glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

UVODNIK3Zdravniki med seboj ­ opravljanjeK razmi{ljanju me je vzpodbudil ~lanek glavnega in odgovornega urednikaprof. dr. Eldarja M. Gad`ijeva v januarski {tevilki Izide.^eprav se podpi{em pod vsak njegov stavek, saj vsi kolegi to dnevnodo`ivljamo, pri ~emer imamo starej{i pa~ ob{irnej{o “datoteko”, odnosimed zdravniki le niso tako nenavadni in specifi~ni, saj podobne lahkonajdemo v vsakem delovnem okolju in vsakem drugem poklicu. Le kdomed nami ni do`ivel komentarja zidarja, mizarja, pleskarja...: “Kateri{arlatan pa vam je to delal?”Ogovarjanje, kot del dru`bene preokupacije, dosega pa~ tisto okolje,v katerem se ~lovek giba in ga pozna. Da problem ni nov, nam potrjujetudi skoraj 2.500 let stara Hipokratova prisega, ki pri~a o tem, da `e takratmlaj{i kolegi niso spo{tovali svojih u~iteljev.Z omenjenim problemom se ne bi preve~ obremenjeval, ~e ne bi bilzdravni{ki poklic specifi~en, saj je uspe{nost zdravnika v veliki meri odvisnaod zaupanja ljudi in od slike, ki si jo je poklic ustvaril v dru`bi.Zato ima na{ Kodeks medicinske deontologije kar 12 ~lenov, ki opredeljujejoodnose med zdravniki in, roko na srce, ni ga med nami, ki nikr{il vsaj enega ~lena.Vendar je eno ogovarjanje v zaprtem krogu, drugo pa pred pacienti, vpismih bralcev ali celo pred milijonskim TV-ob~instvom. Ne gre le zaklasi~ni konflikt med primarno in sekundarno ravnjo oziroma sekundarnoin terciarno ravnjo ter med zaposlenimi v zasebnem sektorju intistimi v javnih zavodih. Pojavljajo se vedno nova `ari{~a: zdravni{ka zdru-`enja proti Ministrstvu za zdravje kot nosilcu zdravstvene politike inobratno, med kladivom in nakovalom se nahaja zdravstveni mened`ment,zdravstvena zavarovalnica in komisije pri SPIZ-u. In ne nazadnje:rojeva se nov konflikt med u~itelji Medicinske fakultete v Ljubljani inzametkom nove medicinske fakultete v Mariboru.^eprav smo v procesu neustreznih odnosov udele`eni ve~ ali manj vsizdravniki, nosijo najve~jo te`o in imajo najve~ji medijski in dru`benivpliv nosilci politi~nih in akademskih naslovov, ko zaradi njihovega kratkoro~negapridobivanja to~k in majhnih zmag izgubljamo dolgoro~novsi: stroka, poklic, pacient, dru`ba.Proces vra~anja ugleda je namre~ preve~ dolgotrajen!Anton @idanikapril 2003 ISIS

4N O V I C EZagotavljanje neprekinjenegazdravstvenega varstvaSporo~ilo za ~lane Zdravni{ke zbornice SlovenijeIzvr{ilni odbor in skup{~inski svet, ki ga sestavljajo predsedniki vseh regij Zdravni{ke zbornice Slovenije, sta na skupni seji,v ~etrtek 13. marca 2003, sprejela sporo~ilo za ~lane Zbornice, ki je navedeno v nadaljevanju. Sporo~ilo je bilo poslano tudiministru za zdravje in medijem.Zdravni{ka zbornica Slovenije poziva svoje ~lane, naj ne podpisujejo obrazcev delodajalcev, ki navzgor omejujejo delovni ~as, sajbi s tem ogrozili delovanje zdravstvenega sistema.V Sloveniji je premalo zdravnikov, da bi lahko zgolj z rednim delom zagotavljali nepretrgano zdravstveno varstvo. V zadnjihletih smo pri~a poskusom Ministrstva za zdravje, da bi po eni strani zagotovilo dr`avljanom Republike Slovenije nepretrganozdravstveno varstvo ter po drugi sku{alo spo{tovati delovnopravno zakonodajo, ki velja v na{i dr`avi. Ker tega ni urejalo v sodelovanjuz nosilci zdravstvene dejavnosti, ki dobro poznajo delovanje sistema, je prehitro sprejelo vrsto neustreznih ukrepov.S tem je povzro~ilo stanje, ko je ogro`eno delovanje zdravstvenega sistema.Dejstvo je, da zdravstveni sistem deluje le zato, ker so tako delodajalci kot zdravniki prisiljeni neprenehoma kr{iti za zdravstvoneustrezno delovnopravno zakonodajo. Pred dobrim mesecem je za~ela veljati novela zakona o zdravni{ki slu`bi. Ta {e vednone ureja pogojev tako, da bi vsi zdravniki na vseh podro~jih medicine in v vseh slovenskih regijah 365 dni na leto, zaradi zagotavljanja24-urnega zdravstvenega varstva, delali na zakonit na~in.Zdravni{ka zbornica zato priporo~a svojim ~lanom, naj naslednja dva meseca delajo po starem. Svojim ~lanom svetuje, najustno izrazijo svoj pristanek nadrejenim, da bodo delali v redni in de`urni slu`bi tako in toliko, da bodo v celoti zadostili vsempotrebam slovenskih bolnikov v skladu s Kodeksom medicinske etike in deontologije. V tem ~asu pri~akujemo od vlade, da bopopravila ne`ivljenjska dolo~ila zakona o zdravni{ki slu`bi.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., l. r.,predsednik ZbornicePrim. Anton @idanik, dr. med., l. r.,predsednik skup{~ine ZborniceISIS april 2003

ISIS - leto XII. Številka 4 1. april 2003VsebinaFotografija: Dragan Arrigleruvodnik Anton Židanik • Zdravniki med seboj – opravljanje 3novice 4fotoreportaža Živa Pohar Marinšek • 50 let oddelka za citopatologijo na Onkološkem inštitutu 24Sonja Levak Hozjan • Zdravniški ples 27intervju Danica Rotar Pavlič • Prof. dr. Igor Švab, predstojnik Katedre zadružinsko medicino 30aktualno Borut Miklavčič • Prednostne dejavnosti Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije v letu 2003 39Gabrijela Dšuban • Novosti pri delu invalidskih komisij 42zanimivo Jurij Kurillo • Kirurg Tomaž Pirc 44Krištof Zevnik, Peter Kadunc • Digitalna fotografija v medicini in stomatologiji 50Blanka Rataj • Motnje v delovanju možganov v starosti 52Romina Znoj • Košček Egipta v Ljubljani 55programi strokovnihsrečanj • 59delo Zbornice• Podelitev odličij Hipokratovo priznanje in nazivačastni član ZZS za leto 2003 86• Zapisniki IO 86pravne novice Vesna Habe Pranjič, • Nudenje pravne pomoči članicam in članomTadej Gale Zdravniške zbornice Slovenije 9425 2830ISIS april 2003 6

SKUPINSKA SV. JANEZ OD TERAPIJA BOGAMorda ena od najbolj nenavadnih naslovnic do sedaj. Tako, kot je nenavadno tudi področje, ki ga predstavlja. Zdravniki psihiatri pri svojemdelu ne uporabljajo visoko tehnoloških pripomočkov. Še bolj kot na drugih področjih, je njihovo orodje izključno znanje. Uporaba znanja je zaradinarave dela raznovrstna, na naslovnici tokrat simbolično predstavljamo skupinsko terapijo. Različnost usod in oseb nakazujejo raznovrstni stoliin njihove sence, ki bežijo vsaka v svojo stran. Odgovornost zdravnika ponazarja usmerjena svetloba, ki pa je pri skupinski terapiji pravzapravle eden od sodelujočih.Tekst in idejna zasnova: Elizabeta Bobnar NajžerTadej Gale • Odškodninska odgovornost delavca ob ukrepih nadzora ZZZS 95status artes medicae Bojana Žvan • Smernice antitrombotičnega zdravljenjamožganskožilnih bolezni 96strokovna srečanja Matija Gorjanc • Artroskopska kirurgija čeljustnega sklepa 98Mario Ponikvar• XXII. svetovni kongres Mednarodnega združenja zaortopedsko kirurgijo in travmatologijo 100tako mislimo Davorin Dajčman • Kriza odnosov ali tranzicijska nujnost? 102Gordana Živčec Kalan • “Po tihem ali na glas?” 103odmevi Anton Grad • Spoštovana kolegica dr. Silvana Popov! 107Lekarniška zbornica Slovenije • Osnutek novega zakona o lekarniški dejavnosti – popravek 108recenzija Josip Turk • Na stičiščih psihiatrije in interne medicine II. del 109nove publikacije Anton Prijatelj • Na razpotjih življenja 111Jurij Bon • Sladkorna bolezen, shizofrenija in antipsihotično zdravljenje 113zdravniki v prostem času Alojz Ihan • Salsa 114Vida Košmelj Beravs • Šempeterska vojašnica 117personalia • 118smeh ni greh • 119koledar zdravniških srečanj • 121misli in mnenja uredništva David B. Vudušek • Apel podobo svojo na ogled postavi ... 14239 44987april 2003 ISIS

8N O V I C ELavri~eva priznanja zaštudijsko leto 2002/2003Obve{~amo Vas, da so na podlagi pravilnikaza podelitev Lavri~evih priznanj ~lani SenataMF na svoji 1. redni seji dne 17. 2. 2003soglasno sprejeli sklep o razpisu Lavri~evegapriznanja u~itelju in asistentu za najkakovostnej{eopravljanje predavanj, seminarjevin vaj za {tudente Medicinske fakultetena dodiplomski in podiplomski stopnji.V roku 90 dni od razpisa lahko katedreMF, strokovni kolegiji in{titutov MF in [tudentskisvet MF po{ljejo svoje predloge okandidatih za Lavri~eva priznanja, sprejetez ve~ino glasov na tajnem glasovanju, na tajni{tvoMF, v zaprti kuverti z oznako “za La-vri~eva priznanja” na naslov: Medicinskafakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana. Predlogmora biti obrazlo`en.Predlogi kateder in in{titutov morajo bitipo sklepu Senata MF z dne 2. 11. 2000 dopolnjenis pisnim mnenjem {tudentov tistihletnikov, v katerih je predlagani kandidat zaLavri~evo priznanje opravljal pedago{ko obveznost.Lavri~eva priznanja vsebujejo sve~ano listinoin denarno nagrado.Na podlagi 5. ~lena pravilnika se imenujekomisija v sestavi dekan MF, prodekanMF, ki ga dolo~i dekan, dva {tudenta 6. letnikain dva {tudenta 5. letnika ter na podlagisklepa Senata MF trije visoko{olski u~itelji- prof. Matja` Zorko, prof. Nenad Fundukin prof. Vladislav Pegan. Komisija v navedenisestavi predlaga kon~en predlog kandidatovSenatu MF. Lavri~eva priznanjabodo podeljena na sve~ani seji Senata obkoncu leta.Dekan MF:prof. dr. Miha @argi, dr. med.RAZPISNa podlagi zakona in 34. ~lena statuta ter 6. ~lena pravilnika o delovnih razmerjih Splo{ne bolni{nice Slovenj Gradec razpisujemo prostadelovna mesta delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za nedolo~en ~as s polnim delovnim ~asom.1. Predstojnika oddelka za splo{no inabdominalno kirurgijo2. Predstojnika oddelka za travmatologijo in ortopedijo3. Predstojnika oddelka za urologijo4. Predstojnika oddelka za ginekologijo in porodni{tvo5. Predstojnika oddelka zaanesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok6. Predstojnika oddelka za interno medicino7. Predstojnika oddelka za pediatrijoKandidati bodo imenovani za mandatno dobo 4 let.Prijavljeni kandidati morajo poleg pogojev, dolo~enih z zakonom, izpolnjevati {e naslednje posebne pogoje, dolo~ene s statutom Splo{nebolni{nice Slovenj Gradec in tem razpisom: dr`avljanstvo Republike Slovenije, univerzitetna izobrazba medicinskesmeri, opravljena specializacija s podro~jadejavnosti oddelka in veljavna licenca za delo zdravnika specialista, najmanj 5 let delovnih izku{enj na delovnem mestu zdravnikaspecialista s podro~ja dejavnosti oddelka, aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, predlo`iti morajo program dela in razvoja oddelka.Pisne prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predlo`ijo v roku 30 dni po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov:Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec – za razpis predstojnika oddelka.O izbiri bodo prijavljeni kandidati obve{~eni najkasneje v roku 30 dni po kon~anem roku za zbiranje prijav.ISIS april 2003

10N O V I C ERazpis priznanj zazobozdravstveno preventivoDru{tvo za oralno zdravje Slovenije razpisuje priznanja za uspehe na podro~ju zobozdravstvenepreventive za leto 20031. Priznanja se podeljujejo: ~lanom Dru{-tva za oralno zdravje Slovenije, skupinam,u~iteljem, {olam, vzgojno-varstvenim ustanovam,strokovnim oddelkom in drugimza: izredne dose`ke na podro~ju zobozdravstvenepreventive, nesebi~no in uspe{no delo na podro~juzobozdravstvene preventive, za uspehe pri izpolnjevanju doseganja ciljevdru{tva, za aktivno uvajanje zobozdravstvenegaprograma v prakso in doseganje ciljev, za prispevek k zobozdravstveni vzgoji.2. Predlog za podelitev priznanj lahko predlo`ijozobozdravstveni zavodi: vse zbornice, zdru`enja in dru{tva, strokovni sveti in druge organizacije, raz{irjeni strokovni kolegij Univerzitetnestomatolo{ke klinike v Ljubljani, posamezniki.3. Pisni predlog mora vsebovati osnovnepodatke, kratek `ivljenjepis in naslovkandidata ter utemeljitev, v kateri je treba~imbolj dokumentirano posredovatioceno uspehov na preventivnozobo-zdravstvenem podro~ju in prispevke kizbolj{anju oralnega zdravja prebivalcevSlovenije.4. Predlagatelji po{ljejo predloge z oznako“Razpis za priznanja” Dru{tvu za oralnozdravje Slovenije, Klajn{kova 7, 3000 Celje,najkasneje do 15. 7. 2003.5. Priznanje bo ~astno podeljeno na XI.dnevih oralnega zdravja v Kongresnemcentru Oto~ec 17. in 18. 10. 2003. Podeljenihbo najve~ pet priznanj.V spomin - dr. Du{an Berce,nevropsihiater19. 10. 1922-22. 2. 196328.februarja letos smo se na oddelkuza zdravljenje odvisnostiPsihiatri~ne bolni{nice Vojnikzbrali skupaj z dru`ino dr. Berceta naskromni sve~anosti. Z odkritjem njegove slikesmo `eleli po~astiti spomin na zdravnika,ki ga osebno, `al, nisem poznala, je panjegov prispevek k delu, ki ga opravljamona na{em oddelku, tako velik, da se ni smelozgoditi, da ga ne bi na nek na~in zaznamovali.Zbrali smo se le nekaj dni po 40. obletnicinjegove prezgodnje smrti, 22. februarjaleta 1963, danes bi torej bil star skoraj 82 let.Na sre~o obstaja knjiga Slovenski psihiatri,ki ohranja pomembne stvari iz `ivljenjin del na{ih strokovnjakov. Iz nje povzemam,da je bil dr. Berce {irokega, zvedavegain globokega duha. Verjetno tudi umetni{-kega, saj ga je privla~ila arhitektura, besedav strokovnih ~lankih mu je odli~no tekla,vpletal je tudi poezijo. A se ni odlo~il niti za{tudij arhitekture niti bogoslovja, kamor gaje vleklo kot iskalca duhovnosti - pa~ pa, nasre~o, za medicino oziroma psihiatrijo, ki seji je ves posvetil.Po drugi svetovni vojni, med katero je sodelovals partizani, je delal na Kosovu kotrudni{ki zdravnik, nato je specializiral nevropsihiatrijov Ljubljani, delal najprej v PBBegunje, nato pa od leta 1959 do 1963 v Vojniku,kjer je bil zadnje mesece tudi predstojnikoddelka.Mladi specializanti iz Ljubljane so postavljalitemelje begunjske psihiatrije, med njimije dr. Berce ostal tam ve~ kot dve leti. Delaso se lotevali zavzeto in ustvarjalno. Tako daneslahko re~emo, da je dr. Berce, skupaj skolegom Miklav~i~em, za~etnik zaposlitveneterapije v Sloveniji.Z zaposlitveno terapijo, kot si jo je zamislil,se je ustvarjalo vzdu{je zaupanja in upanjana psihiatri~nih oddelkih, saj je vzpodbujalazdrave strani osebnosti in omogo~alaohranjati vezi med bolnikom in okoljem.@e v njegovem ~asu je bil ta uveljavljenna~in dela tako uspe{en, pi{e dr. Zalokar, daso ga prevzemale vse novo ustanovljene psihiatri~neustanove in se je ohranil tudi takrat,ko so druge metode posku{ale izrinitizaposlitveno terapijo.Prav tako so ohranjeni temelji obravnavealkoholizma, ki jih je postavil dr. Berce.V Vojniku je ustanovil prvi oddelek, ki se jeISIS april 2003

Dr. Du{an Berce (foto: Gregor Kati~,Novi tednik)..............................................................ukvarjal z obravnavo odvisnosti od alkohola,saj je takoj ugotovil, da je ta patologija vna{ih krajih zelo pere~a. Pisal je celo o “slovenskem”alkoholizmu. Tudi v tem prakti~nemrazmi{ljanju, da je se je potrebno lotitiproblemov, ki so veliki in {e neznani, prinesejopa veliko problemov in v~asih nasprotovanjeve~ine, mi je dr. Berce zelo blizu. Koprebiram o njegovem `ivljenju, naravnanostiin delu ter njegove strokovne ugotovitve,se {e po 40 letih popolnoma strinjam z njim.In ~eprav se to - pri vsem napredku - mordasli{i ~udno, meni potrjuje spoznanje, dakadar nekaj delamo iskreno, po{teno in zavzeto,potem vsi (prej ali slej) pridemo do istihugotovitev, istih resnic.Dr. Berce je `e takrat uvidel socialnokomponento alkoholizma, predvsem pri iskanjuvzrokov za razvoj odvisnosti od alkohola,nujnost celostne obravnave, ki zajemapoleg medicinske in psiholo{ke obravnave{e u~enje, pogovore s svojci, urejanje odnosovv dru`ini, na delovnem mestu, prosti ~asin nujnost razli~nih pristopov za razli~neN O V I C E“vrste” alkoholikov.^e bi danes prikorakal na na{ oddelek, bikljub napredku, ki ga je zdravljenje odvisnostinaredilo v teh letih, po mojem, brez ve~jihproblemov lahko kar za~el delati.Kar nam je {e posebej lahko v ponos, jedejstvo, da so na~elom obravnave alkoholizmav Vojniku, ki jih je vpeljal dr. Berce,sledile tudi druge psihiatri~ne ustanove.Dr. Berce je razmi{ljal {e o razvoju dispanzerskeslu`be in pripravil program, potempa je moral prevzeti predstojni{ko mestov Vojniku, kjer ga je kmalu premagalakruta smrt.O~itno je postavil izredno trdne temelje- ne samo strokovne, ampak tudi ~love{kooptimisti~ne, da so na oddelku za zdravljenjeodvisnosti PB Vojnik tudi za njim delaliresni~no dobri strokovnjaki, predani svojemuposlanstvu.Z odkritjem spominske slike smo `elelipokazali, da res cenimo delo dr. Berceta inda si `elimo tudi mi nadaljevati v njegovemduhu.Darja Boben Bardutzky11Pevski zbor dr. Bogdan Der~ vabi k sodelovanjuKulturno-umetni{ko dru{tvo “Me{ani pevski zbor dr. Bogdan Der~”vabi k sodelovanju nove mo{ke glasove:tenorje, baritone in base.Z va{o prisotnostjo boste omogo~ili, da bo zbor ohranjal svojokakovost in poslanstvo- zlasti, ker je predvidenih nekaj turnej.Torej, tenorji, baritoni, basi, dobrodo{li v na{i sredi!Pri~akujemo vas!Vse informacije so na voljo pri gospe Veroniki Logar,tel.: 52 23 640.Predsednik KUD“MePZ dr. Bogdan Der~”Janez ^epljakapril 2003 ISIS

