorafobijo ali brezBolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnostiSIMPTOMI1. KNJIGAStrokovne publikacijev ambulanti. Tako zbirka sama kot tudi zgoščenkapredstavljata podaljšano komunikacijo med bolnikomin zdravnikom in v veliki meri prispevata k ustvarjanjuvzpodbudnega partnerskega odnosa med njima.Urednici kljub dejstvu, da delo ni neposredno namenjenobolnikom, temveč zdravnikom in drugim zdravstvenimdelavcem, verjameta, da bodo imeli od njeganajvečjo korist prav bolniki ter da jim bo zbirka služilakot koristen pripomoček v skrbi za lastno zdravje.Hkrati bodo navodila iztočnica bolnikom za pogovoro načrtovanih ukrepih in vir razjasnitve eventualnihdodatnih vprašanj, ponudila jim bodo odgovore na številnavprašanja, nudila oporo v času bolezni in slabegapočutja ter jim prihranila marsikatero skrb, razblinilamarsikateri dvom ter morebiti tudi preprečila nepotrebenobisk pri zdravniku. Obsežno delo, ki v celotipresega naslov, pa ne pomeni samo navodil za bolnike,pač pa uporaben priročnik za študente medicine,specializante, zdravnike družinske medicine, pravzapravza zdravnika katerekoli usmeritve. Zato urednici želitatudi, da bi zbirka našla mesto v osebni knjižnici slehernegazdravnika in ambulant, kamor prihajajo bolnikiz obravnavanimi zdravstvenimi težavami, ter da bipostala koristen, nepogrešljiv ter dragocen pripomočekpri zdravnikovem vsakdanjem delu, s pomočjo kateregabo pri obravnavi bolnika prihranil čas, sama obravnavapa bo še kakovostnejša in učinkovitejša.NAVODILA ZA BOLNIKE1. KNJIGAUrednici:Zalika Klemenc-Keti{ in Ksenija Tu{ek-BuncSIMPTOMIRevija ISIS - Januar 201077

Strokovne publikacijeIzzivi študentov medicineJasmina Golc, Mojca ObranV sklopu predmeta družinska medicina se je že drugo letozapored porodila, in po uspešnem delu tudi udejanjila, ideja ozbirki seminarskih nalog študentov 2. generacije Medicinskefakultete v Mariboru, ki je svoje mesto našla v zborniku znaslovom Izzivi družinske medicine 2009.Študentje 4. letnika smo napisali in predstavili seminarske naloge,v katerih smo se na različne načine dotaknili tematike in področjadelovanja zdravnika družinske medicine. Vsebinski izbor je zajemalpestro področje vsakdanjika v ambulanti družinske medicine,življenja bolnikov in njihovih družin. Skozi poglobljene obravnavepoljubno izbranih medicinskih tematik je tako moč spoznatiosnove družinske medicine, pomen in vlogo družine v družinskimedicini, v zdravju in bolezni, vlogo komunikacije, zdravnikovesodelavce, prav tako pa tudi pristop, ki ga uberemo v družinskimedicini pri razreševanju zdravstvenih težav. Predvsem smo seželeli približati bolniku in postaviti v ospredje njega samega in nele njegovo bolezen. Razmišljali smo, kaj vse mu lahko ponudimopoleg ustreznega recepta z zdravili, kako ga motiviramo in aktivnovključimo v proces zdravljenja ter kako si pridobimo njegovoneomajno zaupanje. Tako lahko zbornik služi kot študijski inučni pripomoček za sedanje in prihodnje generacije študentov terje namenjen vsem, ki jim je privlačno področje medicine.Nastajanje pričujočega zbornika sega v začetek študijskega leta2009, ko se je na pobudo mentorjev prof. dr. Janka Kersnikain prim. asist. Ksenije Tušek Bunc zbrala skupina študentk inštudentov, ki so bili pripravljeni pripraviti seminarje za objavo.Oblikoval se je uredniški odbor v sestavi: Alenka Bizjak, glavnaurednica, Viktorija Jančar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar in MatejaSmogavec. Utečeno ekipo so predstavljali še lektorji BarbaraBonča, Sašo Duh, Marko Einfalt, Mitja Ferenc, Jasmina Golc,Andreja Golub, Nina Hebar, Barbara Ifko, Bojan Iljevec, NatašaKorade, Maja Kovač, Mojca Obran, Maja Prašnički, MatejaPrevolšek, Danijel Ščap in Darja Verbovšek. Za oblikovanje staposkrbela Bojan Iljevec in Danijel Ščap. Naše delo je podprlopodjetje Lek, ki jeprispevalo finančnasredstva za tiskobsežnega zbornika innam tako pomagalo priuresničitvi naše ideje.Vsebinska plat zbornikase razprostira odobravnavanja bolezniin najpogostejšihbolnikovih razvad, skaterimi se zdravnikdružinske medicinesrečuje vsakodnevno,od otroških in78 Revija ISIS - Januar 2010mladostniških bolezni ter do problema evtanazije in pravice dodostojanstvene, človeka vredne smrti. Prebrati je moč o astmi,kronični obstruktivni pljučni bolezni, dispepsiji, celiakiji pri odraslih,o esencialni in sekundarni arterijski hipertenziji, o problemihbolnikov z diabetesom, nespečnosti in migreni. Pomembna jetudi seznanitev z obravnavo bolnika z Alzheimerjevo boleznijo,multiplo sklerozo ali malignim melanomom. Omenjene soproblematika impotence, spremembe ob pojavu menopavze, pastihujšanja in nehotene izgube telesne teže. Obrazloženo je doživljanjerojstva bolnega otroka, najstniške nosečnosti in prepoznavanjenasilja nad otroki. Bralca lahko pritegnejo aktualne temeo predebelem otroku, cepljenju otrok, slabi drži pri otrocih inmladostnikih ter o kajenju med mladimi in posledicah le-tega nanjihovem zdravju. V zborniku se odstre pogled v življenje oseb zDownovim sindromom. Predstavljeno je soočenje mladostnikovz diagnozo Hodgkinovega limfoma. Kar nekaj strani je namenjenihproblematiki staranja in vlogi zdravnika ob tem, odkrivanjusamomorilnih nagnjenj starostnika in prepoznavanju domačegaokolja, v katerem živi starostnik.Ob predstavitvi naših priljubljenih tematik sošolcem smose med drugim seznanili tudi z razsežnostmi in pojavnostjotropskih in spolno prenosljivih bolezni pri nas, z vnetji spodnjihsečil, nalezljivimi črevesnimi boleznimi, hidričnimi infekcijami,lajmsko boreliozo, tuberkulozo in meningitisom. Ukvarjali smose z obravnavo bolnika z bolečino v kolenu po poobremenitvenipoškodbi in načinih odpravljanja ploskih stopal. Dotaknili smo sealternativnih vej medicine. Razpravljali smo o uporabi zdravil vdružinski medicini, polipragmaziji, hormonskih kontraceptivih innovih možnostih zdravljenja kroničnih ran. Opisali smo prikrit,a razširjen problem svinca. Poučili smo se o shizofreniji, somatoformnihmotnjah, postabortivnem sindromu in depresiji. Soočilismo se z možnostjo obstoja laži v odnosu med zdravnikom inbolnikom ter debatirali o tem, kako se je mogoče temunajenostavneje izogniti. Zamislili smo se ob predstavitvi primernekomunikacije z onkološkim bolnikom. Zanimivo je bilospoznati okolico, v kateri bolnik preživi največ časa, in ugotoviti,kakšen vpliv ima nanj. Iskali in našli smo odgovor na vprašanje,ali so odnosi v družini lahko vir bolezni. Nenazadnje pa smopogumno odprli tematiko nasilja in zanemarjanja v družini terosvetlili ustrezen odziv zdravnika družinske medicine na to.Želeli smo ustvariti izdelek, ki ga bomo vedno s ponosom vzeliv roke. Neustrašno smo se soočili s številnimi problemi, ki lahkopresenetijo zdravnika na njegovem delovnem mestu, in družnopoiskali veliko rešitev za njih. Ta zbornik je plod truda, vedoželjnosti,zanimanj in želja po deljenju pridobljenega znanja. Je našprvi korak v uresničevanju svojih idej na medicinskem področju.Z njim smo pokazali, da hočemo graditi mostove zaupanja mednami samimi in v korelaciji z bolniki, saj lahko le s pravim sodelovanjemdosežemo več.

Devetdeset let slovenskesplošne bolnišnice v MariboruII. del: Prispevek prim. Mirka Černiča o spremembahv zdravstvu med dogodki v letu 1919Gregor Pivec, Elko BorkoObletnicaKakšno vlogo je v prelomnih dogodkih, opisanih v 1. deluprispevka o 90-letnici splošne bolnišnice v Mariboru, imelonaše zdravstvo? Prav pred kratkim sva odkrila do sedaj neznanprispevek prim. Mirka Černiča o vlogi slovenskega zdravstvav teh dogodkih. Prispevek je tako dobro napisan, da je vreden,da ga ponovno, po skoraj devetdesetih letih, v skrajšani oblikipredstavimo bralcem in tudi na ta način obeležimo 90-letnicoslovenske mariborske splošne bolnišnice in 90-letnico ustanovitveoddelka za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezniZdravstvo v Sloveniji po prevratu in mariborskabolnica(Članek je bil objavljen v časopisu Tabor 26. 12. 1921.)»S političnim prevratom v novembru 1918 so se tudi zdravstvenerazmere v Sloveniji korenito spremenile. Prej smo bili navezani nanikdar nam prijazni Gradec in Dunaj: tja so hodili naši medicincištudirat, tja je vleklo slovenske mlade zdravnike izpopolnjevat sein špecializirat, tja so hodili tudi bolniki iskat pomoči, če jim jeskromna sredstva v domovini niso mogla dati v zaželjeni meri.Prevrat pa je kar presekal te avstrijske razmere in postavil mednas mejo. Namah smo se osvobodili nemškega jerobstva in seosamosvojili tudi v zdravstvu. Z osamosvojitvijo pa so prišle tuditežke dolžnosti: vsa skrb in odgovornost za zdravstvo je naenkratpripadla slovenskim zdravnikom in treba je bilo temeljitih sprememb,če se je hotelo odoleti vsem potrebam in zahtevam.Prvo se je zavedlo te spremembe Društvo zdravnikov naKranjskem, ki je na svojem izrednem občnem zboru ob prevratu2. novembra 1918 sklenilo, da razširi svojo organizacijo na vsoSlovenijo in spremeni svoje ime v Slovensko zdravniško društvov Ljubljani. Na tistem občnem zboru in večkrat tudi pozneje jeSlovensko zdravniško društvo v Ljubljani opozarjalo tedanjonarodno vlado na naloge in dolžnosti, ki so nastale v zdravstvu poprevratu in se ponudilo vladi v pomoč. Po večmesečnem boju seje izvojeval Pokrajinski zdravstveni svet za Slovenijo in Istro, kotposvetovalni organ zdravstvenega odseka t. j. najvišje zdravstveneinštance v Sloveniji, direktno podrejene ministrstvu narodnegazdravja. Temu zdravstvenemu odseku, katerega člane voli,oziroma kandidira Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani, seje priznala pravica, da sodeluje v vseh zdravniških in zdravstvenihzadevah v Sloveniji, bodisi svetovalno, bodisi iniciativno.Na soglasni sklep Slovenskega zdravniškega društva je ministrstvonarodnega zdravja postavilo na čelo zdravstva v Sloveniji t. j.Prim. Mirko Černičza šefa Zdravstvenega odseka v Ljubljani dr. Ivana Oražna, možajasnih misli in doslednega tudi v dejanjih.Tako je po iniciativi in načrtu Slovenskega zdravniškega društvanastala organizacija zdravstva v Sloveniji: nekdanji zdravstvenioddelek deželne vlade se je reorganiziral v Zdravstveni odsek zaSlovenijo in Istro, ki se je direktno podredil ministrstvu narodnegazdravja, da se tako izogne političnim izpremembam ljubljanskevlade. Temu na čelu je stopil dr. Ivan Oražen, njemu v bok pa se jepostavil Pokrajinski zdravstveni svet za Slovenijo in Istro, izvoljenod Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, kot posvetovalniorgan.Ta na najširšem demokratskem in strokovnem temelju osnovanaorganizacija zdravstva v Sloveniji – kakor je ni izvedel noben drugstan – je šla ročno na delo, ki je obsegalo vso Slovenijo. In to deloje uspelo tako, da zdravniški stan lahko s ponosom kaže nanj.Prvi ogenj je prestala, ko se je začetkom leta 1919, pojavila vSloveniji pegavica. Iz Rusije vračajoči se vojni ujetniki so namrečRevija ISIS - Januar 201079

Obletnicaprinesli v domovino to nevarno nalezljivo bolezen, ki se je pokazalana več krajih in zahtevala tudi svoje žrtve. Kdorkoli je za časasvetovne vojne hodil po krajih, kjer je divjala ta morilka, ve, da serazširja kot plaz, zavzemajoč vedno širše dimenzije in podirajočvse, karkoli dostigne. Nemala odgovornost je zadela slovenskezdravnike, ko se je pojavila ta zavratna morilka v Sloveniji. In nastrokovnem demokratizmu organiziranemu zdravniškemu stanu vSloveniji se je posrečilo, da se je epidemija v najkrajšem času in zminimalnimi žrtvami zajezila in udušila.Ta neizpodbitni uspeh je namah sankcioniral upravičenost takeorganizacije in ji pridobil potrebno avtoriteto, na drugi strani pa jeto pozitivno uspešno vdahnilo organizaciji moč in samozavest zanadaljnje delo.Drugi korak je šel za tem, da se doma v resnici osamosvojimo. Nanajvažnejših mestih po bolnišnicah in uradih so namreč ostali izzaavstrijske dobe nenašinci neznalci našega jezika – naši zdravnikipa so morali stati ob strani brez dela in kruha kot v časih našegasuženjstva. Tako n.pr. je prevzela po prevratu Narodna vlada vsvojo upravo samo na nekdanjem Štajerskem 7 javnih bolnišnic, vkaterih ni bilo niti enega slovenskega zdravnika. In kaj pomeni tov dobi prevratnega vrenja v krajih, kjer je tuji vpliv zarezal globokobrazdo, mora presoditi zgolj tisti, ki ve, da je zdravnikovo delopodobno spovednikovi: med štirimi očmi se da marsikaj povedatiin namigavati, da se neti nezadovoljnost, izpodkopuje zaupanje inruši nova stavba, ne da bi bilo treba dajati za to odgovor. Tu je bilotreba korenite izpremembe!In to se je izvedlo s tem, da so se vsa zdravniška mesta, ki so jihob prevratu zavzemali tujci, nanovo razpisala. Na ta način so seslovenizirale bolnice na našem ozemlju in se dala našim ljudemprilika, da dobe delo in kruh in se svojim možnostim primernoudejstvujejo. Pri tem so prišli naši najrazboritejši ljudje na površje,ker nova organizacija je podrla prejšnje metode protekcij in raznihzvez in pazila zgolj na strokovno kvalificiranost. Tudi to delose je izvršilo na najuspešnejši način, kar nam kaže razvoj našihbolnišnic, odkar jih vodijo naši možje.Ako se ta preokret ne bi bil dovršil v tistem času, kot se je, tedaj bibilo ostalo vse po starem, kot se je zgodilo v nekaj malo izjemah,kjer se je to takrat zamudilo, vsled čudne slepote nekaterih našihljudi. In kakšne bi bile posledice? Težko jih je doumeti do konca!Ko so se tako izvedle nujne spremembe v osebju, ki so bile vsledpolitičnega preobrata potrebne, je bilo treba misliti na velike zdravstveneprobleme. Skrb za te je v glavnem pripadla državi, odnosnoministrstvu narodnega zdravja, kjer se načrtujejo dalekosežnezdravstvene ustanove in zakoni. Tudi pri teh sodeluje Slovenskozdravniško društvo v Ljubljani po svojih članih v Državnemsanitetnem svetu v Beogradu.Poglejmo sedaj, katere in kakšne spremembe v zdravstvu so seudejstvile v Mariboru v tem času.Takoj ob prevratu je Slovensko zdravniško društvo v Ljubljaniopozorilo narodno vlado na pomen Maribora in mariborske bolnišnice.Že takrat se je naglašalo, da spada mariborska bolnišnicav isto vrsto z ljubljansko in da je treba ukreniti vse, da se povzdignena višino velike, moderne bolnišnice. Kajti Maribor je bilpred prevratom provincialno mesto tik pod Gradcem, ki je odvzemals svojimi inštituti Mariboru vsak smelejši polet v zdravstvu, jepostal drugo največje mesto v Sloveniji in s tem tudi zdravstvenosredišče obširnega ozemlja ob Dravi, kateremu se je priključiltudi naš del Koroške in Prekmurja. To sedaj narodno, trgovskoin politično središče tako obširnega ozemlja, je imelo ob prevratubolnišnico s samo dvema oddelkoma, brez vsakega znanstvenegaaparata. Kakor mesto samo, tako je bila bolnišnica čisto provincialna,malim razmeram prikladna, kajti vse, kar je bilo težjega inkočljivejšega, je šlo v bližnji Gradec na klinike in v sanatorije.Naš glas o pomenu mariborske bolnišnice ni ostal glas vpijočegav puščavi. Kar se je pri denarnih sredstvih, ki so bila določena zazdravstvo v Sloveniji, moglo izvršiti, se je izvršilo. Mariborskabolnišnica se je pripoznala za istovrstno z ljubljansko, postala jedržavna, oziroma se vsaj prevzela z ljubljansko vred v državnoupravo. Poleg že obstoječega kirurgičnega in internega oddelkasta se ustanovila tudi okulistični in dermatološko-venerološkioddelek, ki je v zadnjem času dobil tudi laboratorij za veneričnebolnike. Bolnišnica sama se je ustanovila med tiste v državi, nakateri se lahko izvežbajo zdravniki – specialisti.V letošnjem poletju se je uvedla v bolnišnico elektrika, dermatološkioddelek je dobil višinsko sonce, pomnožilo se je številosekundarskih mest, kirurgični in interni oddelek sta dobila vsaksvojega asistenta, ravnokar se postavlja prepotrebni laboratorij zaRöntgenov aparat, Wassermannova štacija itd.Kar je bilo v prostorih, ki so bili preračunani samo za dva oddelka,mogoče izpeljati, smo dosegli.Za vse druge, nič manj potrebne naprave se bo moralo pričetizidati. Za to je treba samo denarja, ker stavbišče bolnišnice jetako obsežno, da se na njem z lahkoto postavijo vsi inštituti, ki sopotrebni za veliko moderno bolnišnico. In najbolj nujni so pač:prosektura, lastna lekarna, ginekološki oddelek s porodnišnicoin šolo za babice, opazovalni oddelek za duševno bolne, otroškabolnica, lastna poslopja za dermatološko-venerološki in okulističnioddelek. Z vso resnostjo bo treba misliti tudi na to, da dobimov Sloveniji epidemsko bolnišnico, ki bo imela tudi dolžnost,da organizira vse potrebno za pobijanje epidemij, ki se ravno vmariborskem ozemlju tako pogosto razširjajo; opozarjam samona grižo in koze. Ta oddelek ne bo samo sprejemal in zdravilkužnih bolnikov, marveč bi moral v časih epidemij tudi odpošiljatiepidemske kolone v kraje, ki so središče epidemije, da tako zgrabibolezen v njenem lastnem kotišču, kar se je izkazalo v svetovnivojni za najuspešnejše, ker je v središču epidemije mogoče doznativse vire in pota bolezni in jih z uspehom pobijati ter zajeziti.Mariborsko bolnišnico tako čaka potemtakem še velikanskirazvoj. Več ali manj je ta razvoj že pripravljen, nekaj načrtov je žeizdelanih, za posamezne panoge imamo že sposobnih ljudi, drugise pripravljajo, za nekatere bo treba poslati pripravne in sposobnemlade zdravnike v inozemstvo, da proučijo velike naprave innjihove organizacije v tujini. Pred vsem pa je potreben denar, dase začne graditi!«80 Revija ISIS - Januar 2010

Portret prof. Pavleta Kornhauserja,zdravnika pediatra, glasbenikaorganizatorja, publicista in šekaj – ob njegovi 85-letniciAnica Mikuš KosZa svoj 85. rojstni dan je prof. Pavle Kornhauser povabildružbo kolegov in prijateljev v Mojstrano, kjer nas je pogostil skosilom in zanimivim programom. Poslušali smo čelistko, ki jepredvajala J. S. Bacha, ogledali smo si slap Peričnik, obiskali zodličnim vodičem Planinski muzej v Mojstrani in se pogovarjaliin pogovarjali... Še nikoli nisem doživela tako neobičajnein vsebinsko bogate proslave rojstnega dne. Najino sodelovanjein prijateljevanje me zavezujeta k temu, da zapišem nekaj oPavletu, njegovi življenjski poti in delovanju.Ob jubilejnem pisanju je običaj, da se najprej zapiše življenjskapot slavljenca. Povedal mi je, da je bil njegov oče lekarnar, ki jekot predstavnik farmacevtskih tovarn menjal stalno prebivališče;ustalil se je v Zagrebu, ko je prevzel vodstvo tovarne zdravil.Mama je bila učiteljica klavirja, kar je zaznamovalo tudi njegovoživljenjsko pot, saj bi se lahko odločil tudi za poklicnega pianista.Že kot študent medicine na zagrebški medicinski fakultetije poletel čez okvirje nujnega učenja za pridobitev poklicazdravnika. Bil je demonstrator na inštitutu za fiziologijo, aktivničlan uredništva strokovnega časopisa Medicinar. Obenem se jeukvarjal s publicistiko.Poročil se je z Aleksandro, študentko kemije, ki se je razvilav znano kemičarko na ljubljanski Univerzi, ustanoviteljicoUnescovega centra za kemijske študije, nepoklicno tudipolitičarko, saj jo je – danes ponovno popularni – Stane Kavčičpridobil za podpredsednico njegove vlade. Aleksandra sedaj živiv Angliji.Zdravnikovati je pričel leta 1952 kot pripravnik v ljubljanskiklinični bolnišnici. Več kot 40 let je deloval kot klinični zdravnik.Predvsem se je posvetil kirurškim boleznim pri otroku inobjavljal – tudi s kirurgi – številne prispevke, tudi o »doktrinizdravljenja«, ki doslej ni obstajala v slovenskem medicinskemslovstvu. Izvoljen je bil za izrednega profesorja padiatrije Medicinskefakultete v Ljubljani.Prvi delovni dekret je dobil za ZD Kočevje. Obenem je bil narazpisu izbran za specializacijo pediatrije, odločil se je za slednjo.Postal je, že med specializacijo, prvi stalni neonatolog v noviMestni porodnišnici. Slučaj je hotel, da ga je takratni predstojnikKirurgične klinike, sloviti prof. Božidar Lavrič (osebni zdravnikmaršala Tita), v pogovoru vprašal, ali bi kot pediater prevzel»internistične naloge« pri hospitaliziranih otrocih. Prof. LavričObletnicaje zastopal stališče, da je specializacija splošne otroške kirurgije»otročja«, saj naj otroka kirurško zdravi ožje usmerjen kirurg,in je v timsko delo vključil še pediatra. Za zdravljenje otroka skirurško boleznijo zgodovinska odločitev!V času direktorovanja Janeza Zemljariča, izredno učinkovitegamenedžerja (vodil je gradnjo tudi Cankarjevega doma v Ljubljani!),je bil prof. Kornhauser imenovan za predsednika gradbenegain finančnega odbora novogradnje osrednje ljubljanske bolnišnice.Zato se je lahko uspešno vključil v načrtovanje in umestitev»otroške kirurgije« v novo stavbo. Po vrnitvi iz ZDA, kjer jespoznal pomen in dejavnost intenzivne terapije za ohranitevživljenja kritično bolnih novorojenčkov in otrok, je dosegel, da sospremenili gradbene načrte in da se je zgradil sodobni center zaintenzivno terapijo otrok, desetletje edini v Sloveniji. Leta 1986je uvedel »transport k sebi« v center hudo bolnih novorojenčkovin dojenčkov iz regionalnih bolnišnic ob spremstvu pediatra inRevija ISIS - Januar 201081

Obletnicamedicinske sestre, tudi s pomočjo helikopterja.Prof. Kornhauser je pomembno vlogo za uspešnost zdravljenjapripisal dobri organizaciji, izbiri in kakovosti sodelavcev,njihovemu zadostnemu številu. Že ob odprtju novega Pediatričnegaoddelka kirurških strok leta 1974 je pridobil 10 pediatrovin čez 100 medicinskih sester. Številni med njimi so se dodatnoizpopolnjevali za novo področje medicine – za intenzivnoterapijo otrok. S pomočjo Fulbrightovega sklada je povabil večvodilnih »pediatričnih intenzivistov« iz ZDA, ki so bili po enmesec odlični učitelji in predavatelji. Z zadovoljstvom poudarja,da so bili verjetno edina klinika v UKC, ki ni nikoli tarnala, da jiprimanjkujejo medicinske sestre! Imel je veliko srečo, da je kotsvoje prve sodelavce pridobil strokovno odlične in požrtvovalnestrokovnjake, še danes aktivne pediatre: Janeza Primožiča, MetkoDerganc, Andrejo Gostiša, sledili so jim Silvo Kopriva, BraneGaber, Ivan Vidmar in Štefan Grosek, če navedem le nekatere.Zapomnila sem si, da je precej let pred drugimi, kot prvi v UKC,uvedel obvezne »značke« s priimkom in navedbo stroke, daosebje ni bilo več »anonimno«.Kot strokovnjaka ga poznamo in ga poznajo v svetu predvsemkot predstojnika Pediatričnega oddelka kirurških strok Univerzitetnegakliničnega centra, v katerem je razvil strokovno in etičnoodličnost delovanja in uvajanja inovacij v sistem zdravljenja,med katerimi sta najbolj pomembni vloga pediatra pri zdravljenjumalih bolnikov, znana tudi v tujini kot »ljubljanski modelkirurškega hospitalnega zdravljenja otrok« ter »humanizacijabolnišničnega zdravljenja«.Prvi v bivši državi je uvedel histokemijsko diagnostiko s pomočjobiopsije danke za dokaz Hirschprungove bolezni (megacolon congenitum).Bolniki so prihajali tudi iz drugih medicinskih središčJugoslavije. V kliničnem centru je oblikoval in vodil komisijoza racionalno uporabo antibiotikov, na »Derčevih dnevih« jepripravil in vodil »okroglo mizo« o antibiotikih in s tega področjaobjavil več raziskovalnih in splošnih prispevkov.V letih 1980/81 je opravljal naloge medicinskega direktorjaUniverzitetnega kliničnega centra: ker se ni hotel »profesionalizirati«v upravi, se je raje vrnil na kliniko. V tem času je načrtovalhigiensko-epidemiološko službo za bolnišnico in med ostalimiukrepi uveljavljal načela in prakso te pomembne dejavnosti.Prizadeval si je za uveljavitev vodilne vloge ljubljanskega UKCna nekaterih področjih medicine v naši bivši državi.Ena »stranpoti« je njegovo delovanje v zdravilišču za otroke vŠentvidu pri Stični, ki ga je prevzel leta 1960, ko so odšli grškibegunci – otroci Markosovih partizanov. Postopoma se je zdraviliščerazvilo v center za rehabilitacijo otrok z boleznimi srca, ki jesprejemal »revmatične otroke« iz bolnišnic bivše države Jugoslavije.Podobnega »sanatorija« tudi Evropa ni poznala. Zavod jevodil 15 let.Pavle Kornhauser je veliki pobudnik in organizator. Pripravil invodil je prvi Mednarodni simpozij intenzivne terapije otroka vLjubljani leta 1981. Prvič so se zbrali »pediatrični intenzivisti« iz47 držav sveta. Pogumno dejanje, saj doslej ni bilo niti seznamaimen teh specialistov. Klinični center v Ljubljani je postal na tempodročju mednarodno znana in vodilna ustanova.Sklical in vodil je tudi prvi evropski seminar o vzgoji in šolanjuotrok v bolnišnici, na katerem so se zbrali pedagogi, pa tudipediatri, medicinske sestre iz evropskih držav, ki so delovali vbolnišnicah, s predstavniki Unesca in SZO. Dogodek je bil velikopriznanje in vzpodbuda za bolnišnične učitelje in vzgojitelje. Nanaslednjem srečanju na Dunaju, ki je že nosilo ime »kongres«, jebil prof. Kornhauser izvoljen za častnega predsednika njihove nanovo ustanovljene organizacije. Danes v Sloveniji ni bolnišničnegaoddelka za otroke brez vzgojitelja in učitelja. Za razvoj pediatrijein za »humanizacijo« zdravljenja otrok v bolnišnici je prejel,kot prvi pediater, iz rok predsednika države visoko odlikovanje.Kot mlad zdravnik je bil izvoljen za predsednika Pediatričnesekcije Slovenskega zdravniškega društva in si je prizadeval zatesne strokovne in prijateljske stike med kolegi iz vse Slovenije,za sodelovanje osnovne in bolnišnične službe za otroke. Žal jesocialna pediatrija danes v zatonu.Prof. Kornhauserja so poznali pediatri celotne nekdanje Jugoslavije.S prof. Marijem Avčinom, prof. Marjanom Prodanomin prim. Henrikom Pečetom je pet let vodil Združenje pediatrovJugoslavije. S tega položaja, pa tudi s položaja predstojnikakliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo,si je prizadeval, da bi se slovensko znanje in izkušnje širili tudi vdruge republike, pa tudi v tujino. Komuniciranje s svetom mu jeolajšalo znanje tujih jezikov, saj jih obvlada – kot mi je znano –kar sedem.Spodbudil in uresničil je prvo enoto za intenzivno terapijo otrokv Kuvajtu, ki so jo dolga leta vodili pediatri ljubljanske »otroškekirurgije«. Je pobudnik in eden najpomembnejših izvajalcevkampanje zoper telesno kaznovanje otrok. Lahko bi še in šenaštevali, česa in kakšnih sprememb se je lotil z željo, da bi bilootrokom bolje.Deloval je na področju medicinske etike. Meni, kot strokovnjakinjiza duševno zdravje otrok in kot materi in stari mami, se zdinajvečje etično dejanje to, kar je storil, da bi bilo otrokom v bolnišnicilažje, da bi čustveno manj trpeli. Kar je strokovno označilkot »humanizacija bolnišničnega zdravljenja«, pomeni za otroka:kratko ležalno dobo (danes poznamo »dnevno bolnišnico«!), hitrodiagnostiko in racionalno terapijo, kar se da prijetno vzdušje vbolnišnici, prisotnost vzgojiteljev in učiteljev, in predvsem velikonovost v bolnišničnem režimu za otroke – prisotnost staršev obmalem bolniku podnevi in ponoči. To načelo je uveljavljal ne le vslovenskih bolnišnicah in v naši bivši državi, temveč je bil pionirtudi v kontinentalni Evropi. Na kliniki je oblikoval prvo etičnokomisijo, ki je sklepala ob bolniški postelji. Ker je v današnjemčasu v medicini, žal, bolj pomembno od tega, kako vplivaš nastvarnost življenja zdravečih se, to, kar objaviš, še informacija, dasta skupaj s prof. Balažicem, predstojnikom ljubljanskega Inštitutaza sodno medicino, izdala »Deontološki zbornik«.Z menoj je sodeloval v gibanju za »humanizacijo hospitalizacije«.Pravzaprav sem jaz sodelovala z njim. Ni psihologa ali otroškega82 Revija ISIS - Januar 2010

Obletnicapsihiatra v Sloveniji, ki bi toliko naredil za humanizacijo hospitalizacijeotrok, kot je storil Pavle. Bolj pošteno rečeno, kar so storile»psiho stroke«, je neznatno v primerjavi z njegovimi dosežki.Poleg »trdih« strukturalnih ukrepov, kot sta uvedba vzgojiteljicin učiteljic v bolnišnice in omogočena vsakodnevna prisotnoststaršev ob malih bolnikih, je izvajal tudi »mehke« dejavnosti –izobraževanje osebja o psiholoških potrebah, predstavljanje temena številnih strokovnih srečanjih, mnoge objave v strokovnih injavnih medijih ter zlasti ustvarjanje psihosocialnega vzdušja, vkaterem so se straši počutili dobrodošli in sprejeti kot partnerjiv procesu bolnišničnega zdravljenja svojih otrok. Pa še raziskovalismo vpliv prisotnosti staršev v bolnišnici ob bolnem otrokuna otroka, na starše in na osebje. Ena redkih stvari, ki ni biladokončana – objavljena. Še zdaj je vsaj 10 kil papirja zapiskov invprašalnikov v moji kleti. Nikoli ne veš, kdaj se bo Pavle spomnil,da bi to objavili...Z Zvezo prijateljev mladine Slovenije prof. Kornhauser sodelujedesetletja, pred kratkim je kot prvi postal »častni član« teorganizacije. Pred več kot 20 leti je oblikoval in vodil Forum zapravice otroka v bolnišnici, pred petimi leti Forum zoper telesnokaznovanje otroka v družini. Ta Forum je tiskal obsežni zborniks prispevki naših vodilnih pravnikov, pedagogov, psihologov inpediatrov, pred kratkim pa je izšel ponatis knjige v angleškemjeziku.In še nekaj besed, Pavle, o glasbi, ki je tvoja spremljevalka vseživljenje. Priznam, bila sem bolj redko prisotna na koncertih, kisi jih organiziral in na katerih si tudi sam nastopal. Več sem otvoji umetniški dejavnosti izvedela iz tvojih muzikoloških objav,priložnostnih glasbenih kritik, zlasti pa iz prispevka v lanski Izidi(november 2009) o spominih na razvoj Kulturno-umetniškegadruštva KC in MF dr. Lojz Kraigher (bil si njegov soustanovitelj!).Kot pianist nastopaš javno bolj pogosto kot marsikateripoklicni glasbenik! Čim starejši si, praviš, vse bolj ceniš komornomuziciranje. Brez tebe ne bi zaživela glasbena skupina Pro medicos številnimi nastopi na zdravniških kongresih, tudi v tujini.Kot sam praviš, ti glasba pomeni ne le javne afirmacije, temvečtudi intimno sprostitev in zadovoljstvo.In zdaj, dragi Pavle, še nekaj mojih doživetij in refleksij iznajinega odnosa in prijateljevanja:Najprej bi se ti rada zahvalila za vse dobro, kar si storil v svojemživljenju. Vsako dobro, ki ga katerikoli človek stori, je enako vredno.Toda nekateri ljudje imajo posebno srečo – od narave, usodein srečnega spleta okoliščin dane priložnosti, možnosti in moči,da s svojim delovanjem olajšajo ali polepšajo življenje mnogim vsvojem okolju. In ti, Pavle, rojen pod srečno zvezdo, sodiš med teljudi.Vedno znova občudujem energijo, s katero se lotevaš uresničevanjasvojih idej in projektov. Še sedaj, ko si star 85 let. Vzemimoza primer prizadevanja in kampanjo zoper telesno kaznovanjeotrok. Moram reči, da v življenju nisem srečala take vztrajnostiin energije, vložene v uresničenje ideje. Res je, da si pri tem znalbiti zahteven, včasih tudi neprijeten. A kaj, ko smo na koncuvedno, ali skoraj vedno, spoznali, da si imel prav. Spominjamse, ko si me nekoč »prisilil«, da sem do 11. ure zvečer delala steboj pri pripravi nekega strokovnega srečanja. Ko sem odšla, sibil nejevoljen, ker nisem nadaljevala. Ali pa, ko si nekega večeraodnesel tašči glavne medicinske sestre pediatričnega intenzivnegaoddelka šopek rož na kmetijo zunaj Ljubljane. Tašča ježelela, da medicinska sestra zamenja službo, ker se ji je zdelo, dadelo na tvoji kliniki preveč obremenjuje snaho in jo odteguje oddružinskih obveznosti. In Pavle je pregovoril taščo in odličnamedicinska sestra je ostala v službi še desetletja na kliničnemoddelku za otroško kirurgijo. Ali, ko so me nekoč – morda pred40 leti – vprašali na Uradu za tuje francoske štipendiste v Parizu,ali poznam monsieur le docteur Kornhauzer. Odgovorila sem, da gapoznam. Povedali so mi, da si protestiral na Uradu, ker štipendist,mladi zdravnik (z dobrim apetitom) s tvojega kliničnega oddelka,ni imel v bolnišnici, v kateri je opravljal staž, pravice do kosilapo enaki (subvencionirani) ceni kot ostalo osebje bolnišnice.Menda si opozoril Urad, da če se to ne bo uredilo, lahko pridedo neprijetnosti na meddržavni ravni. In uredilo se je. Ali ko sidosegel, da je bil – zaradi napake v postopku – razveljavljen sklepministrstva za podelitev enoletne štipendije v ZDA in je bilaštipendija na naslednji seji pristojnega odbora dodeljena pediatrus tvoje klinike.Še ta misel: za Pavleta skorajda ni nepomembnih stvari. Kolikopoti je znal opraviti, koliko časa in energije je lahko vložil, da solektor ali tiskarna popravili en odstavek ali eno besedo v tekstih,ki jih je pisal ali urejal. Ob tem me postane sram, ko se spomnim,kako hitro sem sama pripravljena reči: »Ni vredno, da se trošimza tako malenkost.«Osebno sem posebej spoštovala, da je našel energijo, čas inpogum, da se je potegnil za mnogotero »pravo stvar«, ki nibila neposredno povezana z njegovim delom, pri kateri ni bilmotiviran niti z zasebnim interesom, niti z interesom zavoda,ki ga je vodil. Denimo, ko se je zavzel za pediatra iz regionalnebolnišnice na Hrvaškem, ki so ga obdolžili, da je kriv za smrtdvojčkov. Tega človeka Pavle nikoli v življenju ni srečal, ni gaosebno poznal. V bran je vzel tega zdravnika in objavil v Sobotniprilogi dnevnika Delo svoje strokovno mnenje, da brez sodobnihnaprav, zlasti umetnih pljuč, v hudi dihalni stiski rešitve za obanovorojenčka ni bilo: da bi morali obtožiti direktorja bolnišniceali ministra za zdravstvo, ker nista zagotovila medicinske opreme.Ta prispevek so nadrejeni obdolženega pediatra očitno prebraliin pediatra rehabilitirali. Zagovorniškega značaja so Pavletovištevilni prispevki v strokovnih revijah ali v »pismih bralcev«, kotdenimo »Svetnik, ki je sodeloval z morilci« (kritika postavitvespominske plošče v kapelici pod Triglavom hrvaškemu nadškofuStepincu); ali podpora za vključitev partizanske bolnišniceFranja v Unescov seznam kulturne dediščine; ali »Odprto pismodirektorju Slovenske filharmonije« v zaščito glasbenikov orkestra.Sem sodi tudi celotna kampanja zoper telesno kaznovanje otrok,kateri v zadnjih letih posveča veliko časa in energije.Že nekaj časa zori v njegovi glavi misel, predstavljena v članku»Omogočiti upokojenemu zdravniku sprejem v dom za ostarele,Revija ISIS - Januar 201083