12N O V I C ECEDENS - IX. dnevi celjskegazobozdravstvaDru{tvo zobozdravstvenih delavcevCelja, [marja, La{kega, SlovenskihKonjic, @alca, [entjurja in Sevniceje na Valentinovo, 14. februarja 2003, pripravilostrokovno sre~anje, deveto po vrsti,v prekrasni dvorani Narodnega doma v Celju.Za razumevanje se zahvaljujemo Ob~iniCelje. Cedens je bil dostojno organiziran,tudi vsebinsko. Celje, mesto grofov in knezovCeljskih, kne`je mesto, mesto ob Savinji,belo mesto, mesto, kjer domuje stalnazobozdravstvena zbirka v Muzeju novej{ezgodovine, postaja ~len v programih na{estroke. Zdravni{ka zbornica priznava sre~anjekot izpopolnjevanje pri podalj{evanju licencza samostojno opravljanje dela zobzdravnika.V uvodni besedi je predsednik Niko Poto~nik,dr. stom., vpra{al sebe in prisotne,kaj `ene pe{~ico zanesenjakov, da uresni~ujejocilje in namene DZDC in za njih bijejoiz leta v leto nove bitke. Da se ohranimo pri`ivljenju. Takole je rekel: “Nikoli nismo bli-`e svetlobi kot takrat, ko je no~ najtemnej-{a. Kar je z nami in kar je pred nami, je neznatnov primerjavi s tistim, kar je v nas.(Tone Pav~ek)Radiks - zobozdravstveni ob~asnik, drugilist na Slovenskem, je v programu zapisal:Kulturni program gojencev Glasbene {oleCelje, uvodne besede predsednika, Rudi Bechers:CEKA in Preci-line system, Niko Lavren~i~:Ra~unalnik in fotoaparat v ordinaciji,ter Slavko Brki~: Sodobne metode dentalnokerami~nihsistemov.V popoldanskem programu je prim.Franc [tolfa, v odsotnosti prim. Marte [kapin,po kratkem zgodovinskem opisu rojstvaSchwabovih priznanj (po sklepu ~lanovZ leve: Vilma Cvikl, Franc [tolfa, Matja` Rode, Mirela Rode, Mojca Drev, NikolaPoto~nik, Jo`ica Pur..................................................................................................DZDC v Roga{ki Slatini leta 1989, ob~nizbor) predal priznanje gospe Ivici Koprivnik,stomatolo{ki sestri, vi{ji dentistki Jo`iciPur ter, kot zunanjemu ~lanu, na{emu prijatelju,ki ima zasluge za dvig zobozdravstvana Celjskem, gospodu prof. dr. Matja`uRodetu, dr. stom., vi{jemu zdravstvenemusvetniku. V Celju cenimo njegov slikovit na-~in prakti~nih, vendar zelo strokovnih predavanj,njegova poro~ila s svetovnih kongresov,predvsem pa `elimo, da njegovo predavanjeni zadnje.Sledilo je predavanje doc. dr. Daniela@erdonerja: Te`ava ~eljustnega sklepa inmo`nosti zdravljenja danes, prof. dr. GorazdLe{ni~ar je predaval o kaplji~ni infekciji v zobozdravstvu,prof. dr. Matja` Rode nas jeseznanil z regenerativno tehniko zdravljenjaparodontalne bolezni, Mojca Drev pa je posredovalav odsotnosti prim. Marte [kapin:Po{kodbe zob in medicinska dokumentacijaza zavarovalnico.[estinpetdeseto “Polono” smo imeli v hotelu[torman. Dru`abno sre~anje je povsemuspelo.Franc [tolfaSpletna stranZdravni{ke zbornice Slovenijehttp://www.zzs-mcs.siISIS april 2003

13N O V I C Eapril 2003 ISIS

14ISIS april 2003

15N O V I C ETri zgodbe o zdravstvenihte`avah velikanov1. ZGODBA: ZDRAVSTVENOVARSTVO KANADE(Nesoglasja v zvezi s pla~nikomza kakovostnej{i zdravstvenisistem)Vsako vznemirjanje zaradi zdravstvenegavarstva pri Kanad~anih dobiva zna~ilnostihipohondrije. V primerjavi z gmotnimite`avami britanskega zdravstva ali potratnimameri{kim sistemom, ki pu{~a na desetinemilijonov dr`avljanov nezavarovanih,gre kanadskemu zdravstvu dobro: nudi kakovostnestoritve za svoje dr`avljane, v sprejemljivem~asu in z vzdr`nimi stro{ki. Vendarlese tudi Kanad~ani razburjajo zaradi pomanjkanjazdravnikov, nara{~ajo~ih stro{-kov za zdravila in zaradi dolgega ~akanja nanenujne preglede in diagnosti~no obdelavo.Zadnje leto je kolektivna nevroza doseglanajvi{jo to~ko z mno`ico federalnih inregionalnih predlogov za reforme.Razmerja med zvezno vlado in regijamise vedno zapletejo, ko pogovori nanesejo nazdravstvo. Denar je vedno mejnik, kajti pribli`no70 odstotkov vseh izra~unanih stro{-kov za zdravje v vi{ini 112 milijard kanadskihdolarjev je v prej{njem letu priteklo izdr`avnih fondov. Pokrajinske vlade poudarjajo,da bi zvezna vlada morala pla~ati ve~jidele` pri teh stro{kih. Dokler tega ne bo storila,ne bo mogla narekovati provincam,kako naj bi porabljale svoje “zdravstvene”dolarje. Zvezna vlada si `eli raz{iriti obsegzdravstvenih storitev, financiranih iz javnihfondov, in zmanj{ati nesorazmerja v preskrbljenostipo vsej dr`avi. Najnovej{i vladnina~rt za reforme je bil objavljen pred enimmesecem in poimenovan “zdravstveno soglasje”.Predvideva raz{iritev zavarovalnihpravic na nego na domu in kritje stro{kovposebej dragih zdravil, ki so jih morali bolnikiv nekaterih provincah doslej sami pla-~evati. Na~rt za petletno obdobje predvidevatudi ve~ denarja za nove diagnosti~ne aparaturein postopke ter tudi za krepitev osnovnegazdravstva. Za spremljanje na~rtovanereforme in porabe sredstev bo imenovanposeben dr`avni nadzorni svet.Prenavljanje zdravstvenega sistema inukvarjanje z godrnjavimi zdravniki in sestramije bole~e za politike. ^eprav je ravno takokot pri vsakem zdravljenju potrebna potrpe`ljivost,se sedenje kri`em rok lahko pogubnokon~a v volilnih skrinjicah. “Nismozapadli v stisko prek no~i in je tudi ne mislimore{iti ~ez no~,” razlaga naslednje ukrepegospod Romanow, idejni tvorec nove vladnereforme.Vir: The Economist, February 8 th 2003: 56.2. ZGODBA: ZDRAVSTVENOVARSTVO NA KITAJSKEM(Ali je privatizacija pravi odgovorna razsulo pode`elskegazdravstva?)Zdravstvena oskrba na pode`elju, neko~med najve~jimi pozitivnimi dose`ki Ljudskerepublike Kitajske, je sedaj razpadla. Vzadnjih letih so zadol`ene lokalne pode`elskeoblasti dovolile propad na tiso~e bolni-{nic. V ve~ini preostalih so lokalni funkcionarjiz izogibanjem povra~ilu stro{kovzdravljenja dosegli, da si precej{nje {tevilodr`avljanov ne more ve~ privo{~iti ustreznezdravstvene oskrbe.Kitajske bolni{nice so pravzaprav pestraskupina ~ez 50.000 ustanov, prej znanih kotob~inski zdravstveni centri, ki pogosto nudijotudi stacionarno zdravljenje in izvajajoenostavnej{e operativne posege. Ustanovljeneza ~asa Mao Zedongovih ljudskih skupnostiso bile nenavadno pozitivna zapu{~inasicer pogubnega obdobja. Ko so skupnostipred dvajsetimi leti razpadle, so vodenjezdravstvenih centrov prevzele lokalne oblasti.Zaradi skrbi za lokalne {ole in napihnjeneuradni{ke aparate so bili centri postopomazanemarjeni. Val privatizacije ob koncudevetdesetih je prinesel prilo`nosti za izbolj-{anje njihovega te`kega gmotnega polo`aja.Nekateri so bili na dra`bah prodani zasebnikom,z blagoslovom regijskih oblasti. Ve-~ina {e vedno nestrpno ~aka na namig iz ministrstvaza dokon~anje privatizacije. Podpritiskom razli~nih pri~akovanj se je ministrstvoza zdravje kon~no oglasilo konec decembra2002 z naslednjim navodilom: razli~neoblike lastni{tva na pode`elju so za`elene,v mestih je potrebno obdr`ati vsaj poen javni zdravstveni center. Vendar so pravv mestnih zdravstvenih centrih zaradi podkupovanjazdravstvenega osebja stro{kizdravljenja v zadnjih letih skokovito narasli.Privatizacija, ali vsaj ve~ji dele` zasebnegadenarja, bodo {ele dobili svojo prilo`nost.V Huailai, okro`ju province Hebei, oddaljenedobrih 75 km od Pekinga, so oblasti potihomadovolile poslovne`em prevzem lokalnebolni{nice. Osebje, zaposleno v bolni{nici,danes pove, da so stro{ki zdravljenjaostali enaki, vendar se precej ve~ ljudizdravi v bolni{nici zaradi kakovostnej{e oskrbein vlaganja v novo opremo. Vodstvoene izmed privatiziranih bolni{nic je prenovljenivhod v bolni{nico okrasilo z enimbolj znanih Maovih gesel: “Slu`imo ljudstvu”.Vir: The Economist, February 8 th 2003: 583. ZGODBA: V BOLEZNI IN VZDRAVJU(Reforma zdravstvenega zavarovanjav ZDA je v zraku - vendarne po evropskemu zgledu)Tisti Evropejci, ki radi poudarjajo, daAmerika ni pretirano civilizirana de`ela, seprej kot slej sklicujejo na njen sistem zdravstvenegavarstva. Eden izmed sedmih dr`avljanovnajbogatej{e svetovne de`ele nimazdravstvenega zavarovanja, temelja evropskeblaginje.april 2003 ISIS

16N O V I C ESedaj postajajo “nezavarovani” vro~esporno vpra{anje znotraj ZDA, prvi~ odClintonovega spodletelega poskusa reformesistema zdravstvenega varstva v letih 1993-94 (t. i. “Hillarycare”). Nasprotno mnenjuEvropejcev: “nezavarovani” niso nekak{nauboga subkultura. Najrevnej{i Ameri~ani,ravno tako kot invalidi in ostareli, so zavarovanipreko vladne Medicare in programaMedicaid, ki skupaj pokrijeta ~etrtino prebivalstva.41,2 milijona nezavarovanih v letu2001 ({tevilo stalno nara{~a) so pisana mno-`ica, ve~inoma pripadniki t. i. srednjega sloja.Tretjina jih `ivi v gospodinjstvih z ve~ kot50.000 dolarji letnih prihodkov, dve tretjinijih je mlaj{ih od 35 let in polovica jih je brezzavarovanja za obdobje, kraj{e od 6 mesecev.Tipi~no gospodinjstvo brez zdravstvenegazavarovanja sta mlaj{a zakonca, od katerihje le eden zaposlen, v manj{em zasebnempodjetju.Eden izmed predlogov za reformo, predstavljenlansko leto, predvideva povra~ilodavkov v vi{ini nad 3. 000 dolarjev na letoza revna gospodinjstva, ki pla~ujejo zavarovanjeiz lastnega `epa. Republikanski poslanci{e naprej podpirajo dav~ne olaj{ave, le zazavarovanja pri zasebnih zavarovalnicah.Najzanimivej{i je predlog o obveznemzdravstvenem zavarovanju za vse Ameri~ane.Eden izmed senatorjev iz tabora demokratovpredlog podpira z nazorno primerjavoz obveznim avtomobilskim zavarovanjemv vseh federalnih dr`avah. “Mordabodo na koncu Ameri~ani vendarle doumeli,da je tisto, kar je primerno za ceste, primernotudi za njihovo zdravje,” pravi senatorJohn Breaux iz Louisiane. Vir: The Economist, December 21 st 2002; 56-57.Prevedel: Rade Ilja`Potapljanje za ljudi sposebnimi potrebami8. 2.2003 je v Termah Zre~epotekal prvi seminar opotapljanju z avtonomnopotaplja{ko opremo za ljudi s posebnimi potrebamiv organizaciji Dru{tva paraplegikovjugozahodne [tajerske in Plavalnega klubaSlovenske Konjice. Gre za projekt, ki v o`jemobsegu poteka `e skoraj leto dni. Seminarje bil posve~en evropskemu letu invalidovin predvsem seznanjanju {ir{e javnostio mo`nosti nove, zanimive dejavnosti tudiza ljudi z ve~jimi ali manj{imi fizi~nimi omejitvami.Prve tovrstne izku{nje v svetu so stare ve~kot 20 let. Leta 1981 je bila v Ameriki ustanovljenaHSA (Handicapped Scuba Association).Evropska organizacija, s katero sodelujemomi, IAHD, (International Associationfor Handicapped Divers) pa letos praznuje10 let obstoja. Obe organizaciji vklju-~ujeta ljudi z zelo razli~nimi te`avami. Najve~izku{enj imajo z amputiranci, astmatiki,diabetiki, distrofiki, ljudmi s cerebralnoparalizo, ljudmi po po{kodbi hrbtenja-~e, ljudmi z multiplo sklerozo, slepimi, slabovidnimi,gluhimi in naglu{nimi. Nekateriod njih potrebujejo le nekoliko prilagojeno{olanje, tisti z ve~jimi omejitvami pa obtem {e enega ali ve~ usposobljenih potaplja{-kih partnerjev in nekoliko prilagojeno opremo.Na seminarju je kot predstavnik IAHDsodeloval gospod Fraiser Bathgate, tehni~nivodja organizacije, sicer pa edini in{truktorpotapljanja, ki je sam paraplegik, ima pa licencoza pou~evanje potapljanja tako zdravihljudi kot tudi ljudi s posebnimi potrebami.Na kratko je predstavil organizacijo, njenecilje, sistem pou~evanja zdravih ljudi zadelo s hendikepiranimi in samih hendikepiranihter se dotaknil mo`nih prilagoditevpotaplja{ke opreme zanje. Predvsem smo izprve roke izvedeli nekaj o tem, kaj avtonomnopotapljanje pomeni nekomu, ki ima sicerzelo omejene mo`nosti sodelovanja vrazli~nih {portnih dejavnostih. Gre namre~za dejavnost, ki je zanimiva in privla~na, obvedno bolj{i opremi in ve~jem znanju varnain dostopna tudi tistim, ki niso ravno vr-ISIS april 2003