Obletnicače ga potrebuje« (Isis, februar 2009). Pri Zdravniški zbornici Slovenijeje sprožil preklic zvišanja članarine za upokojene zdravnikein pobudo, naj bi zbornica skrbela za svoje člane, ki so v telesniali duševni stiski. Predsednica zbornice je podprla oblikovanjekomisije za upokojene zdravnike in prof. Kornhauserja predlagalaza predsednika. Kot o marsičem drugem, kar bi bilo treba spremeniti,mi je o tem govoril zavzeto, z velikim energetskim nabojem.Pravilno ali nepravilno, v njegovih pobudah sem zaznala vabilo»dajmo nekaj narediti«, četudi nikoli ni izrekel podobnih besed. Inkot z mnogimi drugimi njegovimi pobudami, sem se strinjala in seobenem distancirala s prav tako neizrečeno spremno mislijo: »Resje, Pavle, treba bi bilo nekaj narediti, toda jaz nimam energije, da bispreminjala svet...« In potem, ko sem jaz že pozabila na vznesenoPavletovo zamisel, se je ta pojavila kot članek, kot kampanja.Danes bi temu rekli, da je Pavle »socialni aktivist«.Ko to pišem, se mi zdi, da je Pavle samotni bojevnik. Morda se tobere čudno. Vemo, koliko delovnih skupin, ekip, timov je ustvaril.Zna potegniti ljudi za seboj, sicer ne bi mogel udejanjiti svojihidej, ampak vedno je bilo čutiti neko distanco – distanco nas boljpritlehnih do tistega, ki je poletel.Zna biti humoren do lastnih doživetij, kot v članku, objavljenemv Izidi (marec 2008): »Kako sem nakupoval in uspešno iztržildobropis«. Tudi ko je bil prizadet ali če mu kaka stvar le ni uspela,se je znal odmakniti od dogajanja, nepristransko analizirati »pro etcontra«, razumeti ljudi na nasprotni strani. Tudi ko je kritiziral, nigovoril o svojih nasprotnikih klevetno ali zlobno. Pravzaprav, ko topišem, se zavem, da je počel prav to, kar mi »psiho strokovnjaki«učimo starše, vzgojitelje, učitelje: »Ne kritizirajte ali odklanjajteotroka (človeka), kritizirajte njegova dejanja.« Pavle ni nikoli onikomur rekel, da je slab ali pokvarjen človek. Vedno je govoril invrednostno označil le dejanje ali delovanje.Ideologi, inovatorji so pogosto zneseni s svojo idejo in zaradivisokih ciljev z občo vrednostjo v njihovem horizontu ni običajnihposameznikov, teh, ki jim pravimo »mali ali vsakodnevni ljudje«.Pavle je spoštoval, se zavzel, pomagal, se izpostavil, prikazalvrednost in zasluge premnogih »malih ljudi« – njemu znanih inneznanih – od roditelja, ki obiskuje svojega otroka v bolnišnici,medicinske sestre na oddelku, ki se je znašla v stiski, do kolegov– velikih »malih« ljudi, brez akademskih naslovov. Razmišljanjaob smrti kolegice Marije Bocak Kalan in njeni knjižici pesmi(Zdravniški razgledi) ter intervju z njo (Isis, oktober 2003) dobropokažejo, kako je znal povzdigniti »malega« velikega človeka.Pavle, pravzaprav si tudi mene »odkril«. Po tvoji zaslugi sem dobilanaziv »primarij«. Ne da bi mi sam naziv kaj dosti pomenil, ampaklepo ti je, če kdo prepozna vrednost tvojega strokovnega dela. Inseveda, nazivi, položaji odpirajo možnosti za uresničevanje zamisli.Ko razmišljam o svojem odnosu do Pavleta Kornhauserja, odkrivam,da mu malo zavidam pamet, vizionarstvo in to, koliko jepripravljen in zmore storiti za uresničenje svojih zamisli in namer.Dragi Pavle, nedavno si mi rekel: »Od življenja ne pričakujemničesar posebnega več. Zadovoljen sem z lastno kvaliteto življenja«.Pojasnil si mi, da se človek mora zavedati, kakšne so njegovepsihofizične zmogljivosti, in ne terjati od organizma več, kotzmoreš, in tudi ne od okolja, v katerem živiš, več, kot ti je pripravljenonuditi. Od daleč opazujem tvoj vsakdan: srečen si z Andrejo,odlično pediatrinjo, tvojo bivšo asistentko na kliniki, s katero siporočen že skoraj 20 let. (Sicer praviš, da si kot predstojnik zagovarjalstališče »ljubezen na kliniki med sodelavci ni zaželena«, intemu načelu se nisi odpovedal, saj sta se z Andrejo zbližala šele, kosi se upokojil...). Srečen si, da je tvoja hči Lili znana neonatologinjain da se je eden od vnukov, Andraž, posvetil medicini, drugi, Matej,pa pravu. In še vedno, nič manj kot poprej, najdeš veliko, velikozadovoljstva v javnem delovanju.Četudi sam ne gojiš »posebnih pričakovanj« za prihodnost, pa nasje veliko, ki pričakujemo od tebe, da boš še bogatil življenje ljudi ssvojo človečnostjo, pametjo in energijo.Naslovnica ponatisa knjige o pravicah otroka v angleškem jeziku,ki je bila predstavljena na mednarodni konferenci SvetaEvrope zoper nasilje nad otrokom oktobra 2009 v Ljubljani.Knjigo je založila Zveza prijateljev mladine Slovenije, tisk sofinančno omogočili Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvoza delo, družino in socialne zadeve ter predstavništvoSveta Evrope v Ljubljani.84 Revija ISIS - Januar 2010

Bil je nepozaben večer…30-letnica zbora Vox medicorum – od »okteta z napako« do zboraTomaž RottŽe prihajanje poslušalcev z vrečkami z bližnjegaknjižnega sejma je dokazovalo, da se zbira publika,ki ljubi in izkoristi čas za obisk različnih kakovostnihkulturnih prireditev. In to je 30-letnica zboraVox medicorum tudi zares bila. Bil je res lep inprijeten večer, ki sta ga izpolnjevala odlično petjein nepozabno vzdušje spremljajočega prijateljskegasozvočja pevcev in poslušalcev, ki so v nedeljo, 29.novembra 2009, povsem napolnili atrij Mestnegamuzeja v Ljubljani z nepričakovano dobro akustiko.Morda bi potrebovali še čarovnika, da bi prostornekoliko povečal za vse stoječe poslušalce.Korenine sedanjega zbora segajo tudi preko 40 let nazaj,saj so ga v začetku sestavljali nekdanji pevci akademskegapevskega zbora Tone Tomšič iz časa dirigentovMarka Muniha, Jožeta Fürsta in Jerneja Habjaniča.Pevci so na pobudo ustanovitelja in kasneje dolgoletnegavodje Matjaža Vrtovca sestavili mešani Medicinski oktetv prvotni sestavi: sopranistki Tonja Gomzi in DamjanaPavlin, altistki Darinka Slivnjak in Barbara Tomšič,tenorista Rajko Brglez in Tomaž Rott ter basbaritonistaMatjaž Šinkovec in Matjaž Vrtovec. Prvič so nastopili26. novembra 1979. Oktet velikokrat ni nastopal vsvoji osnovni zasedbi, tako da je včasih nastopilo le šestpevcev (kar bi bilo zelo nerodno ob prepevanju polifoneosemglasne skladbe), včasih pa tudi dvanajst. Zato so gapoimenovali »oktet z napako«. Leta 1991 je sledilo boljrazumljivo in sprejemljivejše preimenovanje v vokalnoskupino Vox medicorum. Danes zbor sestavlja 17 zdravnikov,stomatologov in drugih zdravstvenih delavcev.Začetno umetniško vodenje zbora Matjaža Vrtovcaje kmalu pričel mentorirati in kasneje tudi voditi žeuveljavljeni dirigent Milivoj Šurbek, od leta 2000 je zborvodila Judita Cvelbar, od pozne jeseni 2002 pa priznanizborovodja Tomaž Faganel. Organizacijsko so za zborskrbeli glasbeni vodje, od leta 2000 pa predsednica zboraPolonca Mali.V zboru se je v tridesetih letih izmenjalo več kot 70pevk in pevcev, ki so v 30 letih na več kot 500 nastopihizvedli najmanj 200 skladb širokega slogovnega razponaiz slovenske in evropske glasbene zakladnice, od renesančnihdo sodobnih skladateljev. Poleg nastopov domase je uspešno predstavil tudi v tujini (npr. v Maison del‘Europe v Parizu, v Italiji in na Madžarskem). Leta1993 je zbor na državnem pevskem tekmovanju Našapesem prejel bronasto priznanje. Do sedaj je posnelkaseto in dve zgoščenki z uspešnicami svojih sporedov.ObletnicaJubilejni koncert ob 30-letnici zbora Vox medicorumpod vodstvom Tomaža Faganela v atrijuMestnega muzeja v LjubljaniPraznovanje ob 30-letnici je zbor pričel s spevnopesmijo Hipokratova prisega skladatelja I. Florjanca, kije mogočno slovesno odmevala v prostoru. Po pesmi Ejtedaj (B. Ipavec) je prisrčno zazvenela redko izvajanaprijetna pesem Zlata kanglica (A. Schwab). Zahtevnejšidel sporeda so predstavljale skladbe Ecce, mormorarl‘onde (C. Monteverdi), Musica noster amor (J. Gallus),Sanctus (G. Rossini) in mogočna Bogoroditse Djevo (S.Rahmaninov).Po premoru je Jože Osterman z Javnega sklada za ljubiteljskokulturno dejavnost Republike Slovenije podelilGallusova priznanja pevcem za dolgoletno prepevanje,ki so tako omogočili ohraniti kvalitetno kontinuitetozbora: bronasto Gallusovo značko za več kot 5-letnoudejstvovanje Lučki Kovač, srebrno za več kot 15-letnoMojci Božič, Petru Casermanu, Polonci Mali, MonikiPavček, Luciji Šarc, Romanu Vahčiču, Mateji Vilar inJerneji Tasič, zlato za več kot 25-letno Pavlu Berdenu,Nevenki Bratanič, Juditi Cvelbar in Gregorju Tratarju(ob 25-letnici zbora pa so jo že prejeli Marjanca Čuk,Darko Kovač, Matjaž Šinkovec in Primož Jovan). ČastnoGallusovo značko za izjemno dolgoletno delo staprejela Janko Premelč in Matjaž Vrtovec.Predsednica KUD-a MF in KC dr. Lojz Kraigher,Zvonka Zupanič Slavec, pa je podelila grafično lepooblikovane diplome društva Primožu Rodetu (v njegovemimenu jo je prejela žena Marjeta Tomažič), ki je kotnekdanji direktor KC med drugim podprl tudi oktetpri nabavi oblek in izdaji prve zgoščenke, zaslužnimačlanicama zbora Juditi Cvelbar in Poloni Mali ter za žeRevija ISIS - Januar 201085

Obletnicavečletno nesebično prostovoljno delo z zborom sedanjemudirigentu Tomažu Faganelu.Nato pa je Matjaž Vrtovec predstavil že zgoraj omenjene»veterane«, najstarejšo pevsko zasedbo, ki sedaj vsidelujejo kot zdravniki na različnih področjih. Verjetnomed njimi najstarejši, T. Rott, oblečen v ustrezno, 33 letstaro »veteransko« (še vedno dobro ohranjeno poročno)obleko, se je organizatorjem zahvalil za povabilo in meddrugim rekel: »…Glede na začetne improvizacije nisempričakoval, da se bo leta 1979 rojen otrok skobacal izplenic in zrasel v zrelega tridesetletnika… Pevci stelahko ponosni, saj glede na prelom stoletij in tisočletijne delujete le 30 let, ampak kar dve stoletji oz. dvetisočletji«. Dejal je še, »da vsi dobri pevci vedo, da je zadobro usklajeno petje potrebno medsebojno poslušanjesvojih sopevcev, kar jih verjetno kasneje povezuje tudikot iskrene prijatelje za vse čase…« in je moral prekinitis svojim pozdravom, ker so ga preplavila čustva. Veteranipa so z zapeto pesmijo dokazali, da imajo še dobroohranjene in mlajšim konkurenčne glasove.Zbor je nadaljeval spored s prelepimi Štirimi slovaškimipesmimi B. Bartoka, otožno koroško Še rožce so žalvale(prir. V. Mirk), razgibal poslušalstvo z duhovito Pesmijoo rojstvu F. Leder-Lesičjaka (prir. L. Kramolc) in igrivobelokranjsko Igraj Kolce (prir. J. Jež). Sledile pa so šeljudska iz Roža Luba vigred se rodi (prir. L. Lebič),Koroška ljubezen (prir. D. Močnik) in za zaključektržaška Škrinja orehova (prir. U. Krek). Čeprav so mi prizborih pri srcu predvsem a cappella priredbe, pa je nujnoklavirsko spremljavo pri nekaterih pesmih suvereno odigralaakademska glasbenica in zdravnica Polona Maver.Ob koncu rednega sporeda in po obveznem dodatkuso vsi sedanji in nekdanji pevci zapeli dve včasih tudi vAPZ-ju priljubljeni pesmi. Slovesno vzdušje so polegstarih pevcev in prijateljev ter poznavalcev zbora počastilis svojo prisotnostjo tudi skladatelji akademik LojzeLebič, Jakob Jež in Ivan Florjanc, katerih spevna, a tudizahtevna dela je zbor suvereno predstavil.Obletnica zbora je skorajda sočasna (s tridnevnimzamikom) s tridesetletnico KUD-a. Pevci so ob tej priložnostipripravili že drugo odlično in lepo oblikovanozgoščenko, na kateri je več pesmi, ki so jih predstavili nakoncertu. Dolgoletna pevska »rutina« z resnim delovnimpristopom pod vodstvom priznanih dirigentov jeprivedla do kultiviranega petja, ki se zrcali tudi z zadnjezgoščenke. Vsi, ki pa smo v živo spremljali jubilejnikoncert, smo lahko občudovali interpretativne sposobnostirelativno majhnega zbora z velikimi dinamičnimirazponi in intonančno čistostjo v slogovno raznovrstnemprogramu.Ob koncu bom izrekel, kar mi ni uspelo dokončati naprireditvi: »Vox medicorum je ansambel, ki kot rožakljub neizbežni starostni ovenelosti ob skrbnem varovanjuin negovanju s prihodom novih mladih pevcev ohranjavonj in svežino barv. Zahvaljujem se za nepozabenumetniški večer pevcem in pianistki in predvsem subtilnemudirigentu Tomažu Faganelu, vsem bivšim pevcemin poslušalcem pa za prijetno, sproščeno prijateljskoin tudi nostalgično vzdušje«. In to se je nadaljevalo vpevskem druženju še nekaj ur po končanem koncertu.Zavesa res ni padla, so pa pomenljivo postopoma ugašalein ugasnile luči… do prihodnjega snidenja.Bil je res lep in prijeten večer…, da bi se tako spontanoše večkrat ponovil…P. S. Še kot pevec Kvinteta dr. Janez Plečnik ali Medicinskegaokteta, ki delujeta v KUD-u dr. Lojz Kraigher,sem se včasih počutil kot pripraven in zaželen uslužnostniservis ob raznovrstnih prireditvah na Medicinskifakulteti in v Kliničnem centru, žal ob visokem insvečanem jubileju zbora Vox medicorum na koncertunisem prepoznal predstavnikov teh ustanov.Pevci prvotnega Medicinskega okteta danes: od leve v prvi vrsti sopranistki Tonja Gomzi in Damjana Pavlin,altistki Darinka Slivnjak in Barbara Tomšič, tenorista Tomaž Rott in Rajko Brglez ter basbaritonista MatjažŠinkovec in Matjaž Vrtovec86 Revija ISIS - Januar 2010

Jerneja Jezernik:Alma M. Karlin – državljanka svetaMarjan KordašMladinska knjiga, Ljubljana, 2009, 231 + 1 str.Medtem ko pekla prav gotovo ni, dopuščam možnost,da nebesa so. In če je tako, si predstavljamAlmo Karlin, kako odondod gleda dol na solznodolino in se sprašuje, kaj za božjo voljo je treščilo vSlovence, da v mesecu oktobru leta Gospodovega2009 skoraj ne mine dan, ne da bi v časopisih, nateleviziji, na filmu, v muzejih... enkrat ali večkrat nadan omenili njeno ime. Domnevam, da Almi Karlinta dogajanja v sedanjem nebeškem svojstvu ne pridejodo živega. Morda pa se sprašuje, zakaj Slovencitega niso počeli takrat, ko je še živela?Imel sem srečo, da sem že lani prebral Almino knjigoSmrtonosni trn (Mladinska knjiga, Ljubljana 2007;prevod J. Jezernik). Medtem ko mi zgodba ni bilakdo ve kako všeč, me je zelo pritegnila spremna besedaprevajalke. Začel sem se spraševati, kakšna ženskaje bila Alma Karlin, da se je leta 1919 odpravila napot okoli sveta – v takratnih pustolovskih potovalnihrazmerah ter v razsulu neposredno po koncu prvesvetovne vojne. Za iskanje odgovorov sem kmalu potem,ko je knjiga izšla, šel tudi na njeno predstavitevv Ljubljani (12. oktober 2009, Slovenski etnografskimuzej) in v Celju (16. oktober 2009, Muzej novejšezgodovine Celje).Kdor se bo lotil te izjemno lepe knjige, mu svetujem,naj si na str. 223–231 najprej ogleda Almino bibliografijo(Objavljena dela; Almina berlinska zapuščina;Almina ljubljanska zapuščina: pesmi; proza; romani;krajša proza; kratke zgodbe in članki za časopisno objavo;zgodbe 1931–1940; zgodbe in časopisni članki;etnografski članki; dramatika; leksika; avtobiografskogradivo; pisma Thei Gamelin-Schreiber; slike rastlinin herbarij; notno gradivo in zapisi sanj). Potem jenajpametneje knjigo prelistati, si ogledati slike terprebrati legende. In končno globoko vdihniti in na str.7 začeti brati...Knjiga je razdeljena na 17 poglavij. Večina besedila(187 strani) je namenjena rekonstrukciji ter analizi življenjain dela Alme Karlin. In ko bralec tuhta o Almi,skoraj ne opazi velikanskega dela, ki ga je avtoricavložila v zbiranje podatkov ter njihovo analizo.Ker cenim prismuknjene ljudi, sem si pač rekel, »daknjigo o prismuknjeni ženski zna napisati le prismuknjenaženska«. Na str. 165 avtorica navaja, da jeAlma okoli sveta potovala v času, ko so lahkoS knjižne police»... žensko razglasili za duševno bolno, jo oropali vsehdržavljanskih pravic in izključili iz družbe, če je bilanagnjena k nenavadnemu obnašanju: branju, pisanju,zavračanju zakona, potovanju...«.V tej kratki predstavitvi se nočem ubadati z vsebino.Hočem si odgovoriti na dve vprašanji:1. Kakšno (žensko) identiteto je imela Alma Karlin?2. Kakšen pomen pri njeni identiteti je imel jezik?Ad 1) Alma Karlin je očitno bila normalna zdravaženska, žal zaradi ozkih provincialnih celjskih razmerhudo zaznamovana s svojo precej opazno telesno hibo.Zato ter zaradi odpora, da bi bila moškemu rodilnanaprava, se je iz teh razmer iztrgala. V nekem smisluje na potovanju okoli sveta prišla izpod dežja podkap, a je vzdržala. In – četudi jo je vseskozi mučilo,da ni mogla najti moškega, ob katerem bi bila moglaizpolniti ali vsaj dopolniti svojo spolno identiteto – jev nemogočih razmerah s pisanjem iztržila največ, karje bilo mogoče.Ad 2) Alma se je – nemško govorečim staršem –rodila kmalu potem, ko je zaradi uvedbe slovenskihparalelk na gimnaziji v Celju padla Taaffejeva vlada naDunaju. Odraščala je v »večinsko« nemškem okolju –leta 1910 je Celje imelo 6919 prebivalcev, od tega sejih je skoraj 67 odstotkov imelo za Nemce. V času Alminegapotovanja, tj. v času Kraljevine Jugoslavije, paje okolje nenadoma postalo »večinsko« slovensko (leta1921 je Celje imelo 7756 prebivalcev, od tega se je leše 9 odstotkov imelo za Nemce). (1) Četudi je znanazloraba statistike (2), je bilo Celje očitno (še vedno)dvojezično mesto, v katerem je izhajal časopis CillierRevija ISIS - Januar 201087

S knjižne policeZeitung (1919–1929). Pri svojih menda številnih predavanjihv Celju je Alma vedno predavala v nemščini.V nemščini tudi enkrat v nabito polni dvorani celjskeSlovenske matice. A potem je menda iz Ljubljane vCelje prišla kritika, češ, da v okviru Slovenske maticepredavanje v nemščini nikakor ni primerna reč... (!)Presenetljiva, a hkrati logična se mi zdi tale Alminaizjava (str. 161): »... jaz sem človek brez naroda. V tehmesecih se mi je razodelo, da bom za Slovence vednotujka in da drugače ne more biti. Moja materinščinaje nemščina, trideset let sem bila Avstrijka. /.../ Zdajsem samo še državljanka sveta.«Jezik, če je dovolj razvit, omogoča abstraktno razmišljanje.Vendar je jezik bistven tudi za razvoj socialneidentitete, za pripadnost skupnosti. Alma Karlin se jeodpravila na pot okoli sveta zato, ker v svoji (nemški)skupnosti ni mogla udejanjiti svoje spolne identitete.Ni je našla tudi na tej svoji poti. In ko se je vrnila vrodno Celje, je bila njena (nemška) skupnost drugačnakot prej, tako da ni mogla (več) udejanjiti tudi svojesocialne (sicer nemške, vendar odločno protinacistične)identitete. Menda je Alma – poliglotka – protikoncu svojega življenja obžalovala, da se ni naučilaslovenščine. A tudi če bi se je bila naučila, je maloverjetno, da bi se integrirala. Tudi zato, ker je bila vSloveniji zaradi svoje materinščine vse do svoje smrtipotisnjena v popolno anonimnost.Janko Kos v svojem znamenitem delu Duhovnazgodovina Slovencev ugotavlja, da se je na Slovenskemkultura začela razvijati takrat, ko so posamezniki (kiso govorili slovensko, nemško ali italijansko) odšli všolo v tujino ter se potem vrnili domov, da bi ustvarjalidoma. Se pravi, ne jezik, temveč vrnitev domov je bilotisto, kar je bilo pomembno za kulturo.Po koncu svojega potovanja Alma Karlin ni odšla vNemčijo – kjer je bila slavna – temveč se je vrniladomov v Slovenijo, v Celje. Ker pa je pisala v nemščini,ji tega naša slovenska zaplankanost takrat ni odpustila.Za Valvasorja – ki je pisal v nemščini – je skorajsamoumevno, da je »naš«. Smo že presegli slovenskozaplankanost? Je končno napočil čas za spoznanje, daje tudi Alma Karlin »naša«?Opombe:(1) Skupina avtorjev: »Nemci« na Slovenskem. Zbornik,Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana,1998 (str. 63).(2) Nećak D in soavtorji: Slovensko-avstrijski odnosi v20. stoletju /Slowenisch-östrerreichische Beziehungen im20. Jahrhundert/. Oddelek za zgodovino Filozofskefakultete, Ljubljana 2004. Opomba: po tem viru jeleta 1910 Celje imelo 4625 prebivalcev, od tega se jihje imelo skoraj 67 odstotkov za Nemce. V letu 1921 je(zaradi izseljevanja?) Celje imelo 859 (!) prebivalcev,od tega se jih je le še 11 odstotkov imelo za Nemce(str. 149).88 Revija ISIS - Januar 2010

PrijavnicaENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NAZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo(ustrezno obkrožite oz. dopišite)srečanjeime in priimek udeležencanaslov stalnega bivališčaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe – kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številkaIZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati:kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktične usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijaviDatumPodpisRevija ISIS - Januar 201089

Strokovna srečanjajanuar 2010kraj št. kandidatov vsebina organizator7. ob 14.00 • MOTNJE POŽIRANJA IN HRANJENJA PRI OTROKU Z RAZVOJNONEVROLOŠKO MOTNJOpodroben program na spletni strani zborniceLJUBLJANAUniverzitetni rehabilitacijski inštitutRepublike Slovenije - Sočani omejenoseminar, namenjen pediatrom, fiziatrom, razvojnimpediatrom, logopedom, delovnim terapevtom,fizioterapevtom, psihologom, specialnimpedagogom, medicinskim sestram, strokovnimsodelavcem v šolah in vrtcih, ki se v svoji praksisrečujejo z otroki z razvojno nevrološko motnjo8. ob 9.00 • OCENJEVANJE MOTENJ POŽIRANJA IN LESTVICA ZA RAZVRŠČANJEOTROK Z MOTNJAMI POŽIRANJApodroben program na spletni strani zborniceLJUBLJANAUniverzitetni rehabilitacijskiinštitut Republike Slovenije - Soča,predavalnica, IV. nadstropje40 delavnica je namenjena logopedom, delovnimterapevtom, medicinskim sestram, pediatrom,fiziatrom, razvojnim pediatrom, strokovnimsodelavcem v šolah in vrtcih, ki se v svoji praksisrečujejo z otroki z motnjo požiranja in hranjenja8. ob 14.00 • DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH – DOKTRINARNI PRISTOPLJUBLJANAPediatrična klinika, Bohoričeva 20Univerzitetni rehabilitacijski inštitutRepublike Slovenije - Soča, Linhartova51, 1000 Ljubljana, asist. mag. KatjaGroleger Sršen, dr. med.Univerzitetni rehabilitacijski inštitutRepublike Slovenije - Soča, asist. mag.Katja Groleger Sršen, dr. med.ni omejeno Strokovno srečanje Združenja za pediatrijo SZD - Združenje za pediatrijo8.–9. ob 8.30 • 26. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE:MEDIKALIZACIJApodroben program na spletni strani zborniceLJUBLJANAKatedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 5860 učna delavnica, namenjena mentorjem v družinskimedicini21.–23. • PRVI NADALJEVALNI TEČAJ MEDICINSKE HIPNOZE Z NASLOVOM:OBLIKOVANJE HIPNOTSKIH SUGESTIJ NA PRIMERIH KREPITVE EGApodroben program na spletni strani zborniceLJUBLJANAZdravniška zbornica Slovenije,Dalmatinova 1016 do 20 prvi nadaljevalni tečaj medicinske hipnoze, tečaj jenamenjen zdravnikom, psihologom in medicinskimdelavcem22.–23. ob 8.30 • ISKANJE ODLIČNOSTI V IVF: PRAKTIČNI PRISTOPpodroben program na spletni strani zborniceMARIBORKongresni center Hotel Habakuk200 Evropsko združenje za humano reprodukcijoin embriologijo (ESHRE, Special Interest Group»Embryology«) v sodelovanju z Univerzitetnimkliničnim centrom Maribor in Slovenskim društvomza reproduktivno medicino, prof. dr. VeljkoVlaisavljević, dr. med., doc. dr. Borut Kovačič, univ.dipl. biol.marec 2010Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra zadružinsko medicino Univerze vMariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine, prof. dr. JankoKersnik, dr. med., doc. dr. Marija PetekŠter, dr. med.Društvo za medicinsko hipnozoSlovenije (DMHS)simpozij je namenjen ginekologom,kliničnim embriologom, genetikom invsem, ki se ukvarjajo z reproduktivnomedicino in biologijo. Pridobljenoznanje bo v pomoč zdravnikom priiskanju najboljših načinov zdravljenjaneplodnosti in tistim strokovnjakom,ki se pripravljajo na izpit za pridobitevevropskega certifikata za starejšegaoziroma kliničnega embriologa90 Revija ISIS - Januar 2010

Strokovna srečanjaprijave, informacije kotizacija k. točkeprijave in informacije: ga. Vesna Grabljevec, T: 01 475 82 43, 01 475 82 53,F: 01 437 20 70, E: vesna.grabljevec@ir-rs.si60 EUR ***prijave: Vesna Grabljevec, Tajništvo Klinike, T: 01 475 82 43, 01 475 82 53, F: 01 43720 70, E: vesna.grabljevec@ir-rs.si100 EUR (z DDV) ***informacije: KOOKIT, Bohoričeva 20, 1525 Ljubljana, Nevenka Lepin,E: nevenka.lepin@kclj.sikotizacije ni ***prijave in informacije: ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za družinskomedicino, Poljanski nasip 58, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E:kdrmed@mf.uni-lj.sikotizacije nivpostopkuprijave do 15. 12. 2009 na E: drustvo.medicinska.hipnoza@gmail.com ali T: 01 51614 12, 051 386 138200 EUR ***prijave: ESHRE, Meerstraat 60, 1852 Grimbergen, Belgium, T: 0032 2 269 09 69,F: 0032 2 269 56 00, E: info@eshre.com, W: www.eshre.com, informacije: SuzanaKnuplež, UKC Maribor – Oddelek za reproduktivno medicino in ginekološkoendokrinologijo, T: 02 321 24 60, E: suzana.knuplez@ukc-mb.sičlani ESHRE 150 EUR, nečlani ESHRE 200 EUR,študenti, člani ESHRE 70 EUR, študenti, nečlaniESHRE 100 EURvpostopkuRevija ISIS - Januar 201091

Strokovna srečanjajanuar 2010kraj št. kandidatov vsebina organizator29.–30. • ŠOLA KOSTNE DENZITOMETRIJELJUBLJANAUniverzitetni klinični center30 (20 zdravnikov+ 10operaterjev DXA)učna delavnica je namenjena zdravnikom, DMS, zdr.tehnikom29. ob 9.00 • KOMUNICIRANJE Z LAIČNO JAVNOSTJO V ZDRAVSTVUDOMŽALE Knjižnica Domžale, Cestatalcev 4, Domžale25 interaktivni komunikacijski seminar je namenjenvsem zdravnikom30. ob 9.00 • 2. KORAK NAPREJ V EHOKARDIOGRAFIJIpodroben program na spletni strani zborniceSlovensko osteološko društvo, doc. dr.Tomaž Kocjan, dr. med.Urednica, odnosi z javnostmi, d.o.o.,Damjana PondelekŠMARJEŠKE TOPLICE ni podatka strokovno srečanje Združenje kardiologov Slovenije,Delovna skupina za ehokardiografijofebruar 2010kraj št. kandidatov vsebina organizator1. • PRAKTIČNA DERMATOLOGIJA 1. IN 2. DEL: (1. del – AKNE, ROZACEA INSEBOROIČNI DERMATITIS, 2. del – KRIOTERAPIJA IN LASERJI – z delavnicami)LJUBLJANAUKC Ljubljana120 podiplomski seminar za zdravnike in specializantedružinske medicine, pediatrije, dermatologije indruge zainteresirane zdravnike4. ob 15.30 • VODENJE KRONIČNEGA BOLNIKA: SRČNO-ŽILNE BOLEZNIpodroben program na spletni strani zborniceMARIBORZdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaMaribor, multimedijska predavalnica,VI. nadstropje, Vošnjakova 2–460 učna delavnica je namenjena zdravnikom družinskemedicine5. ob 9.30 • 32. IATROSSKI ALPE–JADRAN – POSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINE inSMUČARSKO TEKMOVANJE ZDRAVNIKOV DEŽEL ALPE–JADRANpodroben program na spletni strani zborniceEroica, d.o.o., prof. dr. Miloš PavlovićKatedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Združenjezdravnikov družinske medicine, ZD dr.Adolfa Drolca Maribor, prof. dr. JankoKersnik, dr. med.KRANJSKA GORA ni omejeno posvet in smučarsko tekmovanje Zdravniško društvo IATROS5.–6. ob 8.30 • 26. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE:MEDIKALIZACIJA podroben program na spletni strani zborniceSTRUNJANZdravilišče Strunjan92 Revija ISIS - Januar 201060 učna delavnica, namenjena mentorjem v družinskimedicini5.–6. ob 18.00 • 8. MEDNARODNI SIMPOZIJ: POTAPLJANJE IN POTAPLJANJE ZALJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI (AST 2010)podroben program na spletni strani zborniceZREČETerme Zreče, Hotel Dobravani omejeno strokovni posvet je namenjen vsem zdravnikom (5. 2.2010 – okrogla miza za strokovno javnost)19. ob 9.00 • CEDENS – XVI. DAN CELJSKEGA ZOBOZDRAVSTVApodroben program na spletni strani zborniceCELJENarodni dom Celje,Trg celjskih knezov 9Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra zadružinsko medicino Univerze vMariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine, prof. dr. JankoKersnik, dr. med., asist. mag. DavorinaPetek, dr. med.Mednarodna zveza društev IAHDAdriatic, dr. Petar J. Denoble, dr. med.ni podatka strokovno srečanje za vse zobozdravnike Društvo zobozdravstvenih delavcevCelje

Strokovna srečanjaprijave, informacije kotizacija k. točkeprijave: dxasola@gmail.com, informacije: podroben program šole in navodila zaprijavo bodo objavljeni na www.endodiab.si200 EUR ***prijave: http://www.urednica.si/prijavnica.html, T: 041 773 540, E: info@urednica.si 169 EUR + DDV ***prijave: Saša Radelj, Združenje kardiologov Slovenije, Ulica stare pravde 6,Ljubljana, T: 01 434 21 00 ali E: sasa.radelj@kclj.si50 EUR, plačilo na račun ZKS ali ob registraciji ***prijave, informacije kotizacija k. točkeprijave: DCP, d.o.o., Parmova 53, Ljubljana, F: 01 436 48 66, informacije: T: 01 436 6330, F: 01 436 48 66, E: info@dcp.sipredvidoma 200 EUR ***informacije in prijave: ga. Anka Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za družinskomedicino, Poljanski nasip 58, 1104 Ljubljana, E: kdrmed@mf.uni-lj.si, T: 01 438 69 15,F: 01 438 69 10kotizacije ni ***do 1. februarja 2010 na naslov: Franci Koglot, dr. med., Bolnišnica Nova Gorica, 5290Šempeter pri Gorici, T: 041 775 705, ali E: melitamakuc@gmail.comtek 30 EUR, vsl. 50 EUR, skupaj tek in vsl. 60 EUR,spremljevalci 15 EUR na TR Zdravniško društvoIATROS, TR: 04750-0001224094***prijave in informacije: ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za družinskomedicino, Poljanski nasip 58, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E:kdrmed@mf.uni-lj.sikotizacije ni 8prijave: E: info@iahd-adriatic.org, branko.ravnak@siol.net, informacije: W: http://www.iahd-adriatic.org/diving-ast/, Branko Ravnak, Alenka Fidler, T: 031 342 855,031 625 729, E: branko.ravnak@siol.net50 EUR do 25. 1. 2010, 60 EUR po 25. 1. 2010, 80EUR na dan simpozija, za upokojene zdravnike inštudente je kotizacija simbolična***informacije: Nikola Potočnik, dr. dent. med., Mestni trg 5, 3310 Žalec, T: 03 571 6044, E:nikola.potocnik@siol.net100 EUR na TRR: DZD Celje, 06000-0052407750,za Cedens***Revija ISIS - Januar 201093

Strokovna srečanjamarec 2010kraj št. kandidatov vsebina organizator5.–6. ob 12.30 • VI. ŠOLA ANTIKOAGULACIJSKEGA ZDRAVLJENJALJUBLJANASlovensko zdravniško društvo,Dalmatinova 1025 podiplomski seminar je namenjen vsem zdravnikom Sekcija za antikoagulacijsko zdravljenjein preprečevanje trombemboličnihbolezni, Alenka Mavri5.–6. ob 8.00 • 4. MEDNARODNO SREČANJE ZA REFRAKTIVNO KIRURGIJOLJUBLJANAHotel Union,Miklošičeva 1100 strokovno srečanje je namenjeno oftalmologom Društvo za razvoj minimalnoinvazivne kirurgije, mag. KristinaMikek, dr. med., Vesna Morela, dr.med.11.–13. ob 9.00 • XI. PODIPLOMSKA ŠOLA BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKAHIPERTENZIJALJUBLJANAUKC Ljubljana, predavalnica 1ni omejenopodiplomska šola z učnimi delavnicami je namenjenazdravnikom splošne medicine, specializantominterne medicine, internistomSlovensko zdravniško društvo,Slovensko nefrološko društvo, doc. dr.Damjan Kovač, dr. med.18.–19. ob 9.00 • 45. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ KIRURGIJE – KIRURŠKI DNEVIpodroben program na spletni strani zborniceLJUBLJANAUKC Ljubljana, predavalnica 150 podiplomski tečaj je namenjen specializantomkirurgije, sekundarijem26.–27. ob 16.00 • 21. ZBOR ZASEBNIH ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOVSLOVENIJEOTOČECkonferenčna dvorana Šport hotelana Otočcu250 srečanje je namenjeno zasebnim zdravnikom inzobozdravnikom26.–27. ob 9.00 • INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2010 – NOVOSTI V INFEKTOLOGIJI,OKUŽBE PRI STAROSTNIKIHpodroben program na spletni strani zborniceLJUBLJANAUKC Ljubljana, predavalnica 1Kirurška klinika, UKC Ljubljana,Združenje kirurgov Slovenije, asist. dr.Anže Kristan, dr. med.Strokovno združenje zasebnihzdravnikov in zobozdravnikovSlovenije in Zdravniška zbornicaSlovenijeni omejeno simpozij je namenjen vsem zdravnikom Sekcija za kemoterapijo SZD, Katedraza infekcijske bolezni in epidemiologijoMF, Klinika za infekcijske bolezni invročinska stanja UKC Ljubljana, prof. dr.Bojana Beovič, dr. med.26.–27. ob 8.30 • 21. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: Z DOKAZI PODPRTAREHABILITACIJA (EVIDENCE BASED REHABILITATION)podroben program na spletni strani zborniceLJUBLJANAUniverzitetni rehabilitacijskiinštitut Republike Slovenije – Soča,Linhartova 51 (predavalnica v 4.nadstropju)ni omejenostrokovno srečanje je namenjeno zdravnikomspecialistom fizikalne in rehabilitacijske medicine,družinske medicine, ortopedije, travmatologije,nevrologije, specializantom, drugim zdravstvenimdelavcem ter ostalim strokovnjakom s tega področja26. –27. ob 15.00 • ASTMA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE S SPECIALIZIRANIMI UČNIMIDELAVNICAMI (Vzporedno bo potekala tudi Astma šola za sestre)LJUBLJANAPediatrična klinika, Bohoričeva 20Univerzitetni rehabilitacijski inštitutRepublike Slovenije – Soča, Katedra zafizikalno in rehabilitacijsko medicino,Medicinska fakulteta Ljubljana30 šola je namenjena pediatrom Pediatrična klinika, Medicinskafakulteta, Katedra za pediatrijo, asist.mag. Andreja Borinc Beden, dr. med.26.–27. ob 11.00 • AKUTNI KORONARNI SINDROM V SLOVENIJI 2010podroben program na spletni strani zborniceBLEDHotel Golfni omejeno podiplomski simpozij je namenjen vsem zdravnikom Društvo Akutni koronarni sindrom vSloveniji, prof. dr. Marko Noč, dr. med.94 Revija ISIS - Januar 2010