hunsko telesno pripravljeni. Predvsem je potapljanjedejavnost, kjer so ti ljudje skorajenakovredni zdravim.O hiperbari~ni medicini, nevarnostih potapljanjain DAN (Divers Alert Network) jepripravil zelo zanimivo predavanje prof. dr.Igor Mekjavi~, en vodilnih strokovnjakov napodro~ju hiperbari~ne medicine v svetu terpredstavnik DAN za Slovenijo.Z obiskom seminarja in svojim pogledomna to temo nas je po~astil tudi prof. dr. StracimirGo{ovi}, starosta hiperbari~ne medicinev svetu.Sami smo predstavili model, za kateregabi `eleli, da s~asoma za`ivi v Sloveniji.Prvi del modela je potapljanje kot del rehabilitacije.Zdru`uje vse pozitivne u~inketako hidroterapije kot vpliva zvi{anega hidrostatskegatlaka. Ker poteka v bazenu, selahko izvaja tudi pri zelo te`kih bolnikih. Greza privla~no dejavnost, ki je kot taka pri nekaterihlahko pomembno gonilo za bolj{esodelovanje v rehabilitaciji in za bolj{o skrbN O V I C Ezase, olaj{a pa tudi socializacijo ter tako nekolikopripomore k uspe{nej{i vrnitvi v doma~eokolje.Drugi del predstavljenega modela je izvedbapotaplja{kega te~aja. Potekal bi kotena od dejavnosti, ki jih razli~na dru{tva ljudis posebnimi potrebami organizirajo zasvoje ~lane. Bodo~i potaplja~i se bodo v nekajmesecih nau~ili teoreti~nih in prakti~nihosnov potapljanja, na koncu opravilipredpisan izpit in postali potaplja~i. Koncuizobra`evanja bo sledil potaplja{ki tabor aliorganiziran izlet v prilagojene centre v tujini.To ne pomeni ve~ samo potapljanja, ampakbistveno ve~: od popolnoma novih medsebojnihvplivanj, sodelovanja v skupini, povezovanjaz novim krogom ljudi s podobnimiinteresi in drugega. Potapljanje bi takopostalo nekaj, kar bi nekaterim odprlo popolnomanov svet in spremenilo na~in `ivljenja.Tretji del modela je osnova za izvajanjeprvih dveh, torej usposabljanje zdravih potaplja~evza delo z ljudmi s posebnimi potrebami.Ob sodelovanju IAHD in Slovenskepotaplja{ke zveze na~rtujemo tovrstnoizobra`evanje potaplja~ev `e letos jeseni.Delo s prvo skupino bodo~ih potaplja~ev`e poteka. Jeseni 2002 smo s skupino trehparaplegikov in enega tetraplegika od{li namorje, kjer smo opravili prve poskusne potope.Predvsem smo nabirali izku{nje v zvezis transportom, namestitvijo, nego, potrebamiin delovanjem take skupine. “Ekspedicija”je ve~ kot uspela. Ob bodo~ih potaplja~ihso v njej sodelovali trije potaplja~i,med njimi tudi Boris Erak, anesteziolog izBolni{nice Celje. Trenutno poteka te~aj, kiga sestavljajo teoreti~ni del in prakti~ne vajev bazenu.Dosedanje izku{nje so vzpodbudne, `eljevelike, osnovni cilj pa pravzaprav le en:da bi vsakdo, ki si to `eli, kljub morebitnimomejitvam lahko pokukal v nek ~isto novsvet.Blanka Mikl Me`nar17CENEJŠA IN DOSTOPNEJŠAZDRAVILAPredraga zdravila v ve~ini revnej{egadela modrega planeta bolnim posameznikomonemogo~ajo u~inkovitoin uspe{no zdravljenje. Zato se je indijskizdravnik in farmakolog, dr. Yusuf Hamied,{ef indijskega farmacevtskega podjetja Pharmafirma,odlo~il, da bo najmodernej{a zdravilaproti aidsu ponudil tr`i{~u, {e preden seizte~ejo njihove mednarodne licence. S tovrstno“neposlovno in neprofitno” odlo~itvijoje Cipla postala trn v peti perspektivnimzahodnim farmacevtskim koncernom.”Oku`ba z virusom HIV danes nikakor nebi smela ve~ pomeniti smrtne obsodbe,” praviHamied. “S pomo~jo izbranega koktajlazdravil je nekdaj smrtonosni virus mogo~ekontrolirati, tako da aids postane le ena izmedkroni~nih bolezni.” Na `alost ve~ina dr-`av tretjega sveta svojim {tevilnim bolnikomin oku`enim ne more zagotoviti potrebnihzdravil za do`ivljenjsko terapijo. Zato se jedr. Hamied odlo~il, da bo zdravila proti aidsuponujal po bolj sprejemljivih in dostopnihcenah, brez dodatnega zaslu`ka. Svojodolo~itev je pojasnil z besedami:“Aids sodi med najve~je tragedije ~love{-tva na pragu tretjega tiso~letja, zato se moramoproti njemu skupaj boriti vsi: farmacevtskaindustrija, proizvajalci generikov,zdravstvo in vlade nasploh.” Dr`avam v razvojuHaimed za svoj trokomponentni zdravilnikoktajl zara~unava 600 dolarjev na letoza pacienta, humanitarne organizacije, kotje na primer Zdravniki brez meja, pa imajoposeben popust, zato je cena zanje le 350 dolarjevza pacienta na leto. Cene mednarodnihfarmacevtskih gigantov za letno kvotozdravil proti aidsu zna{ajo za posameznegabolnika tudi 10.000 ameri{kih dolarjev inve~. Haimedova odlo~itev je razburkala farmacevtskotr`i{~e, zato bodo morali uglednikoncerni preveriti, ali bi lahko svoja zdravilaproti aidsu prodajali ceneje.V svoji tovarni v Indiji proizvaja Haimed, kije po izobrazbi kemik, `e 30 let generike, kiso natan~ne kopije originalnih zdravil, paletale-teh pa je izredno pestra in bogata, sajvsebuje vse, od sredstev proti gripi do zdravilza krepitev potence, u~inkovin proti rakuin zdravil proti aidsu. Pri tem Cipla ne kr{izakonov in posluje povsem legalno, saj indijskazakonodaja {~iti (prepoveduje inomejuje) le proizvodnjo zdravilnih sestavin,ne pa kon~nih izdelkov. Zato morajo proizvajalcigenerikov najti svoj kemijski postopekproizvodnje posameznih zdravil.Sicer se tudi v svetu vse bolj postavlja podvpra{aj obstoje~i sistem licenc in patentovna tem podro~ju. V Ju`ni Afriki je pred kratkimposku{alo 39 farmacevtskih gigantov sprocesom na sodi{~u prepre~iti prodajo cenej{ihzdravil de`elam v razvoju. Zaradimo~nega pritiska javnosti so nedavno umaknilisvojo to`bo in priznali tretjemu svetupravico do zdravil, ki jih nujno potrebujejo,ne glede na svojo nizko kupno mo~. Novazakonodaja o patentih in licencah, ki jo trenutno`e pripravljajo strokovnjaki WTO, najbi stopila v veljavo leta 2006. nmVir: CNNZDRAVNIK IN SAMOMORPo mnenju evropskih in ameri{kih psihiatrovbi morali strokovno javnost,bolj kot evtanazija, skrbeti samomori.Samomor po podatkih zdravstvenih statistikrazvitega sveta predstavlja veliko pogostej{ivzrok smrti kot evtanazija. StrokovnjakiEU ugotavljajo, da {tevilo tistih, ki sisami vzamejo `ivljenje (samomor), presegadele` smrtnosti v prometu. Nem{ki zvezniurad za statistiko je ugotovili, da je na cestahleta 2001 izgubilo `ivljenje okrog 10.000ljudi, samomor pa je terjal kar 40 odstotkovve~ `ivljenj - okrog 14.000.Nadalje podatki nem{ke zdravstvene statistikena zvezni ravni pri~ajo, da je depresijaglavni vzrok samomorilnosti med tam-april 2003 ISIS

18N O V I C Ekaj{njim prebivalstvom. Med vzroki za samomoreji pripisujejo dobrih 60 odstotkovprimerov, sledi ji alkoholizem z 18 odstotki,na tretjem mestu so osebnostne motnjes 14 odstotki, ostalih 7 odstotkov samomorovpa poznavalci pripisujejo drugim povodomin vzrokom.nmVir: ZDFBOLEČINA IN SAMOMORNajnovej{i podatki zdravstvene statistikev Nem~iji pri~ajo, da je precej{-nje {tevilo samomorov mogo~e pripisatitudi huj{im kroni~nim, redkeje akutnimbole~inam.Tako naj bi po ocenah poznavalcev okrog3.500 samomorom na leto botrovale mo~nekroni~ne bole~ine v terminalnem stadijuraka, nevralgije, bole~ine zaradi kamnov,bole~ine v gibalih in mi{i~ju - hrbtenica. [tevilnizdravniki, ki bi sicer lahko pomagaliomenjenim pacientom s kroni~nimi bole-~inami, se v strahu pred zasvojenostjo z analgetikine odlo~ijo za predpisovanje ustreznomo~nih zdravil, zato si bolniki v obupupogosto vzamejo `ivljenje. Nem{ke strokovneoblasti so se zato odlo~ile, da bodo doma~ezdravnike s posebnimi te~aji usposobiliza obravnavo pacientov s hudimi, kroni~nimibole~inami.nmVir: ZDFSTROŠKI ZDRAVLJENJA INKAJENJEAmeri{ki strokovnjaki, ki se ukvarjajoz najnovej{o {irokopotezno reformozdravstvenega sistema v zvezni dr`avina drugi strani Atlantika, so sklenili ugotoviti,koliko dr`avo stanejo {kodljive razvadenjenih prebivalcev. S pomo~jo statisti~nihpodatkov so ugotovili, da predstavlja kajenjepo natan~nih in verodostojnih strokovnihocenah kar 55 milijard dolarjev dodatnihstro{kov za zdravstveni prora~un v ZDA,kar je dvakrat ve~, kot so prvotno predvidevalioziroma ocenjevali v okviru ameri{kegaCentra za nadzor bolezni in njihovo prepre~evanje.Ameri~ani si sedaj prizadevajoza ustrezno povi{anje davka na tobak in toba~neizdelke, s pomo~jo katerega bi lahkopokrili deficit, ki ga kajenje povzro~a v preluknjanemprora~unu ameri{kega zdravstva.nmVir: UPITOBAK IN FINANCEKajenje ima poleg socialne, psiholo{-ke in zdravstvene tudi finan~no plat.[tevilne dr`ave se do zasvojenosti stobakom in toba~nimi izdelki vedejo dokajma~ehovsko in brezbri`no predvsem zato,ker se bojijo znatnega izpada dragocenegafiskalnega dohodka s tega podro~ja. Tobaks svojimi dav{~inami namre~ pridno in rednopolni dr`avno blagajno. Vlade v svojiekonomski orientaciji (ta praviloma prednja~ipred zdravstveno, socialno in ostaloblaginjo) razmi{ljajo predvsem o polpraznidav~ni vre~i, pa tudi o socialni varnosti pridelovalcevtobaka in ostalih, zaposlenih v dejavnostih,ki so kakorkoli povezane s tobakomin toba~nimi izdelki.Na globalni konferenci o zasvojenosti stobakom je Kitajska, ki jo problematika toba~neodvisnosti resno skrbi, svetovni javnostipostregla s podatkom, da je `e v letu1999 tobak v dr`avno blagajno sicer res prispeval4,25 milijarde angle{kih funtov, obenempa je {koda, ki jo je v istih dvanajstihmesecih povzro~il, zna{ala ve~ kot 7 milijardfuntov. Po mnenju priznane strokovnjakinje,prof. Judith Mackay, bi morala slehernadr`ava svojo toba~no politiko oblikovatiin voditi na podlagi tovrstnih ~imbolj natan~nihin uporabnih finan~nih podatkov inglobalnih analiz.nmVir: Daily MirrorBOLEZEN IN MOTIVACIJAZdravnik bi moral bolnika ne le zdraviti,marve~ tudi in predvsem motiviratiza zdravo `ivljenje in ~imboljaktivno sodelovanje v procesu premagovanjaoziroma prepre~evanja bolezni, motenjin po{kodb. Zato bodo v bli`nji prihodnostizdravniki morali u~inkovito obvladati motivacijskeprijeme in metode, s pomo~jo katerihbodo obravnavali svoje bolnike in uporabnikezdravstvenih storitev. Ameri{kizdravniki in psihologi na prelomu tretjegatiso~letja ugotavljajo pri sodobnem prebivalstvupojav svojevrstnega paradoksa: ~lovek,pri katerem je znanost ugotovila in potrdilapove~ano mo`nost oziroma tveganjeza dolo~eno motnjo ali bolezen, zaradi tegane postane ni~ bolj navdu{en in zagret zazdravo `ivljenje. Ravno nasprotno, motivacijaza spremembo `ivljenjskega stila inuvedbo zdravih navad pri ve~ini tedaj mo~noupade. Do pri~ujo~ih spoznanj so v svojipoglobljeni {tudiji, katere izsledke so nedavnoobjavili v publikaciji Medicine Today,pri{li znanstveniki z nasprotne strani Atlantika.V najnovej{i {tudiji so Ameri~ani primerjaliin analizirali rezultate dosedanjihraziskav na tem podro~ju in sku{ali ugotovitipovezavo med zdravjem in boleznijo,preventivo in dejavniki tveganja. Pri tem sospoznali, da pacienti, ki jim zdravniki jasnoprika`ejo pove~ano tveganje za dolo~enomotnjo, bolezen ali po{kodbo, redko pravo~asnoin dovolj korenito spremenijo svojenespodbudne navade - ne prenehajo kaditiin pretiravati z alkoholom, ne za~nejo huj-{ati, premagovati stres ipd. Zaskrbljujo~e jepredvsem dejstvo, da dobrih 15 odstotkovprizadetih postane apati~nih in nadaljuje znespodbudnim vedenjem v prepri~anju, daje `e prepozno, da bi karkoli spremenili oziromaizbolj{ali. Pri tem pozabljajo, da jevsakdo sam sebi prvi (in najbolj{i) zdravnikin terapevt.nmVir: CNNZASKRBLJUJOČANEVEDNOSTAli medicinskim strokovnjakom mlaj-{e generacije na prelomu 21. stoletjagrozita nevednost in ignoranca?Oto{ki strokovnjaki so prepri~ani, da somladi zdravniki bolj nevedni od starej{ih,zlasti v zvezi z oku`bami in ostalimi iatrogeniminevarnostmi, ki pretijo njim samimin njihovim pomo~nikom. Ve~ina mlaj{ihzdravnikov ve, da tvegajo, ko se izpostavljajovirusu HIV, vendar pa ne vedo, da se lahkoza{~itijo, oziroma o tem ne razmi{ljajodovolj. Raziskava, ki so jo izvedli avstralskiraziskovalci, je pokazala, da dve tretjini mlaj-{ih zdravnikov v dveh izmed najpomembnej{ihlondonskih bolni{nic ne pozna profilakti~negapostopka, ki zmanj{a mo`nostoku`be po izpostavljanju virusu HIV.ISIS april 2003

“Vsi naj bi sli{ali za profilakti~ni postopekpo izpostavitvi, vendar je le eden od petihvedel, da s tem lahko u~inkovito zmanj-{a tveganje za oku`bo,” je zapisano v revijiSexually Transmitted Infections (Spolnoprenosljive oku`be). Samo 8 odstotkov od350 zdravnikov je znalo navesti tri priporo-~ena zdravila za profilakti~no uporabo - zidovudine,lamivudine in indinavir.Priro~niki, ki jih je za zdravnike izdalo ministrstvoza zdravje v Veliki Britaniji, priporo~ajojemanje me{anice teh treh zdravil mesecdni - za~en{i eno uro potem, ko so biliizpostavljeni virusu HIV. [tirje od desetihzdravnikov, zajetih v raziskavo, niso znalinavesti niti enega zdravila, ena tretjina pa nivedela, da jih je potrebno za~eti u`ivati ~imprej- vsaj eno uro po izpostavitvi. Tri ~etrtinevpra{anih zdravnikov je bilo v svoji karieri`e izpostavljenih virusu HIV, vendar sov zelo majhni meri uporabili preprosta za{-~itna sredstva, kot so rokavice. nmVir: BBCZDRAVNIKI INBREZPOSELNOSTEU ni imuna na brezposelnost ali vsaj varnapred njo. Po najnovej{ih statisti~nih podatkihse je stopnja brezposelnosti v ve~ini (kar12) dr`av ~lanic EU in EMU (Evropske monetarneunije) januarja letos povzpela na zaskrbljujo~ih8,6 odstotka za delo zmo`negaprebivalstva. Decembra lani je zna{ala 8,5odstotka. Povpre~je brezposelnosti v celotniUniji, ki je ob koncu lanskega leta zna{alo7,8 odstotka, je prav tako naraslo za desetinko,na 7,9 odstotka. Januarja lani je stopnjabrezposelnosti v dr`avah EMU zna{alale 8,1 odstotka, v celotni EU pa 7,4 odstotka- v letu dni je torej narasla za 0,5 odstotka.Po ugotovitvah strokovnjakov Eurostata jebilo v za~etku leto{njega leta na obmo~juEMU brezposelnih dobrih 12 milijonov ljudi,v vseh petnajstih dr`avah EU pa okrog14 (13,9) milijonov. Dele` zdravnikov mednjimi je dokaj nizek, zato se jim trenutno nipotrebno bati za zaposlitev. Strokovnjaki EUN O V I C Etudi v prihodnosti ne pri~akujejo rasti stopnjebrezposelnosti med zdravniki. Kar pa sevedane pomeni, da se zdravniki ne bodo sre-~evali z njo - nekateri izmed njih bodo kljubvsemu brez dela, obenem pa bodo brezposelninjihovi sorodniki, znanci, prijatelji inbolniki, ki bodo trkali na njihova vrata. Zatomorajo tudi ljudje v belem dovolj dobro poznatite`ave in stiske, zlasti pa patologijo, povezanoz izgubo dela. Najmanj te`av z brezposelnostjoimajo v najbogatej{i, ekonomskonajbolj perspektivni dr`avi, ~lanici EU- Luksemburgu (2,7-odstotna stopnja brezposelnosti),sledi na{a severna soseda Avstrijaz dokaj nizkim, 4,1-odstotnim dele`embrezposelnega prebivalstva, njej ob bok stopaIrska s 4,5 odstotki, v razredu s spodbudnimistopnjami na tem podro~ju se nahajatudi Danska s 4,7-odstotno stopnjo brezposelnosti.Najbolj zaskrbljujo~e je stanje naIberskem polotoku, v [paniji, ki z 12,1-odstotnonezaposlenostjo za delo zmo`negaprebivalstva velja za dr`avo z najve~jim dele`embrezposelnih med ~lanicami EMU inEU. Razumljivo, da jo pestijo tudi {tevilnete`ave, povezane z omenjenim podatkom izdelovne in socialne statistike. Vir: Eurostat 2003Mese~na sre~anja izvajalcev zdravstvenevzgoje v zdravstvenovzgojnih centrih naGorenjskem19nmPo izidu Navodila o spremembah in dopolnitvahnavodila za izvajanje preventivnegazdravstvenega varstva naprimarni ravni poleti 2001 smo tudi na Gorenjskemza~eli izvajati preventivne preglede,nekaj ve~ problemov pa je bilo z izvajanjemprogramiranega zdravstvenovzgojnegadela.Prvi znanilci pomladi - “Preventivci posrcu”V nekaterih zdravstvenih domovih so posameznizdravstveni delavci z navdu{enjemin velikim osebnim anga`majem ter v prostem~asu sicer `e kmalu za~eli z izvajanjemPreizkusov hoje, [ol huj{anja, z delavnicoDa, opu{~am kajenje... Kmalu so za~eli dobivatiprve zelo vzpodbudne povratne infor-april 2003 ISIS