Strokovna srečanjaprijave, informacije kotizacija k. točkeprijave: W: www.trombo.net, informacije: Alenka Mavri, E: alenka@trombo.net,W: www.trombo.net120 EUR 8prijave: kmikek@morelaokulisti.si, informacije: mag. Kristina Mikek, dr. med., W:www.lj-refracitve.com, T: 01 510 23 40, F: 01 510 23 42220/250 EUR oftalmologi, 100/150 EURspecializanti, 50 EUR medicinske sestre,zdravstveni tehniki, za upokojene zdravnike inštudente kotizacije ni***prijave: Klinični oddelek za nefrologijo, Hospitalni oddelek, UKC Ljubljana, Zaloška7, 1525 Ljubljana, informacije: doc. dr. Damjan Kovač, dr. med., doc. dr. Jelka Lindič,dr. med., prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., asist. dr. Jernej Pajek, dr. med., T: 01 52231 10, F: 01 522 24 08, E: damjan.kovac@kclj.si200 EUR ***informacije in prijave: ga. Saša Rus, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo,Kirurška klinika, UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 47 88, F: 01 52222 09, E: sasa.rus@kclj.siteoretični del 80 EUR, teoretični in praktični del180 EUR***prijave niso potrebne, rezervacijo za nočitev/večerjo pošljite neposredno na krajdogodka, informacije: pisarna Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikovSlovenije, Vojkova 4, 1000 Ljubljana, T: 01 433 85 35, F: 01 439 76 00,in Zdravniška zbornica Slovenije, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, T: 01 30 72 123kotizacije ni ***prijave: Tajništvo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1525Ljubljana, informacije: Simona Rojs, T: 01 522 42 20, 01 522 21 10, F: 522 24 56, E:simona.rojs@kclj.si120 EUR z DDV ***prijave in informacije: najpozneje do 22. marca 2010: Ela Loparič, URI – Soča,Linhartova 51, 1000 Ljubljana, T: 01 475 84 41, F: 01 437 65 89, E: ela.loparic@ir-rs.si200 EUR (za oba dneva), 100 EUR (za en dan),100 EUR (za specializante in sekundarije) - DDVje vključenvpostopkuinformacije in prijave: Pediatrična klinika, Bohoričeva 20, Mihaela Jurčec,E: mihaela.jurcec@kclj.si200 EUR ***prijave: E: blaz.mrevlje@gmail.com, informacije: Marko Noč, Blaž Mrevlje, E: blaz.mrevlje@gmail.com, T: 041 665 627kotizacije ni, udeleženci dobijo brezplačnopogostitev in Priporočila AKS 2010***Revija ISIS - Januar 201095

Strokovna srečanjamarec 2010kraj št. kandidatov vsebina organizator26.–27. ob 8.00 • ODGOVORNOST V ZDRAVSTVU –19. POSVETOVANJE MEDICINA IN PRAVOMARIBORUniverza Maribor, Slomškov trg 15,Velika dvoranani omejenoposvet in učna delavnica sta namenjena vsemzdravnikom in pravnikom ter študentom obeh strokZdravniško društvo Maribor inPravniško društvo Maribor vsodelovanju z Univerzo Maribor, prim.Jelka Reberšek Grošek, dr. med.oktober 2011 september 2010 maj 2010 April 2010kraj št. kandidatov vsebina organizator9.–10. • SIMPOZIJ O HRBTENICILJUBLJANAOrtopedska klinikakraj št. kandidatov vsebina organizator7. ob 9.00 • 6. KOGOJEVI DNEVI – URGENTNA STANJA V DERMATOVENEROLOGIJILJUBLJANAHotel Monskraj št. kandidatov vsebina organizator1.–4. • 8. MEDNARODNI KONGRES CEREBRALNE PARALIZELJUBLJANACankarjev domni omejenokongres je namenjen vsem, ki se ukvarjajo scerebralno paralizo11. ob 10.00 • IV. KIMAVČEV MEDICINSKI TEK IN I. GOZDNI DUATLONKOKRICA PRI KRANJU ni omejeno rekreacijski tek po gozdu za zdravnike, farmacevte inveterinarje ter njihove prijatelje16.–18. ob 10.00 • 5. SLOVENSKI PEDIATRIČNI KONGRESRADENCIHotel Radin100-150 srečanje je namenjeno družinskim zdravnikom Dermatovenerološka klinikaLjubljana, v. d. predstojnika TanjaPlaninšek Ručigaj, dr. med.20. ob 8.30 • I. STIKI ZDRAVSTVENE NEGE: ZDRAVSTVENA NEGA V OKOLJU, KIZAGOTAVLJA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO BOLNIKACELJECeljski dom, Krekov trg 3ni omejenoni omejenosimpozij je namenjen fiziatrom, zdravnikomdružinske medicine, ki se ukvarjajo s patologijohrbteniceseminar z mednarodno udeležbo je namenjenmedicinskim sestram in zdravnikom22. • IX. MEDNARODNI MEDICINSKI DUATLON IN VII. POLETNI MEDICINSKI TEKkraj št. kandidatov vsebina organizator21.–24. • 17. KONGRES OTROŠKIH NEVROLOGOV SREDOZEMLJASlovensko združenje za hrbtenicoin Oddelek za ortopedsko kirurgijo,Univerzitetni klinični center Ljubljana,doc. dr. Rok Vengust, dr. medVisoka zdravstvena šola v Celju, doc.dr. Zlatka FelcBRDO PRI KRANJU ni omejeno športna prireditev za zdravnike prof. dr. Milivoj Veličković Peratprof. dr. Milivoj Veličković Peratprof. dr. Milivoj Veličković Peratni podatka kongres je namenjen pediatrom SZD – Združenje za pediatrijo, prim.Ivan Vidmar, dr. med.PIRAN 450 kongres otroških nevrologov prof. dr. Milivoj Veličković Perat*** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.96 Revija ISIS - Januar 2010

Strokovna srečanjaprijave, informacije kotizacija k. točkeinformacije in prijave: UKC Maribor, Oddelek za nalezljive bolezni in vročinskastanja, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, Jelka Reberšek Gorišek, Majda Petek, E:j.grosek@ukc-mb.si, T: 02 321 26 22, F: 02 321 26 57200 EUR z DDV, za upokojene zdravnike inpravnike ter študente kotizacije ni***prijave, informacije kotizacija k. točkeprijave: W: www.spineslovenia.si, E:registration@cd-cc.si, Cankarjev dom, Kulturniin kongresni center, Prešernova 10, SI-1000 Ljubljana, Alenka Kregar, E: alenka.kregar@cd-cc.si, T: 386 1 2417 133, informacije: Ortopedska klinika, Irena Cotman, T:386 1 522 41 74, F: 386 1 522 24 74, E: irena.cotman@kclj.si300 EUR ob plačilu do 9. februarja 2010, kasneje360 EUR, 150 EUR specializanti***prijave, informacije kotizacija k. točkeinformacije: Verica Petrovič, Dermatovenerološka klinika Ljubljana, tajništvo,T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 33, E: verica.petrovic@kclj.si100 EUR ***prijave: info@vzsce.si, Jerneja Kronovšek, T: 03 428 79 00, F: 03 428 79 06, E: info@vzsce.si, informacije: Visoka zdravstvena šola v Celju, Mariborska cesta 7, 3000 Celje,Jerneja Kronovšek, T: 03 428 79 00, F: 03 428 79 06, E: info@vzsce.si80 EUR ***informacije: prof. dr. Milivoj Veličković Perat, T: 031 318 161,E: mvelickovicp@guest.arnes.sini podatka ***prijave, informacije kotizacija k. točkeinformacije: prof. dr. Milivoj Veličković Perat, T: 031 318 161, E: mvelickovicp@guest.arnes.si, W: http://www.cpljubljana2010.eu/cerebral-palsy-congress/ni podatka ***informacije: prof. dr. Milivoj Veličković Perat, E: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, W:http://www.agp-pro.si/duatlon_brdo/ni podatka ***informacije: KOOKIT, Bohoričeva 20, 1525 Ljubljana, Nevenka Lepin, T: 01 522 29 65,E: nevenka.lepin@kclj.si270 EUR brez popusta ***prijave, informacije kotizacija k. točkeinformacije: prof. dr. Milivoj Veličković Perat, T: 031 318 161, E: mvelickovicp@guest.arnes.sini podatka ***Revija ISIS - Januar 201097

Obr azecUredništvu revije IsisDalmatinova 10p.p. 16301001 Ljubljanafaks: 01 30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti vštevilki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice.Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija da ne za upokojene zdravnike in študente98 Revija ISIS - Januar 2010

Delovna MestaZdravnik specialistanesteziologije inreanimatologije (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Brežice; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnicaBrežice, Černelčeva 15, 8250Brežice; rok prijave 15 dni• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje, Rudarska c. 9,1420 Trbovlje; rok prijave 30 dniZdravnik specializantanesteziologije inreanimatologije (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnicaTrbovlje, Rudarska c. 9, 1420Trbovlje; rok prijave 30 dniZdravnik specialistdružinske/splošnemedicine (m/ž)• Zdravstveni dom Izola; lahkotudi specialist pediatrije oz. šolskemedicine; nedoločen čas; Zdravstvenidom Izola, Kadrovska služba,Oktobrske revolucije 11, 6310 Izola,T: 05 663 50 53; rok prijave 8 dni• Zdravstveni dom Logatec, ambulantasplošne medicine in ambulanta zanujno medicinsko pomoč; lahko tudizdravnik po končanem sekundarijatu;nedoločen čas; Zdravstveni domLogatec, Notranjska 2, 1370 Logatec;rok prijave 15 dni• Zdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaMaribor, služba splošne medicinskedejavnosti; nedoločen čas; Zdravstvenidom dr. Adolfa Drolca Maribor,Služba za pravne in kadrovskezadeve, Ul. talcev 9, 2000 Maribor, T:02 228 62 59; rok prijave 15 dni• Zdravstveni dom Osnovno varstvoNova Gorica, urgentna ambulanta;nedoločen čas; Zdravstveni domOsnovno varstvo Nova Gorica,Rejčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica;rok prijave 15 dni• Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj;lahko tudi specialist šolske medicineali pediatrije; nedoločen čas; JZZdravstveni dom Ptuj, Potrčeva 19a, 2250 Ptuj; rok prijave 30 dni• Javni zavod Zdravstveni domRadeče; opravljen podiplomski tečajiz varstva otrok in žena; nedoločenčas; Javni zavod Zdravstveni domRadeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče,direktorica Ingrid Kus Sotošek, dr.med., T: 03 568 02 00• Zdravstveni dom dr. JanezaOražma Ribnica, ambulanta v socialnovarstvenemzavodu in splošnaambulanta v Ribnici in LoškemPotoku; nedoločen čas; Zdravstvenidom dr. Janeza Oražma Ribnica,Majnikova ulica 1, 1310 Ribnica• Zdravstveni dom Šmarje priJelšah, ZP Rogaška Slatina; nedoločenčas; Zdravstveni dom Šmarjepri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240Šmarje pri Jelšah, direktorica IrenaNunčič, univ. dipl. ekon., univ. dipl.prav., T: 03 818 37 30; rok prijave30 dni• Zdravstveni dom Sevnica; lahkotudi specializant družinske medicinez opravljenim licenčnim izpitom;nedoločen čas; Zdravstveni domSevnica, Trg svobode 14, 8290 Sevnica,direktorica Vladimira Tomšič,T: 07 816 15 00• Osnovno zdravstvo GorenjskeKranj, OE Zdravstveni domŠkofja Loka; lahko tudi specializantdružinske medicine ali zdravnikbrez specializacije po opravljenemsekundarijatu; nedoločen čas;Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Škofja Loka,Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka;rok prijave do zasedbe razpisanegadelovnega mesta• Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Tržič, ambulantasplošne/družinske medicines stalno populacijo in občasnoambulanta nujne medicinske pomoči;lahko tudi zdravnik z opravljenimsekundarijatom oziroma vfazi zaključevanja sekundarijata inlicenčnim izpitom; nedoločen čas;OZG, OE Zdravstveni dom Tržič,Blejska cesta 10, 4290 Tržič, aliE: tajnistvo@zd-trzic.siZDRAVNIK SPECIALIZANTDRUŽINSKE MEDICINE(m/ž)• Javni zavod Zdravstveni dom Radeče;lahko specializant pediatrije;nedoločen čas; Javni zavod Zdravstvenidom Radeče, Ulica OF 8,1433 Radeče, direktorica Ingrid KusSotošek, dr. med., T: 03 568 02 00ZDRAVNIK SPECIALISTGINEKOLOGIJE INPORODNIŠTVA (m/ž)• Zdravstveni dom Koper, dispanzerza ženske; nedoločen čas; Zdravstvenidom Koper, Dellavallejeva 3,6000 Koper; rok prijave 15 dni• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje, Rudarska c. 9,1420 Trbovlje; rok prijave 30 dniZDRAVNIK SPECIALIZANTGINEKOLOGIJE INPORODNIŠTVA (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje, Rudarska c. 9,1420 Trbovlje; rok prijave 30 dniRevija ISIS - Januar 201099

Delovna MestaZDRAVNIK SPECIALISTINTERNE MEDICINE (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Brežice; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Brežice, Černelčeva 15,8250 Brežice; rok prijave 15 dni• Splošna bolnišnica Celje, delo napodročju nefrologije; nedoločen čas;Splošna bolnišnica Celje, Oblakovaulica 5, 3000 Celje, s pripisom »zarazpis«; rok prijave 15 dni• Splošna bolnišnica dr. JožetaPotrča Ptuj; lahko tudi specializantinterne medicine (za določen čas);nedoločen čas; Splošna bolnišnicadr. Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva cesta23, 2250 Ptuj; rok prijave 8 dni;• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje, Rudarska c. 9,1420 Trbovlje; rok prijave 30 dniZDRAVNIK SPECIALIZANTINTERNE MEDICINE (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje, Rudarska c. 9,1420 Trbovlje; rok prijave 30 dniZDRAVNIK SPECIALISTOFTALMOLOGIJE (m/ž)• Zdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaMaribor, služba za skupne potrebeOE MDPŠ; nedoločen čas; Zdravstvenidom dr. Adolfa Drolca Maribor,Služba za pravne in kadrovskezadeve, Ul. talcev 9, 2000 Maribor, T:02 228 62 59; rok prijave 15 dniZDRAVNIK SPECIALISTPEDIATRIJE (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Brežice; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Brežice, Černelčeva 15,8250 Brežice; rok prijave 15 dni• Zdravstveni dom Celje, dispanzerza predšolske otroke; nedoločen čas;Zdravstveni dom Celje, Uprava,Gregorčičeva 5, 3000 Celje, spripisom: za razpis, T: 03 543 42 70,Mojca Jereb Kosi, dr. med.; rok zaprijave 15 dni• Zdravstveni dom dr. BožidarjaLavriča Cerknica; nedoločen čas;Zdravstveni dom dr. BožidarjaLavriča Cerknica, Cesta 4. maja 17,1380 Cerknica, T: 051 601 313• Zdravstveni dom Izola; lahko tudispecialist šolske medicine; nedoločenčas; Zdravstveni dom Izola, Kadrovskaslužba, Oktobrske revolucije11, 6310 Izola, T: 05 663 50 53; rokprijave 8 dni• Osnovno zdravstvo GorenjskeKranj, OE Zdravstveni dom Kranj,otroški dispanzer; OZG, OE ZDKranj, Gosposvetska 10, 4000 Kranjali E: tajnistvo@zd-kranj.si• Zdravstveni dom Logatec; določenčas 12 mesecev; Zdravstveni domLogatec, Notranjska 2, 1370 Logatec;rok prijave 15 dni• Zdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaMaribor, OE Varstvo otrok inmladine; nedoločen čas; Zdravstvenidom dr. Adolfa Drolca Maribor,Služba za pravne in kadrovske zadeve,Ul. talcev 9, 2000 Maribor, T: 02228 62 59; rok prijave 15 dni• Univerzitetni klinični center Maribor,Otroška kirurgija; dva zdravnika;nedoločen čas; Univerzitetniklinični center Maribor, Ljubljanskaulica 5, 2000 Maribor; rok prijave8 dni• Javni zavod Zdravstveni domRadeče; nedoločen čas; Javni zavodZdravstveni dom Radeče, Ulica OF8, 1433 Radeče, direktorica IngridKus Sotošek, dr. med., T: 03 56802 00• Javni zavod zdravstveni dom Trbovlje;nedoločen čas; Zdravstvenidom Trbovlje, Rudarska cesta 12,Kadrovska služba, 1420 Trbovlje;rok prijave 8 dni• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje, Rudarska c. 9,1420 Trbovlje; rok prijave 30 dniZDRAVNIK SPECIALIZANTPEDIATRIJE (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje, Rudarska c. 9,1420 Trbovlje; rok prijave 30 dniZDRAVNIK SPECIALISTPSIHIATRIJE (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Psihiatričnabolnišnica Idrija; (dve delovni mesti)lahko tudi zdravnik brez specializacijez licenco; nedoločen čas; Psihiatričnabolnišnica Idrija, Služba za kadre inorganizacijo, Pot sv. Antona 49, 5280Idrija, z oznako »za razpis delovnegamesta«; rok prijave 15 dniZDRAVNIKPEDOPSIHIATER (m/ž)• Osnovno zdravstvo GorenjskeKranj, OE Zdravstveni dom ŠkofjaLoka, dispanzer za mentalno zdravje;enkrat na teden, od 1. 1. 2010 dalje;Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Škofja Loka,Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka;rok prijave do zasedbe razpisanegadelovnega mesta100 Revija ISIS - Januar 2010