20N O V I C Emacije, kar jih je {e bolj vzpodbudilo k delu,saj je tudi njim samim zdravstvenovzgojnodelo nudilo osebno zadovoljstvo (slika 1).Tudi zdravstvenim delavcem spremembapredstavlja napor. Preventivni programje bil dobro zastavljen, je pa z njim v za~etkudosti dela.V ve~ini zdravstvenih domov kljub izobra`enemukadru niso to~no vedeli, kako selotiti novega dela. Navajali so {tevilne (tudiobjektivne) ovire, najbolj pa pogre{ali prakti~neizku{nje o pripravi delavnic in vodenjuskupin, zato je dal Zavod za zdravstvenovarstvo Kranj pobudo za redna mese~nasre~anja.Uvajanje rednih mese~nih sre~anj. Sskupnimi mo~mi gre la`e, saj ve~ glav ve~ve.S tem smo `eleli, da se pozitivne izku{-nje, ki so si jih nekateri `e pridobili, medsebojnoizmenjujejo in s tem olaj{ajo delo tistim,ki so {ele za~enjali. Menili smo, da soredna mese~na sre~anja tudi dobra oblikakontinuiranega izobra`evanja. Zdravstvenidelavci na njih v svoji bli`nji okolici dobijopozitiven zgled, da sta organizacija in izvedbadelavnic mogo~a.Led je prebit. Sre~anja postajajo tradicionalna,dobimo se vsak tretji torek v mesecu.Vsako sre~anje je strukturirano: najprejimamo 20-minutno temo, ki jo dolo-~imo na prej{njem sre~anju, nato kratkodelavnico, kjer izmenjujemo izku{nje inob~utke.Prvi~ smo se sre~ali v oktobru na Zavoduza zdravstveno varstvo Kranj (ZZV Kranj).Temo “Delo v skupini” nam je predstavilaAndreja Krt Lah, dr. med. Spregovorili smoo na~inu in poteku dela v skupini, o ciljih inpri~akovanjih voditelja skupine in udele`encev,imeli smo delavnico o dejavnem poslu-{anju, nau~ili smo se hitrega spro{~anja, razpravljalismo o lastnostih voditelja skupinein njegovih pri~akovanjih, o tem, ali zdravstvenidelavci zdravo `ivimo… Predstavilismo tudi tehniko re{evanja problemov.Na drugo sre~anje, ki je bilo ponovno naZZV Kranj, smo povabili predstavnico OEZZZS Kranj, Karmen Petri~, univ. dipl. org.,ki nam je predstavila delavnice po administrativniplati (s koli~niki), zahtevano dokumentacijo,cene in pogoje za pla~ilo delavnic.Na{emu vabilu se je odzvala tudi predstavnicara~unalni{ke hi{e Infonet Ina Saksida,dipl. ing. informatike, ki nam je naprakti~nem primeru pokazala bele`enje delavnic.Na sestanku je stali{~a CINDI Slovenijezastopala Nedeljka Luznar, prof. zdr.vzgoje. Predstavitvam je sledila `ivahna razprava,na koncu pa smo vsi skupaj ugotovili,da nam je marsikaj postalo bolj jasno.Tretje sre~anje je gostil ZVC Radovljica.Erika Pov{ner, univ. dipl. ped., nam je predavalao razvoju skupine. Zelo zanimivonam je predstavila zna~ilnosti posameznihrazvojnih faz skupine (slika 2).^etrto sre~anje je bilo ponovno na ZZVKranj. Avtorici knjige Zdravje na Gorenjskem,mag. Marjetka Hovnik Ker{manc, dr.med., in Alenka Hafner, dr. med., sta namzelo nazorno predstavili zdravstveno stanjena Gorenjskem v letih od 1991 do 2000 inpredloge ukrepov za izbolj{anje stanja.Podatke o na{ih sre~anjih predstavljamotudi na spletnih straneh Zavoda za zdravstvenovarstvo Kranj.V `elji, da bi tudi vsem, ki se na{ih sre-~anj niso udele`ili, omogo~ili dostop do gradivain informacij s sre~anj, povzetke objavljamotudi na spletni strani Zavoda zazdravstveno varstvo Kranj (www.gov.si/zzvkr/).Zdravstvenovzgojno delo ne bi smelo bitiprepu{~eno ljubiteljstvu in navdu{enju posameznikov,ampak bi moralo biti ustreznovrednoteno in vklju~eno v redni delovni ~as.Kljub velikemu koraku, ki smo ga na Gorenjskemnaredili na podro~ju programiranegazdravstvenovzgojnega dela v zadnjemletu, tudi mi ugotavljamo, da to delo ni pravilnovrednoteno, priprava na delavnice pasploh ni nikjer vklju~ena. Na voljo ni nobenihdodatnih finan~nih sredstev za izbolj-{anje pogojev dela (nakup prenosnega ra~unalnikain ostale opreme, v nekaterih ZD niustreznih prostorov, ni telovadnic...), {e vednopa izvajalci naletijo tudi na premalo posluhapri vodilnih. Zaradi vsega povedanegatudi motivacija za izvajanje delavnic medzaposlenimi ni velika.Alenka Hafner, Andreja Krt LahSpletna stranZdravni{ke zbornice Slovenijehttp://www.zzs-mcs.siISIS april 2003

22N O V I C EPrehrana v {olskemobdobju - povabilo v GradecKo zadi{i po pe~enem kostanju, prvemsnegu in Miklav`evih dobrotah, vem,da je blizu vsakoletno sre~anje {tajerskih{olskih zdravnikov. Prijazno povabilota ob~utek potrdi in naredi resni~en.Na Univerzitetni kliniki za otroke in mladostnikev Gradcu je bilo v soboto, 30. novembra2002, strokovno sre~anje na temoPrehrana {olarja. Prireditelja sta bila prof.Ronald Kurz, Johann Deutsch, moderatorjipa: Ronald Kurz, Johann Deutsch, Karl Zwiauer.Udele`enci, kot `e vrsto let, so bili {olskizdravniki iz [tajerske in drugih zveznih de-`el ter avtorica prispevka, s prisotnostjo ka-ISIS april 2003

23N O V I C Etere je sre~anje dobilo “mednarodno razse`nost”,kot se zadnja leta ob pozdravu vednopo{ali profesor Kurz. ^isto potiho vam morampriznati, da mi ta pripomba kar prijetnolaska.Predavatelji razli~nih specialnosti (pediatri,dietetik in psihologinja) so {iroko zastavljenotemo vzeli pod drobnogled vsak iz svojegazornega kota. Obse`nim teoreti~nim osvetlitvamzdrave prehrane in posledic nepravilnegaprehranjevanja so se pridru`ile predstavitveprojektov, s katerimi se Avstrijci in[vicarji trudijo, da bi mlade in njihove star-{e ~im bolj motivirali za zdravo prehranjevanje.Po podatkih SZO dobivajo debelost indruge motnje prehranjevanja `e razse`nostiepidemije.Pojav debelih odraslih se v zadnjih letihkar naprej pove~uje in dosega blizu tretjinecelotnega prebivalstva v ZDA, v Evropi panekaj manj (najni`ji odstotek je na Nizozemskemin najvi{ji v Nem~iji).Avstrijci nimajo dobrih epidemiolo{kih{tudij, menijo pa, da je pri njih stanje podobnokot v Nem~iji.[tudija OHIO, Cincinaty, iz leta 1994 jepri mladostnikih v starosti od 10 do 19 letpokazala, da se je zbolevanje za diabetesomtipa II pove~alo za ve~ kot 10-krat (0,7/100.000 leta 1982 in 7,2/100.000 leta 1994) !Debelost ni le posledica nepravilnegavnosa hrane (sladke jedi - “snacks” in pija-~e tipa Cola, “fast food”), ampak tudi vseve~je telesne nedejavnosti in zasvojenosti stelevizijo, videom, ra~unalniki...Predavatelj vidi re{itev v povezavi dejavnikov,prikazanih na sliki 1.V [vici potekajo v zadnjih desetih letih{tevilni projekti v okviru evropske mre`ezdravih {ol. Prehranjevanje njihovih {olarjevje glede kakovosti in koli~ine sicer kar zadovoljivo,ugotavljajo pa tudi, da njihoviotroci neradi zajtrkujejo in u`ivajo obrokev dru`inskem krogu, da imajo radi ve~ vmesnihobrokov in da najraje jedo pozno zve-~er - “Spatimbiss”.V vseh {vicarskih kantonih je pou~evanjezdravega prehranjevanja vklju~eno v {olskeu~ne programe. Da bi {olarje ~im boljdejavno vklju~evali, uvajajo v {ole t. i. kioske- “Pausenkiosk”, z zdravimi `ivili, ki jihotroci sami pomagajo izbirati in pripravljati.“Projekt je {e v teku in uspehe bo mogo-~e ocenjevati {ele ~ez nekaj ~asa,” je svoj prispevekzaklju~il prof. Baerlocher z Otro{keklinike v St. Gallenu.Mag. Sabine Hollomey iz organizacijeStyria vitalis nam je natresla nekaj zanimivostio spremenjenem prehranjevanju Avstrijcevv zadnjih petdesetih letih. Porabasladkorja je narasla vsaj trikratno in zna{a40 kg na osebo na leto.Velik dele` gre na ra-~un sladkih pija~ in prigrizkov. Nasprotnoje Avstrija (z manj kot 80 kg na leto na prebivalca)majhen porabnik sve`ega sadja (napredzadnjem mestu), ~e jo primerjamo zGr~ijo (blizu 2.000 kg na leto na prebivalca).Predstavila je tudi oba projekta, s katerima`elijo {olarje pritegniti k zdravemu na-~inu prehranjevanja z motivacijo za zajtrk:“Fit v {olo s polnovredno prehrano” in “Pravilnoprehranjevanje - la`je u~enje”.Asistentka za dietetiko z univerzitetneotro{ke klinike je bila zelo “konkretna” sprakti~nimi predlogi za sestavo jedilnikov.Psihologinja z iste klinike je poudarila, daso za motivacijo pravilnega prehranjevanjapotrebni predvsem zgledi, do`ivetja, pomo~mlaj{ih odraslih in medijev, ki jim mladostnikibolj zaupajo. Mladim je motiv “bitizdrav” tuj, saj se jim zdi samo po sebi umevno,da so zdravi, zato jih je pa~ potrebnovzpodbujati na druge na~ine (gibanje, {port,dru`enje enakih mladostnikov, ukvarjanjez `ivalskimi ljubljen~ki...). Nikoli ne uporabljajmogro`enj in kazni, ki prav gotovo vodijov neuspeh. Vedno posku{ajmo biti pozitivni,optimisti~ni in jim prikazati realnemo`nosti. Posebej moramo biti pozorni, ~epri mladostniku samo zaslutimo, da postajaavtoagresiven (npr. prenajedanje ali pretiranohuj{anje). Takrat moramo nemudomapoiskati pomo~ v skupinski obravnavi.Pravzaprav nisem prepri~ana, ali me vGradec vsako leto pritegne prijetnost kolegovin samega sre~anja, ali mesto s svojimibrez{tevilnimi kulturnimi biseri (ne pozabimo,da je razgla{eno za evropsko kulturnosredi{~e), ali so to mestne ulice s svojimprazni~nim vrve`em in pouli~nimi muzikanti,~ar bli`ajo~ega bo`i~a z ledenimi jaslicami,ali pa preprosto dejstvo, da ga kotsrebrna nit povezuje reka Mura z mojo rojstnoGornjo Radgono. Le kdo bi vedel... Miroslava Cajnkar KacSpletna stranZdravni{ke zbornice Slovenijehttp://www.zzs-mcs.siapril 2003 ISIS

24FOTOREPORTAŽAF O T O R E P O R T A Ž A50 let oddelka za citopatologijo naOnkolo{kem in{titutu@iva Pohar Marin{ekOktobra 2002 smo praznovali 50 letoddelka za citopatologijo na Onkolo{kemin{titutu (OI). Obletnicosmo proslavili z vrsto predavanj, v katerihsmo predstavili delo in razvoj oddelka skozi~as.Proslava se je pri~ela z `alostno noto, zminuto molka v po~astitev spomina na prof.dr. Bo`eno Ravnihar. Prof. Bo`ena Ravnihar,ki je preminula ravno teden dni predna{o proslavo, je namre~ uvedla citopatologijokot diagnosti~no metodo na OI. Zauporabnost citologije v onkologiji je izvedelana strokovnem izpopolnjevanju v ZDA injo takoj po vrnitvi uvedla tudi na OI. Takoje nova metoda na OI za`ivela devet let poizidu knjige Papanicolaoua in Trauta leta1943, v kateri sta razlo`ila princip in diagnosti~nemo`nosti citologije za odkrivanjeraka materni~nega vratu.Za~etek delovanja citolo{kega laboratorija,kot se je tedaj imenoval, in njegov razvojje opisala prof. dr. Marija Us Kra{ovec,ki je laboratorij vodila od leta 1959 do 1992.Citolo{ki laboratorij je pri~el delovati v podstre{nisobi {empeterske kasarne (dana{njastavba A ) na vsega 22,5 m 2 , z enim zdravni-Dokaz 50-letnice citologije na OI - knjiga evidence citolo{kihvzorcev iz leta 1952...............................................................................................................................................Prof. dr. Bo`ena Ravnihar je uvedla citologijokot diagnosti~no metodo na OI........................................................................kom in dvema tehnikoma.Med leti 1952 in 1960 so pregledovalipredvsem brise vratu maternice, sputume ineksudate. Po letu 1960 seje dejavnost raz{irila {e naostala podro~ja eksfoliativnecitopatologije (urin,izcedki dojk, bronhalni indrugi izpirki, likvor, skarifikati).Leta 1960 so pri-~eli {e z aspiracijsko biopsijos tanko iglo (ABTI).Danes oddelek za citopatologijozaposluje 20 ljudiin ima poleg laboratorijaza standardno pripravovzorcev {e laboratorij zaimunocitokemijo, laboratorijza preto~no in laboratorijza slikovno citometrijoter ambulanto za odvzemvzorcev s tanko iglo.[tevilo preiskav je z leti strmo nara{~alo, karje prikazala znanstvena sodelavka dr. AnaPoga~nik, sedanja vodja oddelka za citopatologijo.Od za~etnih 181 preiskav v letu1952 smo najvi{je {tevilo preiskav dosegli vletu 1989, in sicer 35.000. V zadnjih 10 letihse je {tevilka ustalila na pribli`no 25.000.Zni`anje {tevila vseh preiskav po leto 1989je predvsem posledica padca {tevila brisovvratu maternice zaradi ustanovitve novih laboratorijevza ginekolo{ko citologijo na podro~juLjubljane. V nasprotju z vzorci brisovmaterni~nega vratu je ostalo {tevilovzorcev aspiracijske biopsije pribli`no enakov zadnjih 17 letih, kljub zmanj{anemuprilivu bolnikov iz nekdanjih jugoslovanskihrepublik po osamosvojitvi Slovenije. Na oddelkupogledamo letno pribli`no 10.000vzorcev ABTI. V prvih letih smo ve~ino vzorcevodvzeli citopatologi sami v ambulanti inna oddelkih, v zadnjem ~asu jih sami odvzamemomalo ve~ kot polovico. Na tako obse`enmaterial ABTI smo {e posebno ponosni,saj nas v primerjavi s podobnimi centriv Evropi in ZDA verjetno preka{a le bolni-{nica Karolinska v Stockholmu na [vedskem.Prof. dr. Marija Us Kra{ovec je v svojemzgodovinskem orisu prikazala tudi razvoj teruvajanje in testiranje novih metod v citopa-Dr. Sixten Franzén iz Stockholma, edenod pionirjev aspiracijske biopsije stanko iglo, med obiskom na OI leta1984 skupaj s prof. Marijo Us Kra{ovecza diskusijskim mikroskopom....................................................................ISIS april 2003

25F O T O R E P O R T A Ž ANara{~anje {tevila vseh preiskav naoddelku za citopatologijo OI med leti1965 in 2001........................................................................Preto~ni citometer uporabljamo zameritve koli~ine DNA in za imunofenotipizacijo........................................................................Laboratorij za slikovno citometrijosodi v raziskovalno dejavnost oddelkaza citopatologijo........................................................................vodnik. Tu izvajamo meritve DNA od leta1988 in imunofenotipizacijo od leta 1999.Na leto opravimo pribli`no 1.500 meritevDNA, merimo ploidijo in proliferativno aktivnost.Meritve DNA, ki slu`ijo kot napovednidejavnik, rutinsko izvajamo pri karcinomudojke in se~nega mehurja ter pri nekaterihtumorjih otro{ke dobe. Pri tumorjih{~itnice merimo DNA za pomo~ prispremljanju u~inkov zdravljenja med radioinkemoterapijo. V raziskovalne namenesmo analizirali DNA na seriji tumorjev ovarijain ob{~itnice. Imunofenotipizacijo s preto~nimcitometrom uporabljamo kot pomo~v diagnostiki ne-Hodgkinovih limfomoviz vzorcev bezgavk, izlivov in likvorjev.Le na osnovi morfologije limfati~nih celic jeDoc. dr. Peter Fras, direktor OI, ~estitaza visoki jubilej oddelka znanstvenisodelavki dr. Ani Poga~nik, vodjioddelka za citopatologijo......................................................................tologiji. V za~etku 60. let so uvedli uporabofazno-kontrastnega in fluorescentnega mikroskopater citokemi~no barvanje, v 70. letihpa hitro orientacijsko barvanje s toluidinomin pregled vzorcev z elektronskim mikroskopom.Uporaba posebnih mikroskopovje z leti zamrla, ker sta jih nadomestilinovi tehniki, imunocitokemija in preto~nacitometrija, ki smo ju na oddelku uvedli v80. letih. Obe metodi sta danes nepogre{ljivipomo`ni tehniki citopatologije, zato smoju na na{i jubilejni proslavi podrobnejepredstavili.Mag. Irena Srebotnik Kirbi{, univ. dipl.ing., vodja tehni~nega dela oddelka, je predstavilauvajanje imunocitokemije na oddelku.Metodo smo uvedli leta 1986. Ker je bilarazvita za histolo{ke preparate, jo je bilo potrebnoprilagoditi za celi~ne vzorce. Univerzalnegaprotokola za to v literaturi ni bilo,vsak laboratorij je metodo prilagodil nekolikopo svoje. Potrebno je bilo testirati instandardizirati postopke priprave in fiksacijevzorcev. V za~etku so bile te`ave velikein rezultati ve~krat la`no pozitivni ali negativni.Z redno uporabo kontrol, dolo~anjemnajprimernej{ih koncentracij protiteles, primarnihfiksativov in drugih pogojev reakcijza vsako novo protitelo so se rezultati izbolj-{ali in obseg reakcij pove~al. V letu 1986 smonapravili vsega 27 reakcij in uporabili le 8razli~nih protiteles. Leta 2001 se je {tevilodiagnosti~nih imunocitokemi~nih reakcijpovzpelo na 1.589 s 44 protitelesi. Pribli`noenako {tevilo reakcij je bilo potrebno v istemletu narediti zaradi testiranja, da smolahko zagotovili visoko kakovost metode.Ker je kakovost reakcij v imunocitokemijitako odlo~ilnega pomena, danes uporabljamopoleg notranje kontrole kakovosti {e zunanjokontrolo, saj smo vklju~eni v mednarodnoshemo kontrole kakovosti - UKEEQAS ICC. V prihodnosti imamo namenuvesti {e dodatne ozna~evalce v rutinskouporabo za izbolj{anje diagnosti~ne zanesljivostiin za dolo~anje napovednih dejavnikovter dodelati standardizacijo metode.Laboratorij za preto~no citometrijo jepredstavila asist. dr. Veronika Kloboves Prevelikokratnemogo~e lo~iti med limfomomin reaktivnim procesom, {e posebno v vzorcihizlivov. Poleg tega je sama morfologijaredko kdaj zadostna pri opredelitvi tipa limfoma.Z uporabo imunofenotipizacije s preto~nimcitometrom smo pove~ali senzitivnostcitopatolo{ke preiskave pri ne-Hodgkinovihlimfomih, izbolj{ali diagnosti~nozanesljivost in klasifikacijo. [tevilo meritevje v {tirih letih naraslo od 70 na 420 na leto.V prihodnosti nas na tem podro~ju ~aka {eveliko dela saj je potrebno {e izbolj{ati senzitivnost,specifi~nost in mo`nost klasifikacijene-Hodgkinovih limfomov.Poleg standardne diagnostike in uvajanjanovih metod so na oddelku za citopatologijoves ~as potekale tudi druge dejavnosti, kotso analiza kakovosti dela, izobra`evalna inraziskovalna dejavnost ter sodelovanje vprojektih in strokovnih zdru`enjih. Kaj jebilo v 50 letih narejeno na teh podro~jih, staprikazali prof. dr. Marija Us Kra{ovec in doc.dr. @iva Pohar Marin{ek.Analiza kakovosti dela je na oddelku vsaleta potekala predvsem na podro~ju preverjanjadiagnosti~ne zanesljivosti aspiracijskebiopsije. Za take obdelave smo potrebovalisezname vseh vzorcev ABTI dolo~ene lokacijeali nozolo{ke entitete v izbranem ~asovnemobdobju, ki je pri redkih tumorjih obsegalotudi 25 let ali ve~. Citolo{ke diagnozeapril 2003 ISIS

26F O T O R E P O R T A Ž Asmo primerjali s histolo{kimi. Zanesljivostna{ih diagnoz je bila vselej primerljiva z najbolj{imirezultati, ki so jih dosegali citopatolo{kilaboratoriji drugod po svetu. Za izvajanjetovrstnih obdelav je bilo nujno potrebnona oddelku ~im prej uvesti ra~unalni{kobele`enje in obdelavo podatkov. Zametkira~unalni{tva na na{em oddelku segajov leto 1965, ko smo {ifrirane podatkeprena{ali na karton~ke z ro~nim luknjanjem{tevilk na robu. Ta na~in je omogo~al hitrej{esortiranje podatkov, ki je tudi potekalo ro~no.@e v letu 1977 smo sku{ali uvesti ra~unalni{kovodeno bazo podatkov. Zaradi tehni~nihovir smo dobili prvi sodobni ra~unalnikna oddelek {ele leta 1986.Delavci oddelka za citopatologijo smo bilivsa leta udele`eni tudi v procesu izobra`evanja.V okviru dodiplomskega pouka smopredavali na Srednji {oli za farmacijo inzdravstvo, na Fakulteti za naravoslovje intehnologijo (Visoka temeljna organizacijafarmacija)ter na Medicinski fakulteti priProf. dr. Marija Us Kra{ovec je za dolgoletnodelo v citopatologiji prejela ~estitkein {opek........................................................................pouku patologije in onkologije. V okviru podiplomskegaprograma smo usposabljali 16specializantov iz citopatologije, 33 specializantovdrugih podro~ij in sodelovali pri izobra`evanjuna III. stopnji na Medicinski fakulteti.Vsa leta je na oddelku potekal tudiindividualni pouk. Na tak na~in se je v 50letih izobra`evalo 14tujih in 24 doma~ihzdravnikov in drugihstrokovnjakov, 11tehnikov in 10 presejalcev.V poglavju izobra`evanjaje nenazadnjepotrebno omeniti,da smo velikodela vlo`ili tudi v izdelavoobse`ne diatekein u~ne zbirke citopatolo{kihpreparatov.Raziskovalna dejavnostna oddelku zacitopatologijo je obsegala{tudije morfologijerazli~nih nozolo{-kih entitet, ki so potekalev okviru oddelka, in sodelovanje v raziskovalnihprojektih, ki so jih razpisali SkladBorisa Kidri~a, Raziskovalna skupnost Slovenije,Ministrstvo za {olstvo, znanost in{port ter Onkolo{ki in{titut. V raziskovalnodejavnost je vklju~en tudi laboratorija za slikovnocitometrijo. Princip delovanja slikovnegacitometra in namen tovrstnega raziskovanjaje na proslavi razlo`il dr. Jaka Lavren-~ak, dipl. biol. Slikovna citometrija slu`i iskanjunovih diagnosti~nih in prognosti~nihdejavnikov na podro~ju onkologije. Dosedanjeraziskave so potekale na vzorcih tumorjev(dojke, {~itnice, grla, mehkih tkiv,materni~nega vratu, ovarija, plju~ in otro{-kih tumorjev), na zdravem tkivu (granulozacelice, bukalna sluznica) in na celi~nihkulturah.[tevilo vseh raziskav, ki so potekale na oddelku,se pribli`no pokriva s {tevilom let delovanjaoddelka za citopatologijo. Rezultateteh raziskav smo objavili v 60 ~lankih in 177referatih ter povzetkih na strokovnih sre~anjihkot prvi avtorji, pri 211 delih pa smosodelovali kot soavtorji. Poleg tega so nekaterina{i kolegi objavili tudi 15 samostojnihpublikacij, 7 poglavij v knjigah in 14 poljudnih~lankov.Nazadnje smo na proslavi omenili tudisodelovanje zdravnikov oddelka za citopatologijov projektu Zgodnje odkrivanje rakavratu maternice (ZORA) in v Sekciji za citopatologijoSlovenskega zdravni{kega dru{-tva. V projektu ZORA sodeluje znanstvenasodelavka dr. Ana Poga~nik. V okviru projektaje danes organizirano presejanje brisovvratu maternice po Sloveniji, izdelana jeenotna napotnica ter sestavljen pravilnik oZdravniki in strokovni sodelavci oddelka za citopatologijoob zaklju~ku proslave.....................................................................................................delovanju laboratorijev za ginekolo{ko citopatologijoin standarde za ocenjevanjevzorcev. Sekcija za citopatologijo bo svojo40-letnico praznovala prihodnje leto. Sekcijoje ustanovila prof. dr. Marija Us Kra{ovecin jo vodila prvih 14 let. Naslednja {tirileta je sekcijo vodila dr. Alenka Saks, natosmo vodstvo ponovno prevzeli zdravnikina{ega oddelka: znanstvena sodelavka dr.Ana Poga~nik, dr. Marija Bizjak Schwarzbartlin doc. dr. @iva Pohar Marin{ek. Poleg{tevilnih strokovnih sestankov, predavanj,te~ajev in seminarjev, ki so se jih udele`ilidoma~i in tuji strokovnjaki, smo organiziralitudi dva evropska kongresa citologije,ki sta potekala v Ljubljani.Proslavo 50. obletnice oddelka za citopatologijosmo zaklju~ili z dru`abnim sre-~anjem ob pogostitvi, ki nam jo je pripravilOnkolo{ki in{titut.@iva Pohar Marin{ekMag. Irena Srebotnik Kirbi{ je na proslavipredstavila laboratorij za imunocitokemijo.V klopeh so citopatologi,citotehniki in osebje z OI..ISIS april 2003

27F O T O R E P O R T A Ž AZdravni{ki plesSonja Levak Hozjan@e tradicionalni Zdravni{ki ples, ki gaza ~lane Zdravni{kega dru{tva Velenjein za zdravnike in zobozdravnikesosednjih regij prirejamo prvo soboto v mesecufebruarju, je bil tudi letos v Termah Topol{ica.Za sprostitev in lep plesni ve~er v dru`bipartnerjev in prijateljev smo poskrbeli s pomo~joglavnega sponzorja, podjetja Esotechs predstavnico gospo Zofijo Kukovi~. Kraj{iprogram Burek teatra in ~arodej Vi{njar stapritegnila pozornost in nasmejala prav vse.V prijetnem okolju Term Topol{ica jeobisk Zdravni{kega plesa lep dogodek tudizaradi sre~olova, ki ga izvedemo s pomo~jodonatorjev in kjer prav vsaka izbrana {tevilkaprinese dobitek.Ker se ples zaklju~i v zgodnjih jutranjihurah, {e ob zadnjem delu slavnostne ve~erje,je vsako leto zelo obiskan. Zagotovo gabomo priredili tudi februarja 2004! Otvoritveni ples - predstavnica sponzorja ga. Z. Kukovi~ in g. J. ^uk ter predsednicaZdravni{kega dru{tva Velenje M. Seher Zupan~i~ in J. Zupan~i~..............................................................................................................................................Kajetan ^op in Burek teater.......................................................................Plesi{~e smo za kratek ~as prepustili predstavi teatra...............................................................................................................................................april 2003 ISIS

28F O T O R E P O R T A Ž AZa odli~ne jedi in izbor pija~ v Termah Topol{ica vselej poskrbijo....................................................................................................................................................^arodej v akciji z na{im kolegomOtmarjem Blatnikom.......................................................................V dru`bi partnerjev in prijateljev je zimski ve~er na plesu prav to, kar potrebujemo...............................................................................................................................................Le redko kdo {e lahko obsedi ob evergreenih iz na{e mladosti..............................................................................................................................ISIS april 2003

30INTERVJUProf. dr. Igor [vab, predstojnikKatedre za dru`insko medicinoDanica Rotar Pavli~V~asu mojega {tudija na Medicinski fakulteti {e ni bilo predmetadru`inska medicina. Ni presenetljivo, da smo diplomantipodro~je splo{ne medicine za~eli spoznavati {elemed sta`iranjem. Tako sva se prvi~ sre~ala, ko te je Sekcija sta`istovSlovenskega zdravni{kega dru{tva povabila, da predstavi{delo pode`elskega zdravnika. Takrat si delal v Zdravstvenemdomu Ribnica in spomnim se, da smo tvoj naslov prejeli od na{ihpredhodnikov - nekdanjih sta`istov, ki so povedali, da zna{ predstaviti“ta pravo, terensko” medicino. Ali lahko bralcem Izide opi-{e{, kako te je pot privedla v Ribnico in kak{ni so bili tvoji za~etkizdravnika dru`inske medicine?Mogo~e bi morala na za~etku povedati, da ni ~isto res, da ni bilosplo{ne medicine v ~asu {tudija. Obstajala je namre~ obvezna tritedenskapraksa, le daso jo {tudentje jemalikot nujno zlo. Ve~inase jih je te tri tednestra{no dolgo~asila. Zmano je bilo druga~e.@e v ~asu {tudija me jeza~elo zanimati delozdravnika na terenu,v ambulanti. S kolegomMiranom Mo`inosva celo ustanovilapreventivni klub, kije bil namenjen temu,da bi se {tudentje seznanjalis takim delom.Tako kot veliko {tudentskihpobud, jeklub `ivel nekaj ~asa,potem pa prenehal zdelovanjem. Dobrastran tega je bila, dasem se sre~al z delomzdravnikov splo{nemedicine in spoznalnavdu{ence, kot sobili Tone Ko{ir, Bo`idarVolj~ in FranceOktobra 1981 sem opravil zadnji izpitna Medicinski fakulteti. Takrat jebila to {e sodna medicina...............................................................Urlep, ki so si takratmo~no prizadevali zaustanovitev katedre.Ko sem se tako odlo-~al, da grem na prak-so iz splo{ne medicine, sem seodlo~il - za razliko od mojih ostalihljubljanskih kolegov - da nebom pre~epel treh tednov v ambulantiv Ljubljani. Odpeljalsem se v Gornji Grad, v ambulantoFranceta Urlepa, in tampre`ivel tri nepozabne tedne.Delal sem vse tisto, kar sem sipredstavljal, da je delo zdravnika`e takrat, ko sem se odlo~alza medicino. Ko sem kon~al {tudij,je bilo slu`bo te`ko najti, ~esi se odlo~il, da bo{ delal samo v Ljubljani. Ker slu`b v mestu ni bilo,si nisem mogel privo{~iti, da bi ~akal na prilo`nosti in verjel obljubam.Bil sem `e poro~en, `ena je {tudirala in sem {el tja, kjer so milahko ponudili slu`bo za nedolo~en ~as. To je bil Zdravstveni domRibnica. Tam sem se dokon~no odlo~il za ta poklic, ki ga {e sedajopravljam. Te odlo~itve nisem nikoli ob`aloval.Kaj ti je iz tvojega ribni{kega obdobja ostalo najbolj v spominu?O tem bi lahko napisal celo knjigo. Veliko stvari je bilo, vsak pacientzase je zgodba, ki je zanimiva, nepozabna in enkratna. Kolikorse v ~loveka poglobi{, toliko bo{ od njega dobil. Ribnica mi je predstavljalazanimivo izku{njo tudi zato, ker me je kot mestnega ~lovekapresenetilo, ko sem videl, kako ljudje `ivijo eden z drugim, kakotesno so povezani med sabo. Nikoli ne bom pozabil, kako sem seprve mesece slu`be veselil svojega dela. Ko sem se vsak dan vozil vslu`bo iz Ljubljane, sem komaj ~akal, da pridem v ambulanto, inkomaj sem ~akal, da bom lahko med ljudmi in jim posku{al pomagati.S~asoma so pri{la tudi razo~aranja in predvsem ob~utek, da nemore{ vsem pomagati, ki so to zagnanost zmanj{ala. Seveda je bilopolno dogodiv{~in, ki se zgodijo ~loveku, ~e dela v va{kem okolju.Te dogodiv{~ine so povezane z ljudmi, s katerimi sem se sre~eval, znjihovimi zgodbami in z izku{njami, ki sem jih do`ivel in ki so bilev~asih povsem klini~ne, v~asih pa povsem osebne. Tisto, kar me jemorda najbolj presenetilo, je, da delo zdravnika v ambulanti splo-{ne medicine zahteva ne samo klini~no znanje, ampak tudi povsemdolo~ene osebnostne lastnosti. Ljudje od tebe pri~akujejo ne samo,da si dober klinik, ampak da si tudi dober ~lovek, da zna{ ljudemsvetovati v te`avah, ki jih imajo. Do tebe gojijo pri~akovanja, ki pogostoniso realna, in pogosto ti brezmejno zaupajo. V~asih me jebilo kar groza in sem se spra{eval, ali sem res kos vsem tem izzivom.Ampak v zahvalo sem dobil tako hvale`nost in sprejetje, ki me jepotem za vedno priklenilo na ta poklic.Drugi~ sva se sre~ala, ko smo v prostorih Slovenskega zdravni{-kega dru{tva predstavili u~benik Splo{na medicina. Zdi se mi, daISIS marec 2003

31ste bili Bo`idar Volj~, France Urlep, Tone Ko{ir in ti - poleg Jo`kaMajhna - tista gonilna sila, ki je v osemdesetih spro`ila razvoj splo-{ne medicine, ta pa je potem pripeljal do dana{nje dru`inske medicine.Se motim?Mislim, da ima{ ~isto prav. Razvoj dru`inske medicine ni nekaj,kar se je zgodilo v zadnjih desetih, petnajstih letih. To je rezultatI N T E R V J UZdravstveni dom Ribnica, kjer sem za~el svojo pot kot zdravnik..............................................................................................sem se veliko nau~il, bilo pa bi krivi~no, ~e bi ostal samo pri njih. Vspomin se mi je vtisnila {e cela vrsta drugih izjemnih ljudi, ki sem jihimel priliko spoznati. Eden izmed njih je zagotovo Jo`e Mo`gan,zdravnik iz @eleznikov, ki je s svojim na~inom razmi{ljanja in z vztrajanjemna praksi ter na eti~nih merilih tudi zelo mo~no oblikovalzdravnike splo{ne medicine/dru`inske medicine.Mnogokrat se v strokovni in lai~ni javnosti pojavlja vpra{anje, kak-Skupinska slika s prvega sestanka skupine EURACT, ki semse ga udele`il. Skrajno levo je Michael Boland, sedanji predsedniksvetovne organizacije zdravnikov dru`inske medicine,takrat pa {e predstavnik Irske v EURACT-u..............................................................................................desetletij dela in prizadevanj cele vrste navdu{encev, med katerimiso bili nekateri povsem pozabljeni in prezrti. Morda najbolj pravJo`ko Majhen, ki je `al prezgodaj umrl, da bi do`ivel razcvet stroke,za katero se je tako zavzemal. On je bil zdravnik, ki je zelo zgodajnavezal stike z mednarodnimi organizacijami splo{ne medicine vsvetu. Bil je tudi zelo pomemben mislec. Ko sedaj berem nekaterePalma de Mallorca leta 1999, kako uro potem, ko smo uspelis kandidaturo za evropski kongres leta 2003 v Ljubljani..............................................................................................Udele`enci ene prvih u~nih delavnic za zdravnike splo{nemedicine.............................................................................................njegove zapise, ki so bili objavljeni tudi v Zdravni{kem vestniku, semv~asih prav presene~en, kaj vse je napisal in kako prav je imel. Ampaktrojka, ki je vodila razvoj stroke v osemdesetih letih, je bila FranceUrlep, Bo`idar Volj~ in Tone Ko{ir. Vsak od njih je izjemna osebnostin vsak od njih je za razvoj stroke ogromno naredil. Od njih{na je razlika med dru`insko in splo{no medicino. Kdaj se je pravzapravv na{em prostoru pojavil naziv dru`inska medicina in kak-{ni so bili razlogi za preimenovanje?Naziv dru`inska medicina se je pojavil najprej v tujini. K nam soga kasneje prinesli nekateri na{i zdravniki. Med njimi je bil prvi DimitrijZrim{ek. On je celo doktoriral na Medicinski fakulteti v Ljubljaniz raziskavo, ki se je ukvarjala z mo`nostmi razvoja dru`inskemedicine v Sloveniji. To je po mojem vedenju celo prvi doktorat izte stroke v Ljubljani sploh. Dr. Dimitrij Zrim{ek je z njim pokazal,kako se lahko tedanja splo{na medicina v Sloveniji razvije naprej intakrat je bil njegov doktorat dale~ pred ~asom. Kasneje se je ta izrazv Sloveniji pojavil na u~ni delavnici za mentorje, ko smo obravnavalidru`ino v splo{ni medicini in vpliv dru`ine na zdravljenje bolezni.Ko se je stroka razvijala, smo se v bistvu soo~ili z enakimi di-april 2003 ISIS

32S poti na Jalovec.............................................................................................mentorjev, na kak{en na~in osve`ujejo znanje in izpopolnjujejosvoje pedago{ko delo.Mentorji so najbolj{i zdravniki splo{ne medicine, zdravniki, kiso ob svojem rednem delu pripravljeni sprejeti k sebi v ambulanto{tudenta in ga u~iti. Torej ne vodijo skupin {tudentov, ampak gre zaindividualno u~enje ob vsakodnevnem delu v ambulanti. To pomeni,da gre za medsebojno izku{njo in da je pomemben zgled, s katerimposku{amo vplivati na {tudentova stali{~a. Ne gre torej za asistente,kakr{ne poznamo sicer pri klini~nih predmetih, ampak zazdravnike, ki dobro prakti~no delajo in so pripravljeni u~iti. Zaraditega so tudi kriteriji zanje druga~ni od tistih, ki veljajo za asistentena fakulteti. Kdor ho~e postati mentor, mora biti specialist, obenempa mora iti skozi program izobra`evanja, ki ga organiziramo. Takovsako leto organiziramo delavnice, na katerih obravnavamo najnovej{etrende v dru`inski medicini. Posku{amo pokriti tista podro~ja,ki so za dru`insko medicino specifi~na, da jih bodo tudi oni lahkoprenesli {tudentom. Mentorska licenca velja dve leti. Pogosto seZgodnje jutro v gorah.............................................................................................I N T E R V J Ulemami in enakimi mislimi, kot se soo~ajo nekatere druge evropskein svetovne dr`ave. Splo{no medicino smo pripeljali na tako raven,da si je zaslu`ila drugo ime. Odlo~ili smo se po vzoru cele vrste dr-`av, npr. ZDA, Izraela, Portugalske, celotne srednje in vzhodne Evrope,da za~nemo uporabljati naziv dru`inska medicina. Gre za stroko,ki ima enako paradigmo in enaka teoreti~na izhodi{~a kot splo-{na medicina in izraza se pogosto uporabljata kot sinonima, tudi vmednarodnih organizacijah.Kak{en razvoj je do`ivela Katedra za dru`insko medicino in v ~emse pouk na Katedri razlikuje od dela na drugih katedrah?Za~etek je bil res zelo skromen. [tudente smo najprej pou~evali{e v okviru Katedre za socialno medicino, higieno in medicino dela,ker fakultetnega u~itelja {e nismo imeli. Res pa je, da smo `e takratlahko zasnovali zelo inovativen program, pri ~emer smo imeli relativnoproste roke. Uporabili smo izku{nje, ki smo jih pridobili v mednarodnihstikih z u~itelji dru`inske medicine, kjer smo se nau~ilimodernih metod pou~evanja. Prvi asistenti so bili ob meni {e MarkoKol{ek, Mateja Bulc in Gojimir @or`. Kasneje smo se kadrovskozelo okrepili. Zdaj imamo veliko asistentov, ki po svojih mo~eh zelodejavno sodelujejo, tako da vodenje programa za {tudente ni takovelik problem, kot je bil v~asih. Predmet se precej razlikuje od ostalihpredmetov na Medicinski fakulteti. Izhajamo iz stali{~a, da se{tudentje `elijo u~iti, ~e imajo za to mo`nosti in pravo vzpodbudo,in da ni nujno, da bi u~enje moralo biti mukotrpna izku{nja. Zelosmo zmanj{ali {tevilo predavanj: v vseh sedmih tednih, ki jih {tudentjepre`ivijo pri nas, so samo tri predavanja. Poudarek je na deluv skupinah in na terenskem, prakti~nem delu. Katedra ne bi moglaobstojati, ~e ne bi imeli mre`e mentorjev, ki vzamejo {tudente v ambulantein jih tam posku{ajo nau~iti tistih stvari, ki odlikujejo dru-`insko medicino. To {tudentje najbolj cenijo: prizadevnost mentorjevin mo`nost, da prakti~no delajo. V zadnjem ~asu razvijamo tudiraziskovalno delo, tako da bo na tem podro~ju veliko dela tudi vprihodnje.V svojem prej{njem odgovoru si mi dal kar dve izto~nici: mentorjiin kurikularne spremembe. Dotakniva se najprej mentorjev. Pomojih informacijah jih je nekaj ~ez sto oziroma se {tevilka pribli-`uje sto. Morda bi nekoliko podrobneje spregovoril o njihovi vlogi.Ali to pomeni, da ima en mentor skupino {tudentov, kako pravzapravizgleda pouk pri mentorjih, kako Katedra bdi nad znanjem^eprav se mednarodnih organizacij pogosto dr`i sloves, dase predstavniki radi sre~ujejo v udobnem okolju, to za izvr{ilniodbor WONCA ne velja. Leta 2000 smo na moj predlogorganizirali sestanek v Sarajevu. Na sliki je poru{enopredmestje Dobrinja..............................................................................................ISIS april 2003