Delovna MestaZDRAVNIK SPECIALISTPULMOLOGIJE (m/ž)• Zdravstveni dom dr. Božidarja LavričaCerknica; za poln delovni časali vsaj 15 ur na teden; Zdravstvenidom dr. Božidarja Lavriča Cerknica,Cesta 4. maja 17, 1380 Cerknica; T:051 601 313ZDRAVNIK SPECIALISTRADIOLOGIJE (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Brežice; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Brežice, Černelčeva 15,8250 Brežice; rok prijave 15 dni• Zdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaMaribor, služba za skupne potrebeOE MDPŠ; nedoločen čas; Zdravstvenidom dr. Adolfa Drolca Maribor,Služba za pravne in kadrovskezadeve, Ul. talcev 9, 2000 Maribor, T:02 228 62 59; rok prijave 15 dni• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje, Rudarska c. 9,1420 Trbovlje; rok prijave 30 dniZDRAVNIK SPECIALIZANTRADIOLOGIJE (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje, Rudarska c. 9,1420 Trbovlje; rok prijave 30 dniZDRAVNIK SPECIALISTSPLOŠNE KIRURGIJE (m/ž)• Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Brežice; nedoločen čas;Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Brežice, Černelčeva 15,8250 Brežice; rok prijave 15 dni• Splošna bolnišnica dr. Jožeta PotrčaPtuj; nedoločen čas; Splošna bolnišnicadr. Jožeta Potrča Ptuj, Potrčevacesta 23, 2250 Ptuj; rok prijave 8 dni;ZDRAVNIK SPLOŠNEMEDICINE (m/ž)• Prva zdravstvena asistenca; lahkotudi zdravnik specialist splošne/družinske medicine; nedoločen čas;Prva zdravstvena asistenca, d.o.o.,Savska c. 3, 1000 Ljubljana; rokprijave 15 dni• Ambulanta Košir, d.o.o., za delo napodročju občine Železniki; lahko tudispecializant družinske medicine; AmbulantaKošir, d.o.o., Podlubnik 307,4220 Škofja Loka, ali na E: branko.kosir@siol.net , dodatne informacijeT: 041 444 972 med 20. in 22. uro• Zdravstveni dom Novo mesto, službaPHE; lahko tudi specialist splošne/družinskemedicine; nedoločenčas; Zdravstveni dom Novo mesto,Kandijska c. 4, 8000 Novo mesto aliE: info@zd-nm.si; rok prijave 30 dni• Javni zavod Zdravstveni domPtuj; lahko tudi zdravnik specialistsplošne/družinske medicine;nedoločen čas; JZ Zdravstveni domPtuj, Potrčeva 19 a, 2250 Ptuj; rokprijave 30 dniZDRAVNIK Z OPRAVLJENIMPROGRAMOM SEKUNDARI-JATA IN OPRAVLJENIMLICENČNIM IZPITOM (m/ž)• Javni zavod Zdravstveni domRadeče; nedoločen čas; Javni zavodZdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8,1433 Radeče, direktorica Ingrid KusSotošek, dr. med., T: 03 568 02 00ZOBOZDRAVNIKSPECIALIST ČELJUSTNE INZOBNE ORTOPEDIJE (m/ž)• Zdravstveni dom Zobozdravstvenovarstvo Nova Gorica, zapotrebe ortodontije; nedoločen čas;Zdravstveni dom Zobozdravstvenovarstvo Nova Gorica, Gradnikovebrigade 7, 5000 Nova GoricaZOBOZDRAVNIKSPECIALIST OTROŠKEGAIN PREVENTIVNEGAZOBOZDRAVSTVA (m/ž)• Zdravstveni dom Laško; lahkotudi zobozdravnik (določen čas –nadomeščanje v času porodniškegadopusta); nedoločen čas; Zdravstvenidom Laško, Kidričeva 5 b,3270, informacije T: 03 734 36 00,direktor Marko Ratej, dr. med.; rokprijave 15 dniZOBOZDRAVNIKSPECIALISTPARODONTOLOGIJE (m/ž)• Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj;nedoločen čas; JZ Zdravstveni domPtuj, Potrčeva 19 a, 2250 Ptuj; rokprijave 30 dniZOBOZDRAVNIK SPECIA-LIST PROTETIKE (m/ž)• Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj;nedoločen čas; JZ Zdravstveni domPtuj, Potrčeva 19 a, 2250 Ptuj; rokprijave 30 dniRevija ISIS - Januar 2010101

Delovna MestaLOGOPED – univ. dipl.defektolog (m/ž)• Osnovno zdravstvo GorenjskeKranj, OE Zdravstveni dom ŠkofjaLoka; nedoločen čas; Osnovnozdravstvo Gorenjske, OE Zdravstvenidom Škofja Loka, Stara cesta10, 4220 Škofja Loka; rok prijavedo zasedbe razpisanega delovnegamestaZOBOZDRAVNIK (m/ž)• Zdravstveni dom dr. Julija PolcaKamnik, ambulanta za odrasle;določen čas (od 1. 1. 2010 do 31. 1.2011); Zdravstveni dom dr. JulijaPolca Kamnik, »Za razpis«, Novitrg 26, 1241 Kamnik; rok prijave15 dni• Zobozdravstveni center AlfaDental, d.o.o., za delo v samoplačniškiordinaciji za odrasle; določenčas (12 mesecev), nastop dela s 1. 2.2010; Alfa Dental, d.o.o., Železnikovaulica 4, 2000 Maribor; rokprijave 15 dni• Zdravstveni dom Medvode,ambulanta za otroško-mladinskozobozdravstvo; določen čas(nadomeščanje med porodniškimdopustom); Zdravstveni dom Medvode,Ostrovrharjeva ulica 6, 1215Medvode.• Zdravstveni dom Radlje ob Dravi,otroško-mladinsko zobozdravstvoin zobna ambulanta za odrasle (dvedelovni mesti); določen čas (nadomeščanjedelavke na bolniškem inporodniškem dopustu); Zdravstvenidom Radlje ob Dravi, Mariborska c.37, 2360 Radlje; rok prijave 15 dni• Osnovno zdravstvo GorenjskeKranj, OE Zdravstveni domŠkofja Loka, otroška zobna ambulanta;določen čas (nadomeščanjemed porodniškim dopustom);Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Škofja Loka,Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka;rok prijave do zasedbe razpisanegadelovnega mestaMali oglasiDr. Maksimiljan Kos, d.o.o.Zobna ordinacija brez koncesijezaposlizobozdravnika(doktor dentalne medicine) (m/ž)Pogoji:• končana medicinska fakulteta,oddelek za stomatologijo,• veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,• slovensko državljanstvo ali dovoljenjeza delo Republike Slovenije.Pogodba se sklene za nedoločen čas.Prijave: Dr. Maksimiljan Kos, d.o.o.,Ulica bratov Babnik 50, 1000 Ljubljana,T: 01 500 99 46,E: dr.maksimiljan.kos@siol.netObvestiloCenik malih oglasov• razpisi za delovna mesta v enotniobliki - brezplačno• razpisi za delovna mesta (oglas): 98EUR, za člane ZZS 50 odstotkovpopusta• oddaja poslovnih prostorov -ordinacij: 98 EUR, za člane ZZS 50odstotkov popusta• ostali mali oglasi (prodaja inštrumentov,avtomobilov): 135 EUR, začlane ZZS 50 odsototkov popusta• novoletne in druge osebne čestitke:v okvirčku 1/6 strani 195 EUR, začlane ZZS 50 odstotkov popusta.20-odstotni DDV ni vračunan v cenoIzvršilni odbor je na svoji seji dne 16. decembra 2009 sprejel sklep, darevija Isis brezplačno objavlja informacije o prostih delovnih mestih zazdravnike in zobozdravnike, ne glede na to, ali gre za prosta delovnamesta v mreži javne zdravstvene službe ali izven nje. Delovna mesta seobjavljajo v poenoteni obliki, ki vključuje le osnovne podatke (specialnostiskanega zdravnika, ime, naslov in telefonska številka oz. e-naslov ponudnikazaposlitve, katero delovno mesto je prosto, ali je ponujena zaposlitevza določen/nedoločen čas ter rok za prijavo).V primeru, ko naročnik želi oglas za prosto delovno mesto dopolniti še skakšnimi drugimi podatki, se lahko odloči za plačan oglas, ki ga Zdravniškazbornica Slovenije zaračuna po ceniku, veljavnem za oglaševanjev reviji Isis. Razpis za delovno mesto (oglas) stane 98 EUR, člani ZZSimajo 50 odstotkov popusta. 20-odstotni DDV ni vračunan v ceno.Vse zainteresirane za objavo prostega delovnega mesta prosimo, da nampodatke za oglas sporočite do 5. v mesecu na e-naslov isis@zzs-mcs.siČe se boste odločili za plačan oglas, nam to izrecno navedite, da vambomo izstavili predračun, v nasprotnem primeru bomo oglas brezplačnoobjavili v poenoteni obliki.102 Revija ISIS - Januar 2010

Srečanje slovenskih in hrvaškihupokojenih zdravnikovMarjana ŠaleharTokratno že 43. srečanje sekcije upokojenih zdravnikovSZD in upokojenih zdravnikov Hrvatskogliječničkog zbora, ki je bilo 22. maja 2009 v Mariboru,sta odlično organizirala predsednica sekcijemag. Božena Skalicky Kuhelj in njen brat doc. dr.Marjan Skalicky. Doživeli smo dvakratno presenečenje:nekateri nismo vedeli, da ima brata, docenta naKatedri za interno medicino Medicinske fakultete vMariboru, da sta oba rojena Mariborčana, ki sta tudiodraščala v Mariboru. Njun oče je bil znan mariborskiporodničar in ginekolog prof. dr. Bogo Skalicky.Naša srečanja po tradiciji spremlja lepo vreme in tuditokrat se je naredil prekrasen sončen dan, kot se zapomlad spodobi. Kar hitro smo se znašli pred kavarnoAstoria, ki je zaslovela po zaslugi Petanovih. Danes jeto La storia – Trattoria, lokal s pretenzijo biti italijanskapopularna gostilna, kakršne poznamo tudi v Ljubljani.Rahlo nas je pretresla sprememba, ki je ne bi pričakovaliv narodno zavedni štajerski prestolnici. Poudaritipa je treba, da je bilo osebje pristno štajersko prijaznoin ustrežljivo, malica pa odlična. V Astorii se je odvijalopozdravno srečanje z dobrodošlico vsem udeležencem.Pozdravni nagovori so se kar vrstili: predsedniki sekcijin združenj, bivših študentov, kolegov in prijateljev.Vseh udeležencev iz Slovenije, Zagreba in Karlovca jebilo sto deset. Prišli so s tremi avtobusi. Slovence je kotvedno vozilo podjetje Nered.V prijetnem razpoloženju smo zapuščali Astorio inse znašli na njenem vogalu, kjer je znani »Ezl ek«.Nekatere je zaskrbelo, ali je ta oslovski vogal še v svojifunkciji, in zagotovljeno nam je bilo, da še vedno.Pomirjeni smo pohiteli čez ulico in vstopili v Pokrajinskimuzej Maribor, kjer nas je pričakoval kustos g.Drago Oman, ki je znal takoj pritegniti našo nekolikorazpršeno pozornost. Občudovali smo srednjeveškoorožje, ornate prelatov, različne meče, sablje, sulice, topove,pohištvo, bogoslužne predmete, ki so se iskrili vzlatu, srebru in dragih kamnih. Najbolj me je pritegnilpredmet, ki ga nisem videla še nikjer. Ogromen kovinskimeč, kjer so bili na mestu rezila kavljasti utori.Predstavljen nam je bil kot »lomilec mečev«. Delovalje takole: konjenik, ki je moral biti izredno močan, seje postavil sredi najhujšega bojnega meteža, nastavilsvoje orodje in sovražni meči so se lomili na njem.Pokrajinski muzej Maribor je podedoval zbirke Knezoškofijskegalavantinskega muzeja, ustanovljenegaZdravniki v prostem časuleta 1896, Muzejskega društva v Mariboru, ustanovljenega1902, in Zgodovinskega društva za slovenskoŠtajersko, ki je bil ustanovljen 1903. Vse te zbirke sose v enotno zbirko združile leta 1924. V mariborskemgradu domuje muzej od leta 1938. Danes muzej hraniokrog 10.000 eksponatov, njihov izvor gre od kamenedobe do današnjih dni. Predmeti so zbrani v enajstihzbirkah. S celovito prenovo mariborskega gradu sopričeli leta 2004. Prvi del stalne razstave, poimenovanZačetki, so odprli 2006.Nenadoma nas je iz opazujoče zbranosti pritegnilhuronski smeh, ki je izviral iz prostora pohištvenezbirke z inštalacijo notranjosti renesančne gostilne.Tam smo zagledali doc. Skalickega, ki je razlagaletimologijo izraza pankart. Gospodje, ki so se zaradiposlov še preko noči zadrževali v teh krajih, so se zatekliv gostilno in ko so se napili dobrega vinca, ki gatudi tedaj ni manjkalo, je dekla, utrujena od strežbe,legla na klop, popačeno nemško pank, in gostje so sepredali umetnosti, iz katere so se včasih rodile živeposledice, ki so jih imenovali pankarti ali pankrti.Besedice nisem našla v slovarju...Ob vhodu v muzej je kapelica, kamor neposvečenimni dovoljeno vstopiti! »Kapelica skrivnosti« nam jeostala zaprta. Gospod Oman nas je namesto tegapopeljal v grajsko viteško dvorano, ki nas je očarala ssvojimi izjemnimi štukaturami in poslikavo stropa innam ponudila priložnost, da smo malo spočili svojautrujena telesa. Prisluhnili smo pripovedi našegavodnika o preteklosti štajerske prestolnice. Mariborje petkrat pogorel do tal, pestile so ga epidemije kuge.O tem priča mogočno kužno znamenje iz 18. stoletja,največje na Slovenskem. Mesto so oblegali Madžariin Turki in ga nikoli niso osvojili. Vojska SulejmanaVeličastnega s sto tisočimi možmi je neuspešnooblegala utrjeni Marburg, ki je premogel le tisočbranilcev. Sulejman je tako prečkal Dravo pri Brestanici.Mariborski grad smo zapustili s sestopanjem porazkošnem baročnem stopnišču iz sredine 18. stoletja,znamenitem po številnih marmornih plastikah, ki zalegorijami pripovedujejo svojo zgodbo.Zelo pomemben dejavnik v razvoju Maribora je bilojudovstvo. Judje so se tu naselili v 13. stoletju. CesarMaksimiljan I. jih je na pobudo deželnih stanov leta1486 izgnal iz Štajerske. Danes o njih priča steberz judovskega pokopališča, umeščen na SlomškovemRevija ISIS - Januar 2010103

Zdravniki v prostem časutrgu v bližini stolnice. Leta 1846 je v Maribor pripeljalprvi vlak na progi Dunaj–Trst. Maribor pa jekončno le pripadel Sloveniji. Za to sta zaslužna dvavelika moža: Anton Martin Slomšek je leta 1859 prenesellavantinsko škofijo v Maribor in s tem določilslovensko mejo na vzhodu, Rudolf Maister pa je leta1918 s slovensko vojsko to mejo tudi ubranil.Medtem nas je doc. Skalicky že vodil proti mariborskiuniverzi. Pred vstopom smo se poklonili glavamštirih znamenitih mariborskih mož: Franu Miklošiču,Matiji Murku, Francu Turnerju in Hermanu PotočnikuNordungu. Dvorec, v katerem gostuje mariborskamedicinska fakulteta, obnavljajo. Ob svojemobisku v Mariboru leta 1999 je papež Janez PavelII. blagoslovil začetek del, o čemer priča spominskaplošča. V veliki predavalnici MF nas je pozdravil njendekan prof. dr. Ivan Krajnc. Predstavil nam je začetkemariborske medicinske fakultete od njene ustanovitveleta 2003, ki pričakuje v letu 2010 prvo generacijodiplomantov iz splošne medicine. Študijski načrt jezastavljen sodobno, z mednarodnim sodelovanjem inpo bolonjskih smernicah. Vse je navedeno v publikacijiMF: Študentom na pot, za študijsko leto 2009/10,z naslovom »Splošna medicina, enovit magistrskištudijski program«. Izrazil je tudi upanje, da bodo leta2012 že v novi zgradbi MF v bližini Univerzitetnegakliničnega centra Maribor.Za uvod nam je zapel Študentski akademski pevskizbor MF v Mariboru, ki ga vodi študent 5. letnikag. Jakob Zapušek. Zbor je na izredno visoki ravni,kot bi peli poklicni pevci, in pod vodstvom dirigentaZapuška ubrano zveni. Najprej so nam zapeli črnskoduhovno pesem, ki nas je osredotočila na izjemopriložnost, pri kateri smo sodelovali. Sama sem jodoživela takole: tukaj smo medicinci mariborske MF,ki uresničujemo dolgoletne sanje naših predhodnikovin poleg vsega znamo še tako zelo dobro zapeti. Nanas lahko v bodočnosti resno računate. Kot trajnostnimemento so nam zapeli še nežno, nostalgično zvenečoStoji, stoji mi polje.Sledili so pozdravi. Predsednica mag. Božena SkalickyKuhelj je pozdravila navzoče v imenu Slovenskegazdravniškega društva, se zahvalila za sprejem in podariladekanu prof. dr. Ivanu Krajncu knjigo ZgodovinaMF Univerze v Ljubljani. Predsednik hrvaškega društvaupokojenih zdravnikov dr. Dragutin Kremsir jepoklonil knjigo Liječnici u trečoj dobi, II. del, ki so joizdali v letu 2008 ob 25. obletnici hrvaškega društvaupokojenih zdravnikov Hrvatskog liječničkog zbora.Sledila je pogostitev v sijajni Trstenjakovi dvoraniUniverze v Mariboru. Dvorana odseva mojstrstvoarhitekta Podrecce, ki je vodil obnovo. Tukaj je bil našgostitelj doc. Marjan Skalicky. Po zdravici z rujnim,iskrečim se štajerskim vincem sta brat in sestra, doc.dr. Marjan Skalicky in predsednica mag. BoženaSkalicky Kuhelj, spontano pričela obujati spomine, kiso tesno povezani s stavbo, v kateri smo bili. Oba stav tej stavbi obiskovala osnovno šolo in na ta prostor juvežejo spomini na otroška in mladostniška leta. Obasta pripovedovala s takim navdušenjem, da so navzočinjun dialog komentirali kot eno samo žarenje. K temobčutkom je pripomoglo tudi sonce, ki je ravno v temčasu osvetlilo dvorano.Pred univerzo smo se še zbrali v zelo uspel skupinskiposnetek in nato točno ob 13. uri krenili protimariborski stolnici, ko so nam v pozdrav zvonili vsinjeni zvonovi v ubrani melodiji. V zavetju spomenikaSlomšku nas je sprejel izredno komunikativen župnikMatej Lipovec. Po prisrčnih pozdravih smo vstopili vstolnico. Povedal nam je kratko zgodovino župnije innato so nekateri z njim tudi zapeli. Treba je priznati,da premore očarljiv baritonski glas. Mariborska pražupnijase omenja že v 1. polovici 12. stoletja. Danesje to stolnica sv. Janeza Krstnika, v kateri je pokopantudi Slomšek. Zanimivo je, da ja zvonik v 19. in 20.stoletju služil tudi požarni obrambi.Kasneje nas je doc. Marjan Skalicky vodil po Slomškovemtrgu in nam z očmi poznavalca osvetlil arhitekturnibiser, ki ga je zasnoval mojster Plečnik in predkratkim uredil Boris Podrecca. Kot je povedal, nasnekateri elementi ureditve Slomškovega trga napeljujejona misel, da bi lahko bil avtor prostozidar. Njegovduh je tudi po Podreccovi ureditvi še vedno prisoten.Lev, ki so ga potegnili iz Drave in mu je voda skorajsprala obrise, je našel varno zatočišče v značilnemovalu. Razlaga je bila izčrpna in poučna, izvedeli smovse podrobnosti o stavbah, ki obkrožajo Slomškovtrg, in zgodovino njegovih prebivalcev. Nato se je doc.Skalicky poslovil, ker so ga čakale še druge obveznosti.Z obžalovanjem smo se poslovili, ker smo zelo uživaliv njegovi družbi. Nekoliko zmedeni od vseh smeri inosi in polni občudovanja do velikega znanja našegavodnika na področju svetega in posvetnega, njegovegastrokovno-medicinskega znanja, raziskovalnihsposobnosti in še mnogih drugih lastnosti in spretnosti,smo se po starih mestnih ulicah napotili proti Lentu.Obiskali smo najstarejšo vinsko trto na svetu, ki ževeč kot 400 let raste v srednjeveškem mestnem jedruMaribora. Podali smo se v Hišo stare trte na Lentu, ki104 Revija ISIS - Januar 2010