Jutranja razglednica s poti na Krim {e v~asih, ko se je tja dalo priti s teka{kimismu~mi.....................................................................I N T E R V J Udogaja, da se kolegi po dolo~enem ~asu zasitijoin ne `elijo ve~ sprejemati {tudentov,kar je povsem razumljivo: gre za veliknapor. Je pa razveseljivo dejstvo, da je {tevilomentorjev konstantno in zaradi tegaimamo vedno pribli`no sto zdravnikov, kiso pripravljeni vzeti k sebi {tudenta naprakso.Ker predseduje{ kurikularni komisiji,imamo enkratno prilo`nost, da izvemosve`e novosti, ki se nana{ajo na prenovo{tudija.Kurikularna komisija, ki sem jo prevzelod prof. Sa{e Markovi~, je od vodstvafakultete dobila zelo zahtevno nalogo prenoviti{tudij na Medicinski fakulteti vLjubljani v skladu z modernimi trendi izobra`evanja.Prenova {tudija ima nekajklju~nih elementov. Prvi je, da se zmanj{a{tevilo ur formalnega pouka, kar pomeni,da bi imeli {tudentje dovolj ~asa, da bi v~asu {tudija tudi {tudirali in ne bi imeli celegadne zapolnjenega s {tudijskimi obveznostmi.Spremembe gredo tudi v smer, dabi imel {tudent `e od prvega letnika naprejstik s pacientom in ne, da se s pacientomsre~a {ele v tretjem letniku. Programbomo poskusili organizirati v bolj smiselnihsklopih, ki bi bili za {tudenta bolj razumljiviin bi se potem la`je nau~il. To zadnjeje najte`je, ker zahteva prerazporeditev urnikov in bistveno posegav to, kako so katedre doslej delovale. Cilj te prenove je v bistvuv tem, da bi se ~as {tudija, ki je na Medicinski fakulteti skoraj osemlet, skraj{al in da bi se dvignila kakovost pouka. Prve spremembenameravamo uvesti v naslednjem {tudijskem letu. Naloga je zelo zahtevnazaradi tega, ker je vedno te`ko spreminjati obstoje~e stanje.Za sabo imamo precej sestankov in re~em lahko, da prenovo mo~nopodpirajo {tudentje, z njo pa se na~eloma strinjajo tudi klini~ne katedre.Usklajevanje s predkliniki {e poteka. Potrebno je veliko potrpljenjain prepri~evanja in prakti~no ni~esar ne more{ dose~i brezsoglasja in na silo. Tu se skriva nevarnost, da bomo po nekaj letihdela pri{li do udobnega zaklju~ka, da ni mo`no ni~ spremeniti, kerni mo`no dose~i soglasja o ni~emer, razen o tem, da program ostanetak, kakr{en je, ne glede na to, da se vsi strinjamo, da ga je potrebnoposodobiti. Potem bi lahko uvedli samo kozmeti~ne spremembe.Zelo sem vesel, da sodelujem z ljudmi, ki so izjemno zagnani, ki sopripravljeni veliko narediti za to, da bi bile stvari bolj{e.Gotovo sta tvoj dejavni prispevek in sodelovanje na dodiplomskemizobra`evanju privedla do tega, da si letos prejel presti`noLavri~evo priznanje. Si pri~akoval, da se bo to zgodilo?Moram priznati, da ne. Verjetno je pripomoglo to, da sem predsednikkurikularne komisije in da se je dru`inska medicina uveljavilakot predmet. Moram pa priznati, da mi Lavri~eva nagrada velikopomeni. Pedago{ko delo me veseli. Najlep{a poklica se mi zditazdravni{ki in u~iteljski in sre~en sem, da ju lahko zdru`ujem.V bistvu gre za priznanje, ki ni namenjeno le meni osebno. Greza priznanje temu, kar je dru`inska medicina kot katedra uspela dokazati:da lahko izvede zelo zahteven program za {tudente na takna~in, da so {tudentje zadovoljni, in v skladu z vsemi mednarodnimimerili. Ko smo ta program na{ega pou-~evanja predstavili oziroma opisali in potemposlali v objavo v revijo Medical education,je bila stvar takoj sprejeta. Kar jetudi dodaten dokaz, da pedago{ko dostidobro delamo.Da uspe{ v mednarodnem okolju, mora{vlo`iti ogromno truda. Nam lahko predstavi{svoja prva sre~anja s predstavnikitujih univerz?Moje prve izku{nje s tujino so bile zelodramati~ne. Ko sem bil {e mlad zdravnikv Ribnici na Dolenjskem, me je tedanji direktordr. Volj~ poklical in rekel: “Ve{, vDubrovniku imajo neko sre~anje raziskovalcevin rabijo referate.” Glede na to, dasem jaz takrat `e delal magisterij o pogostihobiskovalcih zdravnikove ambulante,ki je bil prakti~no kon~an, mi je predlagal,da se prijavim. Tako sem se odpravil vDubrovnik. @e pred tem sem imel obdobjekrize, ko sem se spra{eval, ali je tako raziskovanjesploh kaj vredno. V Sloveniji {tudijas tega podro~ja skoraj ni bilo, na fakultetise je ob predlogu teme razvilarazprava o tem, ali je to sploh raziskovanjeali ne. Na sre~o je bil moj mentor prof.Adami~, ki me je vedno znova vzpodbujal,naj ne odneham. V Dubrovniku semdobil prvo potrditev, da je to raziskovanjepomembno, da je dobro in kakovostno in da so moji problemi vveliki meri povezani s tem, da ta stroka v Sloveniji kot akademska nipriznana. Posebej me je seveda vzpodbudilo to, da sem na osnovitega predavanja potem dobil povabilo za naslednje leto za sre~anjeTega kozla sem sre~al konec septembra nedale~ od ko~e naPrehodavcih, na koncu poti Marija Marko Debelakove popolicah Kanjavca..............................................................................................v Madridu. [panski organizator sre~anja je dobil nekaj denarja odnjihovega ministrstva in si je lahko privo{~il, da je pla~al nekaj {olninin letalskih kart in jaz sem bil med dobitniki ene od njih. Takosem pri{el v Madrid in od takrat sem se sre~anj skupin EGPRW red-33april 2003 ISIS

34I N T E R V J US poti na Jalovec.............................................................................................no udele`eval. Ta skupina je zelo pripomogla k temu, da sem si izbrusilkriti~en pogled na raziskovanje in da sem znal lo~iti, kaj jedobro in kaj slabo raziskovanje.V pedago{ke vode sem zajadral kasneje in druga~e. Skupina Leeuwenhorstje verjetno najbolj slavna skupina na podro~ju dru`inskemedicine v Evropi. Izdelali so prvo definicijo, kaj je zdravnikdru`inske medicine. Kasneje so prispevali {e celo vrsto drugih dokumentov,ki so opredeljevali temelje stroke. Ko je Slovenija postalasamostojna, sem pisal predsedniku skupine, ~e se lahko kot predstavnikiSlovenije vklju~imo v skupino. Dobil sem pozitiven odgovorin se za~el udele`evati teh sestankov. Skupina Leeuwenhorst seje potem preimenovala v EURACT (Evropska akademija u~iteljevdru`inske medicine) in tukaj smo se Slovenci dosti dobro uveljavili.Na{ glavni paradni konj v skupini EURACT je predvsem mednarodnite~aj za u~itelje, ki poteka prvi teden septembra na Bledu in jepostal eden izmed temeljnih te~ajev EURACT-a. Posebej sem ponosenna to, da je lani skupina izdala novo definicijo dru`inske medicine,kjer so me povabili med soavtorje.Je bilo sre~anje evropske skupine za raziskavo leta 1993 prvo mednarodno,ki si ga organiziral na slovenskih tleh, ali je bila prva tadelavnica za u~itelje. Kako si za~el z organizacijo mednarodnihsre~anj v Sloveniji.Z organizacijo mednarodnih sre~anj sem za~el najprej na lastnopobudo. Prvo mednarodno sre~anje je bil mednarodni te~aj, ki jesedaj na Bledu. Leta 1993 smo organizirali prvo mednarodno delavnicov Bovcu. Lokalni organizator sre~anja je bil dr. Bojan Rustja, kise je zelo izkazal. V tistih ~asih je bilo zelo te`ko dobiti pokroviteljstvo,sponzorstvo ali organizirati dru`abni del. Njemu gre velika zasluga,da se je te~aj sploh obdr`al. Razlog za organizacijo delavniceje bil preprost. Bo`idar Volj~, France Urlep, Alenka Volj~ in {e kdosmo se vsako leto zadnji teden aprila udele`evali te~aja za u~itelje, kiga je v Dubrovniku organizirala [kola narodnog zdravlja Andrija[tampar. To je bil enotedenski te~aj in tam smo se u~ili modernihmetod pou~evanja. Te~aj je bil izjemno pomemben, ker smo potemte oblike prenesli v Slovenijo preko slovenskih delavnic. Zaradi vojne,ki je izbruhnila v Jugoslaviji, se je dubrovni{ki te~aj prekinil.Predlagal sem, da bi Slovenci organizirali mednarodno delavnico.Prve se je udele`ilo nekaj ~ez 20 ljudi, od tega so bili skoraj vsi Slovenci,samo dva sta bila iz tujine. Eden je bil Jaime Correia de Sousaiz Portugalske, drugi je bil Gialuigi Passerini in ta dva sta {e vednoTudi Ljubljana je lepa pozimi. Pot spominov okrog Ljubljane..............................................................................................z nami. Kasneje se je {tevilo udele`encev pove~evalo, tako da jih imamosedaj okoli 40, od katerih jih je pribli`no polovica iz tujine. Te~ajse je podalj{al s treh dni na en teden in je sedaj ~vrsto uvr{~en v vseprograme izobra`evanja zdravnikov dru`inske medicine, ne gledena to, da je dubrovni{ki te~aj ponovno o`ivel.V Izidi smo `e ve~krat zasledili napoved velikega dogodka - evropskegasre~anja WONCA, ki bo potekalo junija 2003 v Ljubljani.Kako se na vabilo odzivajo kolegi v Evropi in kaj pri~akujete odsre~anja?Kolegi v Evropi se odzivajo, na mojo sre~o, zelo pozitivno. Zanimajih, kako je v Sloveniji, {tevilo izvle~kov, ki smo jih do sedaj prejeli,presega {tevilko 600. Mislim, da bo sre~anje uspelo in da bo udele`encevveliko. To, da smo dobili organizacijo kongresa, je izjemenuspeh zaradi tega, ker je evropski kongres vsako leto vedno v drugidr`avi. In do sedaj je Slovenija dale~ najmanj{a dr`ava, ki je dobilaorganizacijo takega kongresa. Pred nami je bil kongres v Londonu,za nami bo v Amsterdamu, potem pridejo na vrsto Atene, Firence,torej same velike turisti~ne destinacije dr`av, ki imajo velik ugled inveliko zdravnikov. Da dobi organizacijo tako velikega kongresa takomajhna dr`ava, je velik uspeh in lepo priznanje.Med osrednjimi govorci na sre~anju WONCA so navedena zelouveljavljena imena. Morda ne bi bilo odve~, da spregovorimo, kdoso ti ljudje in seveda kak{ne bodo osrednje vsebine sre~anja?Tema kongresa je Izziv v dru`inski medicini. To je {iroka tema,pod katero si lahko predstavljamo marsikaj. Povedati ho~emo, da jeto stroka, ki se razvija in da je potrebno pogledati v prihodnost, kambomo {li in kaj se bo zgodilo. In teh izzivov je kar nekaj. Mi smoopredelili tri klju~ne. Prvi so nove tehnologije, ki prihajajo in ki bodoradikalno spremenile in `e spreminjajo delo zdravnika dru`inske medicine.Te tehnologije so povezane s telekomunikacijami in z razvojeminterneta ter ra~unalni{tva. Tukaj smo dobili izvrstnega predavateljaBranka ^esnika, ki je profesor dru`inske medicine v Avstralijiin je eden izmed klju~nih strokovnjakov s tega podro~ja v svetu.Po rodu je Slovenec in njegovega obiska se prav posebej veselim.Druga tehnologija, ki prihaja in je bolj znana, je genetika, ki bo imelatudi svoje posledice za delo zdravnika dru`inske medicine v prihodnosti.Te posledice so postale vse bolj jasne in zelo pomembnoje, da stroka zna najti svoje mesto. Kako bomo sledili razvoju genetikein kje se vidimo? Predavatelj s tega podro~ja je profesor BernardISIS april 2003

35Gay iz Bordeauxa, ki se s tem podro~jem posebej ukvarja. Drugi velikizziv so bodo~i problemi, zdravstveni in ostali. Ta izziv bo predstavilprofesor Chris van Weela, katerega predavanje bo govorilo otem, kak{ne bodo prihodnje bolezni, ki prihajajo. Glede na to, daimajo Nizozemci zelo dobro analitiko, so sposobni predvideti, kak-{ni bodo trendi bolezni, s katerimi boleznimi se bomo sre~evali vprihodnosti. Druga predavateljica je Iona Heath. Govorila bo predvsemo eti~nih izzivih, ki so na podro~ju dru`inske medicine zelopogosti, pa jih v~asih kar malo zanemarjamo, ker najve~krat nisodramati~ni in pomembni. Tretji velik izziv je, kje mi vidimo svojovlogo, kak{na je vloga zdravnikov dru`inske medicine v zdravstvenemsistemu in kako bomo kot stroka reagirali na spremembe v dru`bi.O tem bosta govorila dva zanimiva predavatelja. Ena je sedanjapredsednica UEMO, to je Evropskega zdru`enja zdravnikov dru-`inske medicine, ki se ukvarja s politiko, Cristina Fabian. Govorilabo o enakosti spolov, o tem, da je v dru`inski medicini vse ve~ `ensk,kaj feminizem lahko prinese dru`inski medicini kot stroki. Tega predavanjase posebej veselim, zlasti zaradi tega, ker sem lani jeseni nakongresu predaval o zdravju mo{kih in bom z velikim veseljem soo-~il svoja stali{~a z njo. Drugi predavatelj je Dan Ostergaard, ki je~lan izvr{ilnega odbora ameri{kih zdravnikov dru`inske medicine.On bo s svojega stali{~a, preko lu`e, kot se temu re~e, povedal, kjeoni vidijo svojo prihodnost in kako oni gledajo na razvoj stroke inna pot, ki so jo prehodili.Gotovo organizatorji pri~akujete veliko podporo tudi v slovenskemprostoru. Kak{ni so odzivi kolegov?Odzivi kolegov so dvojni, ve~plastni. Najve~ je trepljanja po rami:“Dobro da ste se tega lotili, ampak jaz se ne bi”. Taka moralna podpora~loveku godi. Druga skupina so ljudje, ki so se bili pripravljenianga`irati, napisali so izvle~ke in se bodo udele`ili kongresa. Takapodpora je pomembna za razvoj stroke. Izredno sem zadovoljen, daje {tevilo izvle~kov iz Slovenije relativno zelo visoko. Tretja skupinaso seveda tisti, gara~i, s katerimi skupaj pripravljamo kongres. Edenpomembnej{ih rezultatov tega kongresa je morda, da se je pri pripravikongresa izoblikovala skupina ljudi, ki so se bili pripravljenianga`irati, delati in ki bodo verjetno v prihodnosti tudi nosilci teTakole od bilizu se vidi ajdovska deklica s poti na Prisank.............................................................................................I N T E R V J Ustroke pri nas.Vrniva se s podro~ja mednarodnih sre~anj ponovno v aktualno`ivljenje slovenskih dru`inskih zdravnikov. [tevilni zdravniki zrezervo sprejemajo prenos izvajanja dolo~enih posegov s sekundarnena primarno zdravstveno raven. Tako naj bi v prihodnje vodilibolnike s sladkorno boleznijo, antikoagulantno zdravljenje.Tudi uvajanje spirometri~nih preiskav je bilo zaslediti - zaenkratle kot predlog. Kak{ni so tvoji pogledi na spremembe in kako komentira{trenutno stanje na tem podro~ju, predvsem z ozirom naprej navedeni prenos storitev in opravil.Verjetno je treba stvari gledati z dveh vidikov. Eno je na~elno stali{~e:ali problem sladkorne bolezni sodi v osnovno zdravstvo in aliantikoagulatna terapija sodi v osnovno zdravstvo? Z na~elnega stali{~adilem ve~inoma ni. Diabetes sodi v roke zdravnika dru`inskeZimska panorama v Kosezah.............................................................................................medicine zaradi tega, ker je tako pogost problem in ga specialisti~nestroke same enostavno ne morejo obravnavati. ^im je nek problemdovolj pogost, je logi~no, da se prenese v osnovno zdravstvo. S tegana~elnega stali{~a so vsi ti prenosi logi~ni. Druga stvar je seveda, daje treba prenos izvesti tako, da se ne prenese samo delo, ampak tudidenar in kadre. To se ne zgodi vedno. Pogosto se predvideva, da bodokljub temu, da se je specialistika odrekla dolo~enim problemom injih prenesla v osnovno zdravstvo, sredstva ostala enaka. Osnovnozdravstvo naj bi sprejelo dodatne obremenitve brez kakr{nega kolinadomestila. To ni prav. Ko se prenese neko delo ali nek nov postopekv osnovno zdravstvo (kar se bo dogajalo vedno znova), je trebazagotoviti celo vrsto pogojev, od finan~nih, kadrovskih, izobra`evalnih.Seveda je treba prenos izvesti v sodelovanju med strokami.To pomeni, da mora tudi osnovno zdravstvo k temu dati svoj pristanek,in sicer preko raz{irjenega strokovnega kolegija za dru`inskomedicino, kar pa se ne dogaja vedno.Zadnje ~ase posve~amo vedno ve~jo pozornost sporazumevanju(komunikaciji) med zdravnikom in bolnikom ter zdravnikomdru`inske medicine in klini~nim specialistom. Se ti zdi, da imamozdravniki dru`inske medicine dovolj znanja s tega podro~jaoziroma zakaj je komunikacija tako v ospredju, ne samo v na{istrokovni javnosti, ampak predvsem v lai~ni?Zakaj je v ospredju v lai~ni javnosti, je verjetno razumljivo. Pacientte`ko presoja, ali je njegov zdravnik klini~no na visoki ravni,zlahka pa presodi, ali se je sposoben z njim sporazumeti ali ne. In toje tisto, na osnovi ~esar bo pacient lahko ocenil kakovost svojegazdravnika. Ravno tako, kot bo lahko ocenil kakovost svojega zdravnikana osnovi organizacijskih napak, ki se dogajajo v ambulanti. ^ebo moral ~akati v ambulanti na svojega zdravnika {tiri, pet ur, potembo zanesljivo sklepal, da je kakovost organizacije slaba. Kolikoapril 2003 ISIS