Zdravniki v prostem časuUdeleženci43. srečanjaupokojenihzdravnikovSlovenije inHrvaške predposlopjemUniverze vMariboru.je v 80. letih minulega stoletja postala turistično-informacijskicenter ter razstavni in prireditveni prostor. Zadegustacijo vin nam je zmanjkalo časa in volje.Povzpeli smo se na avtobuse in se odpravili protiRačam, kjer se nam je pridružila kustosinja PolonaRačič (nomen est omen) in nas popeljala na ogledKrajinskega parka Rački ribniki - Požeg. Izstopili smoin se znašli sredi nepričakovanih krasot. Ne znam opisativzdušja, ki nas je tam zajelo, niti vse lepote, zatonavajam samo dejstva. Leta 1992 je bil kraj proglašenza krajinski park. Obsega 848 hektarjev površine. Tamživi 210 vrst ptic, 12 vrst dvoživk in 50 vrst kačjihpastirjev, metuljev in drugih žuželk. Da ne omenjamodreves in ostalega rastlinja. Obiskali smo tudi pravkarobnovljeni grad Rače. S podzemnim predorom je bilpovezan z graščino Vurmeških na Ptuju. V njem sta selahko srečali dve kočiji. Podtalno življenje plemstva?Poslovili smo se od naše ljubeznive vodnice in odbrzeliproti Framu. Na poti nas je Božena SkalickyKuhelj opozorila na znamenitost – rimski vodovod,ki je popolnoma vkopan v zemljo. Vodovod je v celotiohranjen in je vodo s Pohorja peljal iz Frama na Ptuj.Kanal je zgrajen iz marmornih plošč in obložen zopeko. Ker niso videli kamna, so ga okoliški prebivalcipustili nedotaknjenega. Cev je široka 1,4 m in visoka0,7 m. Rimljani so ga imenovali zlati tok. Zavilismo proti Pohorju, naše oči pa so pohlepno vpijalepokrajino, ki se nam je odmikala. Stičišče Pohorja inPanonske nižine oddaja poseben čar.Končno smo prispeli v prijazno gostišče Meglič in kosmo bili lepo na varnem, se je razbesnela prava pohorskanevihta. Prijazni ljudje so potešili našo lakoto zdobro domačo hrano, ogreli smo se z dobrim vincem.In skoraj nisem mogla verjeti svojim očem, ko je vsakod nas dobil predse svojo malo pristno pohorskoomleto. Utrujenost nas je v hipu zapustila in pričelose je veselo druženje dolgoletnih prijateljev. Sledili soše tradicionalni pozdravi in obdarovanje. PredsednicaBožena Skalicky Kuhelj je podarila knjigo Slovenija vpresežkih, predsednik upokojenih hrvaških zdravnikovdr. Dragutin Kremsir pa zbornik Liječnici u trečojdobi. Zahvalil se je Boženi in njenemu bratu Marjanuza nepozabno doživetje obiska v Mariboru in zaključils temi besedami: »Boža mene je zvon dirnul. Vidimo seu jesen u Zagrebu. Zdravi bili.« Predsednik upokojenihzdravnikov iz Karlovca dr. Rudolf Muhvić je izrazilželjo, da bi naše druženje trajalo tudi v bodoče in pohvalilčudovit dan, ki je bil za nami. Naše druženje najbi bilo vzor tudi drugim. Predsednica Božena je zaključilas citatom prof. dr. Pavla Poredoša, predsednikaSlovenskega zdravniškega društva: »Smo intelektualci,razumni ljudje in prijatelji, zato se tudi prijateljskodružimo.« Zaželela nam je, da se v septembru vidimona Hrvaškem in ob letu v Sloveniji.Sama bi rada zaključila svoje poročanje z besedamipesmi, s katerimi se je poslovila gospa Račič in ki se vprostem prevodu iz angleščine glasijo:»Včerajšnji dan je preteklost,jutrišnji dan je neznanka,današnji dan je sedanjost,sedanjost je darilo.«In tak je bil ta dan. Darilo.Revija ISIS - Januar 2010105

Zdravniki v prostem času40. zdravniški koncert obPlečnikovem memorialuZvonka Zupanič SlavecŠtirideseti rojstni dan zdravniških koncertov je prišel hitreje,kot bi pričakovali tisti, ki so jih pričeli. Združil se je s 30-letnicoKulturno-umetniškega društva (KUD) Kliničnega centrain Medicinske fakultete (MF) dr. Lojz Kraigher. V slavnostnorazpoloženje Kozinove dvorane Slovenske filharmonije je privabilljubitelje muziciranja med zdravništvom. Po 40. strokovnem srečanjuna Plečnikovem memorialu o dermatopatologiji so se udeležencisrečanja in številni drugi zgrnili v koncertno dvorano. Izoči zbranih je velo radovedno pričakovanje. Posebej spodbudnoje bilo med obiskovalci videti veliko mladih, predvsem študentovljubljanske MF in generacije 4. letnika, med katerimi je bilokar 14 Plečnikovih nagrajencev. Njim se je na odru pridružil šeHribarjev nagrajenec doc. Boštjan Luzar. Prof. Nina Gale, vodjaPlečnikovega memoriala, je z dekanom prof. Dušanom Šuputompodelila priznanja, posebno priznanje pa sta ob jubileju prejelačastni predsednik memoriala akad. Dušan Ferluga za dolgoletnovodenje strokovnih srečanj in prof. Pavle Kornhauser za dolgoletnoumetniško vodenje koncertov. Oba sta v slavnostnih tonihnagovorila zbrane, med katerimi sta bila tudi predsednik državedr. Danilo Türk in minister za zdravje Borut Miklavčič.K čaru 40. zdravniškega koncerta je prispeval zdravniški podmladek,ki je vsebinsko razgibal koncertni program. Klasičniglasbi so se pridružila dela mojstra tanga Argentinca AstorjaPiazzolle in jazz glasba Big banda MF. Potem ko je leta 2006akademska pianistka in takratna študentka medicine PolonaMaver prevzela umetniško vodstvo koncertov, je v njih zavelmladostnejši veter. Leto zatem se ji je pridružil še vnuk prof.Kornhauserja, pianist Andraž Cerar. Leta 2009 sta bila obaponovno sopodpisana pod umetniški program.Mogočni začetek koncerta je bila himna slovenskega zdravništvaHippocratis iusiurandum (po besedilu renesančnega pisca IanaCornariusa) skladatelja prof. Ivana Florjanca, ki so jo drugo letozapored izvedli združeni KUD-ovi zbori z zborovodjem TomažemFaganelom in ob orgelski spremljavi specializanta nevrokirurgije,ki je končal tudi orgelski oddelek zagrebške akademije zaglasbo, Domagoja Jugovića. Himničnost dela in njegova spevnostso ga približala občinstvu, ki se z njim že enači.Glasbena prikupnost Foersterjeve opere Gorenjski slavček izleta 1869 z libretom pesnice Luize Pesjakove je tista, ki je delože večkrat pripeljala tudi na zdravniške glasbene odre. Prvičse je pojavila na zdravniških koncertih leta 1989 ob 10-letniciKUD-a, ko so Derčevi pevci zapeli pesmi iz 1. prizora 3.dejanja, ob njih pa so KUD-ovi folkloristi odplesali gorenjskeplese. Letošnja obogatitev z orkestralno spremljavo podimenom Pro medico, kjer so v glavnem igrali instrumentalistiorkestra Camerata medica, je blagoglasno napolnila akustičnoZdravniško himno so zapeli združeni pevski zbori KUD-aKC in MF.106 Revija ISIS - Januar 2010

Zdravniki v prostem časufilharmonično dvorano. Taktirka je bila le navidezno v rokahviolista Vilima Demšarja, ki je s skrito močjo svojih pogledovbolj ali manj skladno vodil zbor in orkester.Veliki sestav Ljubljanskega zdravniškega orkestra Cameratamedica, ki deluje kot naslednik Godalnega kvarteta Mašeraod leta 1991, je za svojo samostojno predstavitev izbral deloskladatelja Amandusa Ivančiča. Pod umetniškim vodstvom nakoncertu sicer odsotnega dolgoletnega dirigenta Andreja Ožbaltaje ob pomoči violista Vilima Demšarja zaigral to delo zgodnjegaklasicista, ki je živel v času cesarice Marije Terezije in je bil pavlinskimenih. Ivančičeva glasbena govorica in melodika sta kljubčasovni odmaknjenosti ohranili dovolj svežine in privlačnosti zaposlušalce. Naslednje Sibeliusovo delo Andante festivo je prinesloslavnostni žar in dostojanstveno počasni ritem. 73-letni Sibeliusje na povabilo, da napiše glasbo v čast newyorški svetovni razstavi(leta 1939–40), priredil enega izmed svojih kvartetov za orkester.Camerata medica je dobro predstavila skladateljeva hotenja.Polona Maver in Andraž Cerar sta se v duu prvič pojavila leta2002 in od takrat vsako leto zaigrala na zdravniškem koncertuprogram za klavir štiriročno ali za dva klavirja. Letos sta oba postalamlada zdravnika in lege artis vstopila na zdravniške koncerte.Polona je v teh letih vpeljala intenzivnejše sodelovanje študentovmedicine, ki kot mladi zdravniki postajajo novo jedro nastopajočih.Med njene največje dosežke šteje institucionalizacija študentskihkoncertov, ki so novembra 2009 četrto leto zapored napolnilifilharmonično dvorano, njihovo vodenje pa sta leta 2009 prevzelamedicinca in pianista Andrej Babnik in Mateja Lasič. Slednja jebila leta 2009 tudi Plečnikova nagrajenka.Polona Maver je oktobra 2009 končala študij medicine in nadaljujes podiplomskim študijem mikrobiologije, aprila pa začne spripravništvom v UKC Ljubljana. Andraž Cerar je končal osemlet klavirskega študija in nadaljuje tradicijo svojega deda ter igraklavir za svojo dušo. Postal je mladi zdravnik in trenutno delana kardiološkem oddelku UKC Ljubljana ter čaka na specializacijo.Chopinove Variacije za klavir štiriročno, ki sta jih vduetu zaigrala, so skomponirane po Irskih melodijah ThomasaMoora. Skladba je bila na seznamu neobjavljenih Chopinovihdel, ki so jih odkrili leta 1964. Manjkalo je nekaj začetka inkonca skladbe, kar so strokovnjaki rekonstruirali. Slišali smo šeeno briljantno Chopinovo delo.»Fenomen Kornhauser« gotovo ni pogost: 85-letni pianist, kije še kar natančno odigral prvi stavek romantičnega Velikegaklavirskega seksteta Mihaila Glinke, ki so ga zvesti poslušalciPlečnikovih koncertov poslušali na isti prireditvi že leta 2005 inna poletnem koncertu Pro medica v Jakobovi cerkvi leta 2009,se ne zgodi vsak dan. Nekdo je o njem zapisal, da je gotovo najboljšipianist med pediatri, prav tako pa tudi najboljši pediatermed pianisti. Mladostno energijo je v Glinkovo delo ob vednoizredno dobrem prvem violinistu komorne skupine Pro medicoprim. Marku Zupanu prinesel violinist Andrej Gubenšek, ki ještudent 6. letnika medicine in 3. letnika violine na Akademijiza glasbo v razredu prof. Monike Skalar. Ob že 15 let zvestemčlanu Pro medica violistu prof. Vilimu Demšarju je nastopilaPrireditev je 15. leto zapored vodila predsednica KUD-aprof. Zvonka Z. Slavec.še violončelistka Orkestra slovenske filharmonije Tanja BabnikŠoštarič namesto zbolelega medicinca Jana Štangla. Ob 40-letnicizdravniških koncertov so komorni skupini Pro medico izavditorija zaploskali tudi nekdanji sodelavci, med njimi violončelistonkolog prof. Zvonimir Rudolf. Sestav ansambla Promedico se je namreč tekom let spreminjal. Najdlje, od leta 1979,igra s pianistom Kornhauserjem violinist Marko Zupan, dolgaleta pa je drugo violino igral nefrolog Miha Benedik.V okviru Pro medica je njegov idejni kreator Pavle Kornhauserskozi leta iskal poti, da je na oder postavljal manjše in večjeinštrumentalne in inštrumentalno-vokalne sestave. Včasih sonastali celi orkestri. Vsi, ki so s Pavletom Kornhauserjem kdajsodelovali, poznajo njegovo neustavljivo voljo, da stvari pripeljedo konca. Vsem seveda ta način sodelovanja ni privlačen, a stvarije vodja tako ali drugače pripeljal do konca. Tudi vodstvo KUD-aje nemalokrat mirilo duhove, a na oder je bilo res postavljenihveliko zanimivih projektov. Protagonist Pro medica je ob junijskemkoncertu v Jakobovi cerkvi v Ljubljani povedal, da se s svojo85-letnico poslavlja od organizacije tako velikih sestavov. Ali bonjegova glasbena vnema vzdržala pri tej odločitvi?Vokalna skupina Kliničnega centra Vox medicorum z umetniškimvodjem mag. Tomažem Faganelom je za 40. zdravniškikoncert izbrala renesančni slavospev glasbi, bogato zvenečoRevija ISIS - Januar 2010107

Zdravniki v prostem časuBig band Medicinske fakultete je navdušil z mladostnim žarom.Gallusovo pesem Musica noster amor, in za njej očitno razlikoniz znanih koroških ljudskih viž v koncertni preobleki DamijanaMočnika z naslovom Koroška ljubezen. Zbor je svojo kakovostizkazal že teden dni pred zdravniškim koncertom na svoji 30-letniciv Auerspergovi palači v Ljubljani, 29. novembra 2009. Tamje izvrstno odpel zahteven program, šaljivo in domiselno povabilpred poslušalce svoj prvi sestav in predstavil profesionalnoposneto in izdelano zgoščenko Musica animi medicina – Glasba,zdravilo za dušo. Čestitamo!Z veliko svežine so se s strastnim argentinskim tangom AstorjaPiazzolle predstavili medicinci in mladi zdravniki skupine, ki jezaigrala njegovo delo Zima (Invierno porteño). Andrej Gubenšekje igral na violino, absolvent MF Janko Tominšek na harmoniko,specializant ginekologije iz Maribora Jure Knez na kitaro,absolvent medicine in hkrati poliinstrumentalist Klemen Dovčna kontrabas, za črno-belimi tipkami je bila nepogrešljiva PolonaMaver. Na zdravniškem koncertu je ista skupina nastopila žetretjič. Mlada generacija tako spodbudno prevzema koncertnopobudo in zagotavlja njen obstoj.Koncert se je hitro odvijal in že se je na odru pojavil najmlajšiglasbeni sestav ljubljanske MF, Big band orkester. Leta 2008 sonajprej presenetili na novembrskem študentskem koncertu, vdecembru so nastopili na zdravniškem koncertu tako kot letos.Lani so imeli mlado pevko med svojimi saksofonisti, letos somedse povabili specialistko plastične kirurgije Barbaro Čokl, kiže vse življenje prepeva, od leta 2001 pa se intenzivneje ukvarjaPianista in umetniška vodja koncerta Polona Maverin Andraž Cerar sta bila odlična.z jazzovsko glasbo in je doslej posnela tri samostojne zgoščenke.Pod živahno taktirko mladega Mitje Dragoliča je šest saksofonistov,štirje pozavnisti, štirje trobentači, kitarist, bobnar inpianist odigralo deli Computer Boba Mintzerja in Orion JuretaRobežnika. Poželi so gromki aplavz. Za 10. december 2009 sonapovedali samostojni koncert in ga nato v dvorani Karantanijahotela Lev izvedli z izjemnim mladostnim žarom in toplinopozitivne energije.Vsako zdravnikovo življenjsko obdobje ima drugačne vatleza ocenjevanje teh koncertov. Tisti, ki prihajajo na koncerteveč desetletij zapored, čutijo predvsem stanovsko pripadnostin zvestobo, priložnost za druženje ob dogodku in ne merijokakovosti izvedenih del z glasbeniškimi merili. Zato opravičujejotudi manjše spodrsljaje glasbenikov. Srečanja so nad tem in zatopubliko prosimo, da ohrani veselje do tega dogodka. Koncertiprivabljajo v svoje vrste nove in nove generacije zdravnikov innjihovih prijateljev. Tako naj pomagajo dočakati abrahama, karje za druženje nepoklicnih glasbenikov več kot žlahtni jubilej.Hvala vsem, ki ste skozi desetletja po svojih močeh soustvarjaliedinstveni fenomen zdravniških koncertov v Ljubljani. Sama jihvodim desetletje in pol in hvala tudi idejnemu očetu druženja,patologu in čelistu prof. Ivanu F. Lenartu, humanistu, poliglotu,retoriku in umetniku od glave do nog. Svoj rek »Umetnost je človek«je udejanjil v mislih, besedah in dejanjih, mi mu le sledimo.Foto: Jelka SimončičMed Plečnikovimi nagrajenci so bili študenti 4. letnika MF UL: Tanja Carli, Miha Ciringer, Sandra Frangež, Timotej Goričan,Maša Hafner, Špela Klemen, Matic Koren, Mateja Lasič, Jani Muha, Mihaela Pavlović, Anja Praprotnik, Miha Simoniti, Ana-Tomc in Jerica Škedelj.108 Revija ISIS - Januar 2010