36Marko na vrhu Rogatca.............................................................................................I N T E R V J Uje to zdravnikova odgovornost, je potem druga stvar. Drugi razlog,zakaj je komunikacija pomembna, je, da je ogromno napak, ki sezgodijo v dru`inski medicini, prej rezultat neustreznega sporazumevanjamed zdravnikom in pacientom, kot neustreznega klini~negaznanja. S tega stali{~a je komunikacija eno poglavitnih strokovnihpodro~ij dela dru`inskega zdravnika. Narejenih je bilo `e ve~{tudij, kjer je bilo dokazano, da ~e je zagotovljena komunikacija medzdravnikom in pacientom, potem so klini~ni izidi dolo~ene boleznibolj{i. ^e oklestimo delo zdravnika dru`inske medicine samo na njegovoklini~no znanje, da bo vedel, katera zdravila predpisati pri kateribolezni, potem smo ga oropali nekaterih bistvenih elementovnjegove stroke. O tem kon~no govori tudi nova definicija dru`inskemedicine, ki jasno opredeljuje klju~na podro~ja dela zdravnikov dru-`inske medicine in med njimi je seveda komunikacija zelo pomembna.Kak{na je zadnja leta vloga Zdru`enja zdravnikov dru`inske medicinein Katedre pri izobra`evanju s podro~ja sporazumevanja?@e sekcija za splo{no medicino v osemdesetih letih je za~ela z u~enjemsporazumevanja preko u~nih delavnic. To je bilo prvi~, da smose u~ili igranja vlog, da smo se gledali, kako se sporazumevamo inkak{ne so te`ave. To tradicijo Zdru`enje goji {e naprej, tako da navseh delavnicah, tudi na nekaterih velikih sre~anjih, recimo naSchrottovih dnevih, prika`emo video, kjer se poka`e, kako se pravilnosporazumevamo. Tudi jaz sem `e posnel kak video. Na dodiplomskiravni u~imo {tudente sporazumevanja s pacientom prekovidea in analize tega videa v skupini v {estem letniku. Zato imamonekaj sodelavcev, ki igrajo vloge pacientov in ki nam pri tem pomagajo.[koda je, da se {tudentje tega ne u~ijo veliko prej, v prvem,drugem letniku. Program prenove {tudija predvideva, da se bo u~enjesporazumevanja preneslo v zgodnej{e letnike, kar je edino smiselno.Znanje lahko pridobimo tudi s pomo~jo tiskanih in elektronskihmedijev. Dru`inska medicina slovi po bogati publicisti~ni dejavnosti,vsaj zadnja leta. Imamo tudi vsaj dve spletni strani. Namlahko na kratko opi{e{, kako ste dosegli tako visoko stopnjo aktivnostiter u~inkovitosti in seveda, ali se nam morda `e obeta u~enjena daljavo?To, da imamo toliko tiskanih medijev, je glavna zasluga JankaKersnika. Janko je neverjetno sposoben pripraviti kakovostne tiskanemateriale. Prej ni bilo za u~ne delavnice nobenih tiskanih gradiv,odkar pa se je on lotil uredni{tva, se je na vsaki u~ni delavnici pojavilaposebna publikacija in to je njegov dragoceni prispevek. Tudispletna stran Zdru`enja je skorajda njegovo avtorsko delo. To deloje zelo pomembno in materialov je res veliko, krona vsega je verjetnou~benik. U~enje na daljavo je stvar (upam, da bli`nje) prihodnosti.Zdravniki se bodo vse bolj izobra`evali na daljavo in samo vpra-{anje ~asa je, kdaj bomo v Sloveniji lahko ponudili kakovostne programetakega izobra`evanja. Tako izobra`evanje ima celo vrsto prednostiin tudi nekaj slabosti, kot velja povsod. Po svoje me ~udi, daprave ponudbe na tr`i{~u ni ve~. Mogo~e tudi zaradi tega, ker zdravnikiv svojih ambulantah niso ustrezno opremljeni. To je mogo~epodro~je, kjer Slovenija v tej stroki najbolj zaostaja: zdravniki neuporabljajo modernih tehnologij toliko, kot bi jih lahko.Se ti zdi, da kljub temu {e potrebujemo tiskane medije. Navedelsi, da ste izdali na Zdru`enju v sodelovanju s Katedro u~benik.Tiskani mediji bodo zmeraj imeli svoje mesto in jih bomo vednopotrebovali. Gre za dopolnjevanje enega in drugega. Mislim, da bozmeraj prostor za gradiva z delavnic, za ~asopis in knjigo. Je pa sevedamoderna, elektronska tehnologija tista, ki bo zapolnila dolo~enepraznine ali pa odpravila dolo~ene slabosti, ki jih ima tiskani medij.Tudi Isis bodo, po moje, zdravniki raje prebirali tako, da ga bodovzeli v roke in prelistali. Verjetno bo manj tistih, ki se bodo usedli zara~unalni{ki ekran in ga brali preko interneta.V Izidi posebej negujemo rubriko Zdravniki v prostem ~asu? Kakoga pre`ivlja{ ti, ali ga sploh ima{?Seveda ga imam. Ve~ stvari je, ki me razveseljujejo. Najraje pre-`ivljam prosti ~as s svojo dru`ino. Pomembno je, da smo skupaj inda se pogovarjamo. ^e gremo na kak{en izlet, je dobro, v~asih pa jedovolj `e, da smo doma in da smo skupaj, ker nas `e to dovolj zapolnjuje.Za lastno sprostitev, ~e je ~as, grem v hribe. Knjiga, ki sem jov zadnjih letih najpogosteje vzel v roke, je sicer izpod peresa u~iteljana na{i fakulteti, ampak ni medicinski u~benik. Naslov je “50 zavarovanihplezalnih poti po Sloveniji”, avtor pa je prof. Andrej Ma{era.Ukvarjam se z rekreacijo in posku{am redno te~i. Vsaj dva- dotrikrat na teden te~em kak{no uro, morda dve. To je seveda dale~pod dose`ki nekaterih drugih zdravnikov, me pa zelo dobro sprostiin med tekom se mi porodi marsikatera dobra ideja. V~asih kaj postorimpo vrtu, kar tudi po~nem z veseljem. To so v glavnem vsimoji hobiji. @al sem branje knjig precej opustil, ker veliko preberemv slu`bi.Te pri teku {e spremlja hi{ni ljubljenec?Na{emu doma~emu ljubljencu je ime Marko in je pes pasme hovawart.Star je pet let in pol. Ne te~e pretirano rad, v hribe ga pa,kadar se le da, vzamem s sabo. Je izvrstna dru`ba in izredno vesel, ~eje ob meni. Verjetno je najbolj razvajen ~lan na{e dru`ine.Sku{ala sva se dotakniti osrednjih postaj na tvoji profesionalnipoti, na koncu sva se dotaknila {e prostega ~asa. Se ti zdi, da sva {ekaj izpustila?Mislim, da nisva ni~ izpustila.V imenu bralcev Izide se ti najlep{e zahvaljujem za pogovor in ti`elim {e veliko uspehov v zasebnem in poklicnem `ivljenju.Hvala.ISIS april 2003

AKTUALNO39Prednostne dejavnosti Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slovenije vletu 2003Borut Miklav~i~Gospod Borut Miklav~i~, novi generalni direktor, je prevzelvodenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje 3. marca 2003.Javnosti je na novinarski konferenci, 12. marca, predstavilprednostne naloge ZZZS v leto{njem letu. Prvi izziv na novemdelovnem mestu se mu je postavil kar sam, saj po finan~nem na-~rtu pri~akujejo letos ve~ kot 22 milijard tolarjev primanjkljaja.Zato je nemudoma pri~el z dejavnostmi, ki naj bi vsaj omilile, ~ene popravile nevarne rde~e {tevilke. Ob tem je gospod Miklav~i~tudi povedal, da je primopredaja dela s prej{njim generalnim direktorjempotekla zelo dobro, natan~no in u~inkovito. GospodFranc Ko{ir zaenkrat ostaja v Zavodu, kjer bo njegova pomo~ zelodobrodo{la pri vseh izzivih, ki jih nalaga nezavidljivi finan~ni polo`aj.ebnBorut Miklav~i~, novi generalni direktorZavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije...........................................................................V Sloveniji se v zdravstvu v zadnjem ~asu, tako kot v {tevilnihdrugih evropskih dr`avah, sre~ujemo z vse ve~jimi te`avami pri zagotavljanjusredstev za izvedbo zdravstvenih programov, ki jih potrebujeprebivalstvo. Na to vpliva ve~ dejavnikov hkrati, med njimiznana demografska gibanja, ve~ja zahtevnost prebivalstva, dra`ji medicinskipostopki, zdravila idr., kar posledi~no povzro~a velike pritiskena rast izdatkov in vse ve~ja neskladja med potrebami in materialnimimo`nostmi, ki jih imajo dr`ave na voljo.V Sloveniji lahko kot posebnost dodamo tudi, da je Zavod v zadnjihletih prevzel tudi vrsto novih obveznosti, npr. pove~anje pla~zaposlenim v zdravstvu, uvajanje DDV in spremembe pravic iz mejnihsocialnih podro~ij. Slednje do`ivljamo kot pravi vdor v sistem,saj je odhodke Zavoda za nekatere nove obveznosti iz zakona o delovnihrazmerjih, zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primerbrezposelnosti ter za druge sistemske novosti mogo~e oceniti na okoli3,3 milijarde tolarjev na letni ravni. Za ve~ji del tega zneska je bilorazbremenjeno gospodarstvo oziroma delodajalci. K temu lahko dodamotudi za okoli 2 milijardi tolarjev manj vpla~anih prispevkovzaradi bonitet kot posledice uveljavitve 2. stebra pokojninske reforme.Tudi uvedba DDV pomeni za Zavod na letni ravni 11 milijardtolarjev odhodkov brez nadomestila z novimi viri. Vsi ti dejavnikivplivajo na negativne poslovne rezultate Zavoda, premo{~anje likvidnostnihte`av z najemanjem kreditov ter druge spremljajo~e ukrepe,ki spremljajo neuravnote`eno poslovanje. Za leto 2002 to pomeni8,7 milijarde tolarjev primanjkljaja.Zaradi vse te`jih pogojev poslovanja, ki se zaradi sprememb v zunanjemokolju lahko {e zaostrijo, Zavod te dni na~rtuje izvedbo ukrepov,katerih osnovnicilj je uravnote-`iti prihodke in odhodkeZavoda. Zavodbo v kratkempristopil k sprejemurebalansa finan~negana~rtaZavoda za leto2003, po katerem sebodo po sedanjihocenah obveznosti(odhodki) pove~alirealno za 5,7 odstotkav primerjaviz letom 2002. Kerni realno pri~akovatipomembnej{egapove~anja prispevnihstopenj,smo dol`ni pristopitik izvajanju tu predlaganih in drugih dejavnosti za izravnavo prihodkovin odhodkov in s tem zagotoviti nemoteno uresni~evanjepravic zavarovancev.Dejavnosti bomo izvajali na sistemski ravni in na ravni organizacijeslu`b Zavoda. Zajele bodo tri klju~na podro~ja, in sicer zagotavljanjefinan~nih virov, obvladovanje izdatkov in podro~je dopolnitvesistemske zakonodaje.Racionalizacija izvajanja programovMednarodne primerjave, nekatere med njimi bomo te dni predstavilitudi ~lanom skup{~ine Zavoda v Poslovnem poro~ilu Zavodaza leto 2002, ka`ejo, da je slovensko zdravstveno varstvo na zadovoljiviravni, ~e ga primerjamo z dr`avami Evropske unije. Razen redkihizjem na podro~ju nekaterih vrhunskih storitev dolo~enih specialnihstrok (nekatere zahtevne operacije), so zavarovanim osebamna voljo zdravstvene storitve v obsegu in kakovosti, kot so ju vajenievropski zavarovanci. Tak{na je lahko tudi na{a ocena zdravstveneslu`be, ki ka`e, da medicina oziroma zdravni{tvo ob danih mo`nostihdosega dobre in tudi vrhunske rezultate.Tak{ne pozitivne trende je potrebno zagotoviti tudi v prihodnje,zato bo Zavod kljub te`avam pri zagotavljanju uravnote`enega po-marec 2003 ISIS

40A K T U A L N Oslovanja ohranil eno izmed temeljnih usmeritev v lanskem letu sprejetegastrate{kega razvojnega programa, da bodo dejavnosti Zavodana podro~ju pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenegazavarovanja usmerjene v ohranjanje z zakonom zagotovljenega obsegapravic, ki ga je potrebno dograjevati skladno z razvojem medicine.To pa pomeni: dolo~anje prednostnih ciljev, prerazporejanje in prestrukturiranje programov, zmanj{evanje ~akalnih dob za storitve, ki jih zavarovanci najboljpotrebujejo (osnovni namen Zavodovih razpisov za dodatne programe).Vsebina dejavnosti za izravnavo prihodkov z odhodki ne bo kr-~enje pravic ali programov, temve~ racionalizacija izvajanja programovobveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod si bo v letu2003 pri urejanju odnosov z izvajalci prizadeval za racionalno izvedboprogramov na na~ine, kjer bodo prednostne obravnave dele`netiste zavarovane osebe, kjer je to strokovno upravi~eno. Zavodbo v ta namen {e posebej pozorno prou~il mo`nosti za skraj{evanjeKer ga je ob nastopu dela 3. marca 2003 pri~akala izguba,se je tako novih delovnih dol`nosti kot stikov z novinarjilotil zelo delovno........................................................................................nadpovpre~no dolgih ~akalnih dob v specialisti~ni dejavnosti ter uveljavljanjedoslednega naro~anja bolnikov po urah v ambulantah javnezdravstvene slu`be. Posebne pozornosti bodo pri tem dele`ne specialisti~neambulante na sekundarni in terciarni ravni ter bolni{ni~nadejavnost. Prav tako bo Zavod v tem letu nadaljeval z izvajanjemprogramov za racionalno porabo zdravil, kjer v sodelovanju s strokopripravlja ve~ projektov za obvladovanje izdatkov za zdravila inracionalno predpisovanje zdravil na recept. Pomembni usmeritviZavoda sta tudi uveljavljanje cenej{ih generi~nih zdravil in uveljavitevpogajanja za cene zdravil. Okrepljene bodo tudi vse nadzornedejavnosti Zavoda, katerih cilj je zagotoviti kakovostno izvedbo programovza zavarovane osebe v skladu z dogovorom in pogodbami.Da bi dosegli te cilje, moramo ~imprej: sprejeti dopolnjen finan~ni na~rt Zavoda za leto 2003, sprejeti Splo{ni dogovor s partnerji in podpisati pogodbe z izvajalci zdravstvenih storitev.Prednostna usmeritev Zavoda na podro~ju partnerskih pogajanjs partnerji v zdravstvu in pogodbenih odnosov z izvajalci zdravstvenihstoritev bo izbolj{anje u~inkovitosti postopkov partnerskih pogajanjs poudarkom na pravo~asnem sprejemu Splo{nega in podro~nihdogovorov med partnerji v zdravstvu ter pravo~asnem sklepanjupogodb z izvajalci zdravstvenih storitev. Cilj Zavoda je sklenitipogodbe z izvajalci do poletja 2003. Zavod bo z dodatnimi javnimirazpisi izbiral cenovno ugodne in kakovostne izvajalce, ki bodo zagotoviliskraj{anje ~akalnih dob. Dodatni programi so tudi prilo`nostza druga~no organizacijo dela na nekaterih oddelkih. Zavod pabo sodeloval tudi pri oblikovanju sprememb obra~unskih modelov,uvajanju novosti, kot je pla~evanje po metodi DRG. Cilj teh spremembje zagotoviti ve~jo preglednost in u~inkovitost financiranjaizvajalcev po na~elu, da naj denar sledi bolniku. Zavod bo dejavnosodeloval tudi z zdravni{kimi organizacijami in Zdravni{ko zbornicoSlovenije in si prizadeval za ustrezno financiranje specializacij,sistemati~no uvajanje kazalcev kakovosti v vseh zdravstvenih dejavnostih,vklju~no z zdravstveno nego, in uvajanje vrednot poslovneodli~nosti v javno zdravstvo. Tu pri~akujem veliko pomo~ ne le direktorjevzdravstvenih zavodov oziroma zdravstvenega mened`menta,temve~ vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, {e posebej tudi zdravnikov.Konkretni ukrepi za izravnavo prihodkov inodhodkovZavod bo za zagotovitev ustreznej{ih finan~nih virov pristopil knaslednjim prednostnim dejavnostim: vzpostavljanje bolj{ih evidenc Dav~ne uprave RS za pla~evanjeprispevkov, izbolj{anje nadzora nad pla~evanjem prispevkov, opredeljevanje enotnih kriterijev za odlog in odpis prispevkov, pove~anje u~inkovitosti izterjav povra~il {kode (regresni zahtevki), predlagali bomo zakonske spremembe za uvedbo novih virov zapokrivanje programa obveznega zdravstvenega zavarovanja, predlagali bomo spremembe zakona o zdravstvenem varstvu inzdravstvenem zavarovanju.Znano je, da so a`urne evidence o stanju nepla~anih prispevkov,ki jih za Zavod vodi Dav~na uprava RS, predpogoj za u~inkovitoizterjavo nepla~anih prispevkov. Zavod bo v dogovoru z Dav~noupravo RS sku{al zagotoviti pogoje, da se evidence izbolj{ajo. Zagotovitibo potrebno tudi izena~evanje pogojev pla~evanja in spremljanjaizpla~il prispevkov za posamezne kategorije zavezancev. Pritem je na{a usmeritev, da je pokrivanje pravic v sistemu solidarnostistrogo vezano na izpolnjevanje obveznosti oziroma redno pla~evanjeprispevkov.Posebej bodo okrepljene tudi dejavnosti Zavoda za pove~anjeu~inkovitosti izterjav povra~il {kode (regresni zahtevki) v primerih,ko so stro{ki zdravljenja nastali zaradi bolezni, po{kodbe ali smrti,ki je bila povzro~ena namenoma ali iz velike malomarnosti (86. ~lenzakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).Zavod bo za zagotovitev bolj{ega obvladovanja izdatkov pristopilk naslednjim prednostnim nalogam: preverjanje mo`nosti uskladitve obremenjenosti z DDV za zdravstvenemateriale, zdravila in medicinsko-tehni~ne pripomo~ke sstanjem v dr`avah Evropske unije,ISIS april 2003