Razstava prof. dr. AntonaDolenca ob 30-letnici KUD-aBarba Štembergar ZupanKulturno-umetniško društvo Kliničnega centra inMedicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD KC inMF) se je ob svoji 30-letnici predstavilo na prireditviza bolnike, ki je bila 10. novembra 2009 v razstaviščuUKC v Ljubljani. Ker imajo v svojem društvu nad500 članov, so se odločili, da bodo jubilej proslavili vdveh delih: v razstavišču UKC člani likovne, folklornein šahovske sekcije, na zdravniškem koncertu vSlovenski filharmoniji 4. decembra 2009 pa številninjihovi glasbeniki. Jubilejni nagovor za prvo prireditevje prevzel prof. Anton Dolenc, za drugo pa prof.Pavle Kornhauser, oba ustanovna člana KUD-a.Slavnostno prireditev je, kot praktično vse ostale zadnjih15 let, vodila duša KUD-a, predsednica prof. dr.Zvonka Zupanič Slavec. Ne smemo spregledati njenevloge ob dejstvu, da že več kot polovico delovanjaKUD-a (od 1993) prav ona vodi, povezuje in usklajujedelovanje vseh sekcij znotraj društva, pridobivazadostna sredstva za njihovo delovanje, organizira inosebno vodi prireditve, je v svojem govoru na prireditvipovedal dekan medicinske fakultete prof. dr. DušanŠuput. Zagotovo si ob tem zasluži kaj več kot le stiskroke ustanoviteljev, saj sama ni pozabila omeniti in sezahvaliti za aktivnost vsem, ki so tako ali drugače zaznamovaliKUD ali pomagali pri njegovem delovanju.Za ta jubilej v KUD-u pripravljajo tudi knjigo.Prof. dr. Anton Dolenc, ki je bil prvi predsednikKUD-a (1979–1982), je v svojem govoru opisal njegovnastanek, okvirno imenoval ustanovne člane, njihovezasluge in pobude, začetke delovanja ter opisalsvoje ustvarjalne kolege. Z zbranimi je delil čudovitarazmišljanja o zagonu, zmožnosti in veličini društvater povedal, da kot je njemu priznal njegov nekdanjipredstojnik akad. Janez Milčinski, da bi bil s svojoenergično naturo sposoben celo mrliče pripraviti kplesu, da ima takšno naturo tudi sedanja predsednicaKUD-a, prof. Zvonka Zupanič Slavec. Precej misli jeprof. Dolenc namenil ljubljanski medicinski fakulteti,ki po letu 1987, ko je bila le delno preseljena v novostavbo na Korytkovi ulici, vodstvo fakultete še nizagotovilo ustreznih prostorskih pogojev za delovanjedrugih predkliničnih ustanov, ki se stiskajo v neustreznihprostorih. Prof. Dolenc je zbrane očaral tudi s slikami,ki so prostor napolnile z mehkobo barv, z motivigracioznih žena in skoraj pravljičnih krajin. Svojstvenslikarski način čutnega in miselnega izražanja je prof.Dolenc predstavil že na več kot 100 samostojnih inZdravniki v prostem časuskupinskih razstavah doma in na tujem, tokrat pa jerazstavišče zapolnil s 50 oljnimi platni, ustvarjenimi vzadnjem letu. Prof. Dolenc je edini slovenski zdravnik,ki je (že od leta 1966) član Društva likovnih umetnikovSlovenije. O njem je povedal likovni terapevtin prvi predsednik likovnikov KUD-a Jano Milkovič- Jano: »Pred približno 30 leti sem spoznal človekapoosebljene energije, ki jo je znal vtkati v mnogedejavnosti: znanstvene, pedagoške, organizacijske inustvarjalno-umetniške. Znova in znova nas je bogatils spodbudami pri delu, z recenzijami pri odprtjurazstav… Predanost strokovnemu delu je zahtevalaskoraj ves njegov čas. Slikarska dela so zato navadnonastajala s koncem dneva v tišini ateljeja njegovečudovite kleti. Tam je vzniknil njegov lirični ekspresionizem,s katerim tisto najpomembnejše iz vizijepreoblikuje na takšen način, da sta čutna in miselnaavtentičnost osnovno izrazilo. Najbolj se me dotaknejonjegove osebe, njih oči in roke, katere sprožijo mavricoobčutkov in žalosti, strahu, vdanosti, sreče, začudenjain hrepenenja. Kompozicijska celota je zavestnopodrejena osnovni izpovedi, pri tem barvna zasnovaspregovori posebej tenkočutno, soustvarja vzdušjegloboko doživete človeškosti. Vidim, kako čopičubogljivo, nežno, toda odločno in pogosto prav drznov izbranih ritmih gradi sliko, mali hram poglobljeneintime, ki nas s svojo večno energijo oplaja v tistem,kar je umetnost. Slikanje na različne podlage, tudi naploskve starih vrat, oken, strešnikov z rustikalno občutenimnanosom barve je prispevek k potrditvi pomenabivanjske in kulturne dediščine. Tako Anton Dolencslikar skozi mnoge korenite spremembe v družbenihodnosih in vsemogočni ekonomiji ostaja tisti, ki naszrcali in navdihuje s svojo umetnostjo.«Slavnostnemu govorniku so z nagovori sledili generalnidirektor UKC Ljubljana mag. Simon Vrhunec,dekan MF UL prof. dr. Dušan Šuput, glavna medicinskasestra UKC Erna Kos Grabnar, predstavnicadonatorjev prof. dr. Bojana Beović, predsednik likovnesekcije doc. dr. Tone Pačnik, ki je napovedal, da bodo vKUD-u najvišja priznanja za likovne dosežke poimenovalipo pokojnem soustanovitelju likovne sekcije,radiologu prof. dr. Ludviku Taboru.Kulturni del programa so oblikovali KUD-ovi folkloristi,imenovani COF. Letos mineva že 27 let, odkar sozačeli plesati pod vodstvom ortopeda, takratnega predsednikaKUD-a (1982–1986), doc. dr. Fedorja Pečaka.Revija ISIS - Januar 2010109

Zdravniki v prostem časuNa predsedniškem mestu v KUD-u ga je za dve letinasledil pediater Matjaž Bidovec. Pevke ljudskih pesmiCintare, članice KUD-a, ki zdravilno vplivajo na svojeposlušalce, kot zelišče tavžentroža na bolnika, so pravtako imenitno zapele.Jubilejna prireditev, kjer je predsednica izpostaviladolgoletno odlično sodelovanje z ustanoviteljemUKC in njegovimi različnimi službami (za rezervacijoprostorov, tehnično podporo prireditvam, bolnišničnokuhinjo, službo za prostovoljce in drugimi), je pokazala,da je kultura v UKC presežnega pomena, dodanavrednost, ki je nimajo drugod po svetu, in pomembnoprispeva k humanizaciji medicine v zdravstvu. NajKUD-ova pot do abrahama ne bo preveč vijugasta!Foto: Biserka KomacVedrine polno vzdušje med zbranimi, ko so ob jubilejnem srečanju obujali spomine na začetne dni.Na jubilejni prireditvi so žlahtno zapele KUD-ove Cintare.110 Revija ISIS - Januar 2010

SISIStrokovni prispevekVpliv alkoholiziranosti voznikana izid prometne nesrečeTeran Vinko, Kvartarna klinika PotrpinaIzhodiščaAlkoholni napitki so v naši kulturitradicionalno povezani s številnimiosebnimi in skupinskimi praznovanji.Osebe, ki zaužijejo alkoholnenapitke, pogosto upravljajo osebnavozila in so udeležene v prometnihnesrečah. Namen naše študije jebil proučiti, ali alkoholiziranostvoznika vpliva na izid prometnenesreče.MetodeRetrospektivno smo analizirali50 nesreč s smrtnim izidom in 50nesreč s hujšo telesno poškodbo.Udeležence smo razdelili glede nato, ali so bili povzročitelji ali žrtvenesreče oziroma ali so bili podvplivom alkohola ali ne. Omenjenerazrede preiskovancev smo primerjaliglede na izid prometne nesreče.Za statistično pomembne razlikesmo vzeli p < 0,05RezultatiMed alkoholiziranimi in treznimivozniki ni bilo statistično značilnerazlike, kdo večkrat zakrivi prometnonesrečo (p = 0,13), čeprav senakazuje trend v korist alkoholiziranihvoznikov. V skupini hujšihtelesnih poškodb in v skupini smrtije bil značilno boljši izid pri alkoholiziranihvoznikih, ne glede nato, ali so bili povzročitelji ali žrtveprometne nesreče (p < 0,01).ZaključkiPo dosedanjih izkušnjah prometnihnesreč s hujšimi posledicamini moč v celoti preprečiti. Ker jeizid nesreč značilno boljši pri alkoholiziranihvoznikih ne glede nato, ali so povzročitelji ali žrtve nesreče,postavljamo hipotezo, da jevarneje voziti pod vplivom alkohola.Hipotezo bi bilo treba preveritiše z dvojno slepo, randomiziranoštudijo. Do takrat pa svetujemo, dase trezni vozniki izogibajo vožnjiosebnega vozila, še posebej pa vsakršnegazadrževanja na površinah,namenjenih cestnemu prometu.Revija ISIS - Januar 2010111

ZavodnikO zlorabah medicine –od čarovniških napojev doumetne pridelave otrok inčloveško-živalskih križancevJože TronteljŠeststo let je, kar so na vrhuncu ene od kratkih toplih medledenihdob v vikinški škofiji na Grenlandiji sežgali zadnjega čarovnika– mladega fanta, obtoženega, da se je poročena ženskazaljubila vanj zaradi čarobnega čaja, ki naj bi ji ga bil skuhal izposebnih grenlandskih rož. Les za grmado je bil kljub toplejšemupodnebju za grenlandsko kolonijo najbrž drag in kratkoživluksus. Kajti čarobne rože, škofijo in Vikinge je kmalu potempomoril mraz in prekril led.Danes, na pragu druge nenadne otoplitve, so na vrsti druge, resnejšečarovnije. Kloniranje človeka, pridelava zarodkov, ki nisone živali ne ljudje, ampak so nekaj vmes. V Britaniji vas ne bodosežgali na grmadi, če boste pridelali zarodek iz kravje jajčne celicein jedra celice iz človeške kože. Izdelavo cibridov, embrijev sčloveškim jedrnim in živalskim citoplazemskim genomom, torejcitoplazemskih hibridov ali »human admixed embryos«, dovoljujenovi britanski zakon iz leta 2008, zanj je lobiral celo premier.Škotski nacionalni svet za medicinsko etiko pa se je zamislil.Med novimi bitji so tudi mešanice človeka in ovce, človeka insvinje, človeka in šimpanza in druge. To so bodisi hibridi (vsakacelica ima gene obeh vrst) ali himere (organizem sestavljamešanica celic z genomom ene oz. druge vrste). Za sedaj jeresda dovoljeno omogočati razvoj teh bitij samo do 14. dneva, anekateri že napovedujejo možnost rahljanja te meje z dopustitvijovnosa takih zarodkov v telo ženske ali živalske samice inrojstva novih bitij. V ZDA je bil odobren projekt ustvarjanjamiši s povsem človeškimi možgani, zraslimi iz matičnih celicčloveškega zarodka. Ad hoc etična komisija je izdala pozitivnomnenje s pogojem, da raziskovalci miši takoj pobijejo, če bi sezačele obnašati preveč človeško.Večina evropskih držav tako početje znanstvenikov prepovedujez zakonom, med njimi je tudi naša. Pojav osebkov novih vrst biodprl vrsto novih etičnih, pravnih in socioloških vprašanj. Kakšenstatus bo človeštvo priznalo novim bitjem, če se bodo rodilain odrasla? Ali jih bomo vključili v človeško družbo? Kakšnebodo njihove pravice, kako se bomo izognili diskriminaciji? Napoziv škotskega etičnega sveta, da potrebujemo razpravo, je bilopresenetljivo malo odmeva. Medtem pa se nekateri filozofi inetiki nove, utilitarne vrste že navdušujejo nad družbo prihodnosti,v kateri bi križance med ljudmi in živalmi – nova bitjaz novimi sposobnostmi in manj pravicami – koristno porabili vindustriji, vojski in za druge namene. Kot inteligentni bio-roboti,podobni ljudem, bi bili odlični tudi za igro, služili bi kot seksualnisužnji in sužnje. In seveda kot laboratorijske in farmske»živali« – sicer morda z razumom, čustvovanjem in dušo, kar panas ne bo zanimalo, ker bomo porabili le telesa kot vir biološkegamateriala za raziskave in žive shrambe »rezervnih delov«, toje tkiv in organov za presaditve oz. celično zdravljenje.Nove, doslej neslutene možnosti se napovedujejo s pridelovanjemmoških in ženskih spolnih celic iz kože posameznika (aliposameznice) – npr. za partenogenetsko ali istospolno razmnoževanjelezbičnih partneric in sčasoma celo homoseksualnihmoških partnerjev, ki bi si hoteli omisliti otroka.Spominjam se razprave v Usmerjevalnem odboru za bioetikoSveta Evrope (CDBI) pred 10 leti. Odbor za enakost med spolomaje dal v oceno predlog priporočila o pravici do svobodneizbire v zadevah spolnosti in reprodukcije. V CDBI smo ugotovili,da se glede otrok priporočilo presenetljivo ozira samo nainterese homoseksualnih in lezbičnih parov, skoraj ignorira papravice in koristi otrok, ki naj bi jih taki pari posvojili ali pridobilis pomočjo tehnik zunajtelesne oploditve. Predlog priporočilaje CDBI soglasno in energično zavrnil. Posebej se je oglasiloše nekaj držav – med njimi najbolj glasno Francija in Britanija.Kritiki priporočila so poudarjali, da ima otrok legitimen inpomemben interes, da ima očeta in mater in da ni dokazov,da bi dva očeta ali dve materi ali samski roditelj oz. posvojiteljta interes lahko zadovoljili. Opozorili so na manjšo stabilnostistospolnih zvez, na večjo promiskuiteto in večjo ogroženost istospolnihpartnerjev s spolno prenosljivimi boleznimi. Francoziso poudarili, da pravica do biomedicinske pomoči pri spočetjuni kakšna splošna človekova pravica. Citirali so svoj zakonik ojavnem zdravstvu, ki dovoljuje dostop do spočetja z biomedicinskopomočjo samo neplodnim parom, pri katerih je vzrokneplodnosti bolezenske narave in je ugotovljen z zdravniškimpregledom. Do te pomoči sta upravičena samo moški in ženska,ki sta pred tem sklenila družinsko zvezo.Tudi v britanskem komentarju je poudarjeno, da svobodnaizbira v zadevah spolnosti in reprodukcije ne more biti neomejena.Številne omejitve so potrebne in uveljavljene zaradi varstvainteresov otrok, posameznikov in družin.112 Revija ISIS - Januar 2010

ZavodnikPri nas smo imeli pred leti razvneto razpravo o tem, ali naj zzakonom omogočimo dostop do oploditve z biomedicinskopomočjo genitalno zdravim ženskam brez moškega partnerja.Komisija za medicinsko etiko je menila, da bi se s tem zavestnoodločili, da bomo prihodnjega otroka prikrajšali za očeta.Poleg tega bi to pomenilo zlorabo medicinskega posega zanemedicinski namen – posega, ki ima že po svojem cilju daljnosežne,nepredvidljive posledice. V državi z verjetno najliberalnejšozakonodajo v zdravstvenih rečeh, na Nizozemskem, imajodržavno komisijo za enakost pravic v zdravstvu. Ta je na lastnopobudo raziskala, ali pri opravljanju OBMP v državi prihaja doneupravičene diskriminacije. Pokazalo se je, da nekateri centriv državi zavračajo pomoč ženskam, ki nimajo partnerja, ker neželijo ravnati v nasprotju s koristmi otroka. Komisija je ocenila,da je to »primer objektivno upravičene diskriminacije, saj ni dokaza,da odraščanje v enostarševski družini za otroka ni škodljivo«.Tako se je strinjala z načelom centrov: »Če si v dvomu, teh stvarine delaj.«Omenjal sem etiko, ki naj bi preprečila vsaj najhujše in množičnezlorabe. A pogum jemljejo prav zgoraj omenjeni libertarnifilozofi, ki sami sebe imenujejo praktični ali utilitarni etiki. Mednjimi so taki, ki se zavzemajo za uzakonitev evtanazije in samomoraz zdravnikovo pomočjo, za sprostitev trgovine s človeškimiorgani, izrezanimi iz teles živih »darovalcev«, za svobodnoprostitucijo, za odpravo človeškega dostojanstva kot podlageza človekove pravice, za izgon etike iz medicine in kazenskosankcionirano prepoved ugovora vesti. Kot rečeno, so med temitudi zagovorniki ustvarjanja novih vrst bitij, človeško-živalskihhibridov in himer.Enaindvajseto stoletje smo začeli s poglobljeno vrednostno,ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanjeutegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, sčlovekovimi pravicami vred – če bomo dovolili, da se nevarnaerozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično,neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnostiin neodgovornosti podelili znanost in tehnologija. Duhnašega časa učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorabdosežkov znanosti ni naklonjen. Zdi se, da pravega recepta zadobro prihodnost ne premore nihče. Človeški voz drvi po strmi,nevarni in žal napačni cesti. A danes težko storimo kaj več, kotda ga po najboljših močeh vsaj nekoliko zaviramo in ga v najnevarnejšihovinkih skušamo obdržati na cestišču. Morda bodonaslednje generacije premogle dovolj pameti in modrosti, daga še pred katastrofo ustavijo in se mirno, brez vojn in revolucijdogovorijo za boljšo pot, za drugačen svetovni red. Časa pa niveč na pretek.Spoštovani avtorji prispevkov za revijo Isis,sporočamo vam, da smo se v uredništvu odločili zaspremembo datuma, do katerega sprejemamo prispevkeza naslednjo številko. Novi rok za oddajo prispevkov vnaše uredništvo je do 5. v mesecu za naslednjo številko.Gradivo za februarsko številko bomo torejsprejemali do 5. januarja.Za spremembo roka oddaje prispevkov smo se odločili,da bi imeli na voljo nekoliko več časa za ureditev,lektoriranje prispevkov in oblikovanje revije.Prosimo za razumevanje.UredništvoRevija ISIS - Januar 2010113

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The taxis included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8500 copies. Postage for the Journal Isispaid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris,the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended allover the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III fromthe XX th dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia,the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical ChamberPrim. Gordana Kalan Živčec, M. D.gordana.kalan-zivcec@zzs-mcs.siThe vice-presidents of the Medical ChamberProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.Sabina Markoli, D. M. D.The President of the AssemblyUršula Salobir Gajšek, M. D.The vice-president of the AssemblyDiana Terlević Dabić, D. M. D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of the Educational councilProf. Matija Horvat, M. D., Ph. D.The president of the Professional medical committeeProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D.The president of the Primary health care committeeAssist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D.The president of the Hospital health care committeeProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.The president of the Dentistry health care committeeSabina Markoli, D. M. D.The president of the Legal-ethical committeePrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D.The president of the Social-economic committeeJana Wahl, M. D., M. Sc.The president of the Private practice committeePrim. assist. Dean Klančič, M. D.The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L. L. B.Public Relations DepartmentValentin Hajdinjak, B. Sc.Legal and General Affairs DepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and Accounting DepartmentJožica Osolnik, Econ.Health Economics, Planning and Analysis DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Training and Professional Supervision DepartmentMojca Vrečar, M. B. A.TasksThe Medical Chamber of Slovenia is anindependent professional organisation ofmedical doctors and dentists. Membershipis an honour and obligation for all thosethat work as physicians or dentists inSlovenia and have a direct contact with thepatients.The Medical Chamber of Sloveniaprotects and represents the interests of themedical profession, and helps to ensure thecorrect behaviour of doctors and upholdtheir reputation by:Having and issuing a Code of MedicalEthics, monitoring the behaviour ofdoctors and administering any measuresnecessary for violations of the Code.Maintaining a register of members andissuing membership cards.Issuing, extending and revoking the doctors‘licences for independent work.Participating in the development of theundergraduate education programme fordoctors.Managing (planning, monitoring andsupervising) the secondments of the twoyear compulsory postgraduate training inhospitals; secondments for specialisations;other postgraduate professional training,and examination.Organising professional seminars, meetingsand other types of professional medicaldevelopment.The professional auditing and appraisal ofeach doctor practising in Slovenia.Participating in the preparation of regulations,planning and staffing plans in healthcare issues.Determining doctors‘ fees andThe Medical ChamberOf SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamberfor the Carniola Province. The MedicalChamber of Slovenia was subsequentlyfounded in 1992.participating in agreeing the prices ofhealth care services.Representing the interests of doctors indetermining contracts with the Institute ofHealth Insurance of Slovenia.Participating in the negotiation of collectivecontracts, and agreeing them on behalfof private doctors as employees, therebymanaging the value of medical professional‘salaries.Providing legal assistance and advice tomembers on insurance against medicalcompensation claims.Maintaining a Welfare Fund to helpmembers and their families.Monitoring the demand for doctors andhelping unemployed doctors find job.Assisting members to find suitable locumsduring their absence.Publishing activities, editing activities;issuing a free journal to members, publishingbooks and other publications.Encouraging co-operation between membersand arbitrating in disputes.Encouraging the cultural and socialactivities of members; organising thecultural, sporting and other social eventsand activities.Monitoring alternative methods oftreatment.Deterring prohibited and unacceptablemedical practices.Providing a free permanent consultingservice to members.Undertaking other tasks pursuant to legalregulations and the statute.114 Revija ISIS - Januar 2010