41A K T U A L N O v partnerskih pogajanjih uveljaviti usmeritev Zavoda za financiranjeobsega programov zdravstvenih storitev na ravni obstoje-~ega (na ravni 2002), v partnerskih pogajanjih uveljaviti usmeritev za financiranje letistih dodatnih programov, ki prina{ajo pozitivno razmerje medkoristmi in stro{ki, obvladovanje izdatkov za bolni{ni~ne dejavnosti, zavzeli se bomo in podprli prizadevanja za standardizacijo in racionalizacijopostopkov nabave blaga in storitev v zdravstvenihzavodih, racionalizacija porabe in obvladovanje izdatkov za zdravila, racionalno ocenjevanje za~asne delovne nezmo`nosti in zmanj-{evanje odsotnosti z dela, okrepljena nadzorna dejavnost Zavoda, racionalizacija stro{kov strokovne slu`be Zavoda.Zavod bo ponovno analiziral stanje na podro~ju uveljavljenih stopenjza DDV za zdravstvene materiale, zdravila in medicinsko-tehni~nepripomo~ke, ki zna{ajo v Sloveniji 8,5 odstotka oziroma 20odstotkov. Po sedanjih ocenah se vpliv uvedbe DDV na letni ravnika`e kot pove~anje odhodkov Zavoda za okoli 11 milijard tolarjev.Zavod bo na tej osnovi z ustreznimi predlogi na dr`avni ravni sku{alpovi{ane odhodke nadomestiti ali iskati druge na~ine, da se ta sredstva,ki so se preusmerila v dr`avni prora~un, vrnejo za zdravstvenenamene.“Za omenjeno blago so v dr`avah Evropske unije pri uvajanjuDDV imeli naslednje zni`ane stopnje DDV: Belgija 1 %, Gr~ija 4%, [panija 4 %, Francija 2 %, Irska 2,5 %, Italija 4 %, Luksemburg3 %, Nizozemska 6 %, Portugalska 5 %, Nem~ija 7 %, Finska 6 %.”Vir: poslovno poro~ilo ZZZS in drugi podatki ZZZSZavod bo v partnerskih pogajanjih uveljavljal usmeritev, da ve-~ina programov ostane na ravni iz leta 2002. Izvedba dodatnih programovje utemeljena kot izjema le v primerih, ko so {iritve na prednostnihpodro~jih smiselne zaradi ugodnega razmerja med stro{kiin koristmi (sr~na kirurgija, transplantacija idr.) oziroma kjer z izvedbotakih programov ve~ prihranimo, kot ~e bi z izvedbo odla{ali.“Primer sive mrene: na operacijo za odstranitev sive mrene~aka po zadnjih podatkih okoli 11.000 oseb, pri ~emer zna{a ~akalnadoba v povpre~ju 15 mesecev. ^eprav ve~ina teh bolnikovni ve~ aktivnih zavarovancev, lahko tisti posamezniki, ki so zaradisive mrene (izrazito poslab{anega vida) za~asno nezmo`ni za delo,v 15 mesecih bremenijo Zavod iz naslova nadomestila pla~e za ~asza~asne zadr`anosti od dela tudi do 2,2 milijona tolarjev ali celove~. Zavod je letos v dodatno razpisanem programu dosegel cenoene operacijo sive mrene v vi{ini 122.000 tolarjev.”Vir: poslovno poro~ilo ZZZS in drugi podatki ZZZSPrihranki na podro~ju bolni{ni~ne dejavnosti so mo`ni na osnoviracionalne izvedbe programov. Zavod bo v dogovoru in pogodbahprizadevanja za obvladovanje izdatkov na ravni bolni{ni~nihstoritev nadgradil z uvajanjem dolo~enih vzpodbud in stimulacij zatiste izvajalce, ki bodo uspe{no preusmerili del bolni{ke dejavnostiv stro{kovno u~inkovitej{o izvajanje dnevne in enodnevne bolni-{nice.“[tevilne {tudije dokazujejo, da je mogo~e brez negativnih u~inkovizvesti u~inkovito zdravljenje izbranih bolezni in stanj zavarovanihoseb z izvajanjem programov dnevne oziroma enodnevnebolni{nice na podro~ju ginekologije, dermatologije, pediatrije,okulistike, otorinolaringologije ter na podro~ju kirurgije in internistike.Vkolikor bi se vsaj 3-5 % omenjenih programov izvajalona omenjeni na~in, bi se lahko prihranilo skupaj 632 milijonovtolarjev, od tega bi polovico prihrankov zadr`al izvajalec kotspodbudo za racionalno izvajanje programov, polovico v vi{ini316 milijonov tolarjev pa bi na letno prihranil Zavod.”Vir: poslovno poro~ilo ZZZS in drugi podatki ZZZSPodatki o rezultatih dejavnosti za obvladovanje porabe zdravil vletu 2002 so ohrabrujo~i. Zato bomo nadaljevali z racionalizacijopredpisovanja zdravil na recepte in zmanj{evanjem trenda porabezdravil, vklju~no s sistemskimi spremembami, kot so uvedba sistemareferen~nih cen zdravil in neposredna pogajanja s proizvajalcizdravil o ceni zdravil.“Po raziskavi Zavoda (april 2002) le 55,6 % zdravnikov splo-{ne in dru`inske medicine pri uvajanju zdravila v dolgotrajnozdravljenje (kroni~na terapija) pogosto upo{teva tudi ceno zdravila,tretjina zdravnikov pa le redko. V primeru, da bi zdravniki vve~ji meri predpisovali cenej{a generi~na zdravila, bi Zavod na letniravni prihranil najmanj 1 milijardo tolarjev. Brez namena o~itanjapa {e tale podatek: v letu 2002 je 52 zdravnikov v Sloveniji predpisalozdravila v skupni vrednosti 6,65 milijarde tolarjev, v povpre~ju127,9 milijonov tolarjev na zdravnika.”Vir: poslovno poro~ilo ZZZS in drugi podatki ZZZSKot je bila javnost `e seznanjena, se je lani {tevilo dni odsotnostiz dela v Sloveniji pove~alo, s tem pa tudi izdatki Zavoda za nadomestilapla~e zaradi za~asne zadr`anosti od dela (bolni{ki stale`). Zavodje lani sprejel zelo pomembne strokovne kriterije in izdelal posebenpriro~nik za ocenjevanje za~asne delovne nezmo`nosti, pri~emer so sodelovali predstavniki vseh strokovnih kolegijev izbranihmedicinskih strok. Pozitivno mnenje in priporo~ilo sta dala tudi Ministrstvoza zdravje in Zdravni{ka zbornica Slovenije. S tem so danedobre strokovne osnove za okrepljeno dejavnost Zavoda, katere ciljje racionalno ocenjevanje za~asne delovne nezmo`nosti v Sloveniji.Za celovito obvladovanje pojava odsotnosti z dela v Sloveniji pa tiukrepi ne bodo dovolj, temve~ bo potrebna tudi medsektorska usklajenost,sodelovanje socialnih partnerjev, predvsem delodajalcevna splo{no in {e posebej pri nesre~ah pri delu.“Zdravni{ke komisije Zavoda so lani izdale 262.881 mnenj vzvezi z ugotavljanjem za~asne nezmo`nosti za delo nad 30 dni. Naosnovi strokovnih kriterijev je ob ve~jem poenotenju postopkovocenjevanja dela nezmo`nosti med obmo~nimi enotami mo`nozmanj{ati povpre~no trajanje za~asne zadr`anosti z dela vsaj za endan. Na letni ravni bi s tem zmanj{ali izdatke za nadomestila pla~za okrog 1,3 milijarde tolarjev. Kaj bi lahko pokrili s tem zneskom:1,3 milijarde tolarjev = 466 operacij na odprtem srcu = 7.732 operacijsivih mren = 1.300 operacij kolkov!”Vir: poslovno poro~ilo ZZZS in drugi podatki ZZZSapril 2003 ISIS

42A K T U A L N OZavod bo izvedel tudi program racionalizacije stro{kov za lastnoposlovanje oziroma stro{kov strokovne slu`be Zavoda, ki deluje na55 lokacijah v Sloveniji. Najve~ji obeti pri tem se ka`ejo pri zmanj-{evanju materialnih stro{kov poslovanja in u~inkovitem sistemu javneganaro~anja.Opisane dejavnosti bodo terjale veliko usklajevanja in tudi podporevseh sodelujo~ih. Na podro~ju sistemske zakonodaje je za Zavodnajpomembnej{e uveljavljanje na~ela, da je potrebno za vsakonovost, pravico ali dodaten program, ki se pla~uje s sredstvi obveznegazdravstvenega zavarovanja, opredeliti nov oziroma dodaten virfinanciranja. Opozoril bom na problem {tevilnih novih zakonskihobveznosti.Za zagotovitev dolgoro~nih u~inkov opisanih dejavnosti na izbranihpodro~jih bo potrebno uvesti tudi zakonske oziroma sistemskespremembe. Ocene ka`ejo, da je pri tem potrebna celovita ureditevprednostne obravnave za bolj{e obvladovanje izdatkov za zdravilain za odsotnost z dela.Za izvajanje prednostnih dejavnosti bo Zavod v naslednjih tednihizvedel delovne razgovore s predstavniki Ministrstva za finance,Ministrstva za delo, dru`ino in socialne zadeve, Ministrstva za notranjezadeve, predstavniki obeh prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic(Adriatica in Vzajemne) in drugih pomembnih organizacij.Intenzivno bo potekala tudi obravnava problemov financiranjain drugih `go~ih vpra{anj izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanjas socialnimi partnerji v dr`avi in organi upravljanja Zavoda.Prav tako `e poteka obravnava opisanih dejavnosti v zdravstvenemsektorju, tj. s predstavniki Ministrstva za zdravje, Zdravni{ke zborniceSlovenije, Lekarni{ke zbornice Slovenije, Zdru`enja zdravstvenihzavodov in drugimi pomembnimi zdravstvenimi ustanovami.Z zavestjo, da je potrebno za ohranitev zdravstvenega varstva inzdravstvenega zavarovanja na sedanji visoki ravni storiti najve~, karv tej dr`avi zmoremo, bo Zavod vzpostavil potrebno medsektorskosodelovanje za uspe{no izvedbo opisanih prednostnih dejavnosti.Sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja so sredstva vseh zavarovancev,zato smo z njimi dol`ni vsi, ki izvajamo ta sistem, racionalnoravnati.Novosti pri delu invalidskih komisijGabrijela D{ubanVdecembru leta 1999 je bil sprejet Zakon o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju (v nadaljevanju Zakon), ki je pri-~el veljati s 1. 1. 2000. Vendar se Zakon ni uporabljal v celoti,ker je bila uporaba ve~ine dolo~b o invalidskem zavarovanju odlo-`ena do konca leta 2002. S 1. januarjem 2003 so se pri~ele dolo~beinvalidskega zavarovanja izvajati, s tem pa je bilo potrebno novimdolo~bam invalidskega zavarovanja prilagoditi tudi organizacijo inna~in dela invalidskih komisij (v nadaljevanju IK).Zakaj?Temelj nove pravne ureditve invalidskega zavarovanja je uvedbanove definicije invalidnosti, novih definicij kategorij invalidnosti,definicije svojega poklica in preostale delovne zmo`nosti, poklicnarehabilitacija pa je postala temeljna pravica in obveznost delovnegainvalida.Podlaga za ugotovitev invalidnosti po novi definiciji je spremembav zdravstvenem stanju, ki je ostala kot posledica zdravljenja in medicinskerehabilitacije. Ta sprememba zdravstvenega stanja lahkopovzro~i spremembo v delovni zmo`nosti, in sicer kot izgubo pridobitnezmo`nosti za katerokoli organizirano pridobitno delo alikot zmanj{anje oziroma izgubo poklicne zmo`nosti za delo v svojempoklicu. Ugotoviti, kak{na je preostala delovna zmo`nost in aliobstaja mo`nost poklicne rehabilitacije, je naloga izvedenskega organaZavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (vnadaljevanju Zavod), to je IK. Vsaka odlo~itev o priznanju katereod pravic iz invalidskega zavarovanja je obvezno vezana na predhodnoizvedensko mnenje IK.Ker so torej mnenja IK temeljnega pomena v postopku ugotavljanjapravic iz invalidskega zavarovanja, je nujno, da na~in dela inorganizacijo IK ureja poseben predpis, kar izrecno dolo~a Zakon v261. ~lenu.Zato je Skup{~ina Zavoda 17. decembra 2002 sprejela Pravilniko organizaciji in na~inu delovanja invalidskih komisij in drugihizvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanjeSlovenije (v nadaljevanju Pravilnik). Objavljen je bil v Ur.l. RS, {t. 113/02 ter velja od 1. 1. 2003 dalje. Pravilnik upo{teva novopravno ureditev invalidskega zavarovanja in prakso, ki se je izoblikovalapri uporabi prej{njega pravilnika (uporabljal se je od 13. 10.2000 do 31. 12. 2002).Osnovna shema delovanja IK se po novem Pravilniku pravzapravni bistveno spremenila. Izvedenski organi Zavoda ostajajo IKI. stopnje, ki delujejo na obmo~nih enotah in izpostavah Zavoda,IK II. stopnje, ki deluje na centrali Zavoda, in zdravniki posamezniki.Izvedenski organi so lahko tudi druge strokovne institucije, kijih do sedaj Upravni odbor Zavoda ni imenoval.Na novo je Pravilnik dolo~il: da delo IK vodi in organizira predsednik, ki je zdravnik, pravilomaspecialist medicine dela, s 4-letnimi delovnimi izku{njamiin je v rednem delovnem razmerju v Zavodu; da je lahko imenovan za izvedenca le zdravnik specialist in strokovnjaknemedicinske stroke, praviloma v rednem delovnemrazmerju ali samozaposlen in z najmanj 4 leti delovnih izku{enj,ISIS april 2003

43A K T U A L N Oin sicer zdravnik v svoji specialisti~ni dejavnosti in z veljavno licencoZdravni{ke zbornice Slovenije ter nemedicinski strokovnjakz visoko izobrazbo in strokovnimi izku{njami, ki omogo~ajoocenjevanje invalidnosti.O vseh imenovanih medicinskih izvedencih Zavoda je redno obve{~enaZdravni{ka zbornica Slovenije.Pravilnik zavezuje izvedence, da morajo pri svojem delu upo{tevati: dolo~be Zakona, Pravilnika in drugih splo{nih aktov Zavoda, na~ela in dose`ke medicinske znanosti ter varnosti in zdravja pridelu v zvezi z ocenjevanjem invalidnosti in preostale delovnezmo`nosti, splo{na in eti~na na~ela stroke in temeljna na~ela Zakona o splo-{nem upravnem postopku.Izvedenec je, kot je veljalo ves ~as, vendar je to sedaj prvi~ zapisanov Pravilniku, pri svojem delu samostojen, vezan je na pravilasvoje stroke in doktrino pri podajanju izvedenskih mnenj ter je gledeupo{tevanja dogovorjenih meril in kriterijev enotne prakse Zavodaodgovoren predsedniku IK.Tudi po novem Pravilniku dajejo IK izvedenska mnenja o invalidnostioziroma preostali delovni zmo`nosti v senatu, praviloma vsestavi dveh zdravnikov in enega nemedicinskega izvedenca (strokovnjakas podro~ja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varnostiin zdravja pri delu, organizacije dela, industrijske psihologijeali tehnologije oziroma drugega ustreznega podro~ja).IK lahko poda izvedensko mnenje tudi v {ir{em sestavu, ~e je topo mnenju predsednika IK oziroma senata potrebno glede na zahtevnostprimera ali naravo zavarovan~evih bolezni oziroma zdravstvenihokvar.Povsem na novo je v Pravilniku opredeljen postopek pred podajoizvedenskega mnenja, ki natan~no dolo~a na~in uvedbe postopka,sestavine obvezne medicinske in delovne dokumentacije ter dolo~beo pripravljalnem postopku.Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja jeuveden, ko Zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijoter obvezno medicinsko dokumentacijo.Katere sestavine mora vsebovati popolna delovna dokumentacija,je navedeno v 25. ~lenu Pravilnika. Delovno dokumentacijo zberestrokovni delavec Zavoda.Medicinsko dokumentacijo mora zbrati in jo predlo`iti osebnizdravnik. Vsebino in obseg dolo~i v skladu s Seznamom obveznemedicinske dokumentacije (objavljen je bil v istem Uradnem listukot Pravilnik), ki je sestavni del Pravilnika. Obseg predlo`ene medicinskedokumentacije naj bo smiselno usklajen z naravo in potekombolezni oziroma zdravljenjem in rehabilitacijo po{kodbe. Vsebujenaj tudi izvid ustreznega specialista z opisom funkcionalnegastanja prizadetega organa ali organskega sistema ter pojasnilo izsledkovopravljenih preiskav z mnenjem o uspehu zdravljenja in prognozibolezni oziroma o trajnih posledicah po po{kodbi.Pravilnik dolo~a, da predstavljajo medicinsko dokumentacijo originalniizvidi ali njihove kopije, katerih verodostojnost potrdi osebnizdravnik s podpisom in `igom.Osebni zdravnik prilo`i medicinsko dokumentacijo obrazcuPredlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskegazavarovanja, ki je eden od predpisanih obrazcev, ki se uporabljajov postopkih za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanjain so objavljeni v Ur. l. RS, {t. 113/02. Ta obrazec izpolniosebni zdravnik takrat, kadar se zahteva ocena invalidnosti in/ali telesneokvare in/ali potrebe po pomo~i in postre`bi in/ali drugih dejsteviz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.Poleg tega obrazca sta objavljena {e dva, in sicer Predlog za uvedbopostopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomo~ in postre`boz vpra{alnikom, ki ga osebni zdravnik izpolni za u`ivalcestarostne, invalidske, vdovske ali dru`inske pokojnine s stalnimprebivali{~em v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne `ivljenjskepotrebe neogibno potrebna stalna pomo~ in postre`ba drugega, terza slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po zavarovancu aliupokojencu (novost Zakona, ki velja od 1. 1. 2003 dalje). Drugi obrazecje Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do invalidnine,ki ga osebni zdravnik izpolni, kadar zavarovanec ali upokojenecuveljavlja le pravico do invalidnine za telesno okvaro.Pripravljalni postopek je tisti del postopka, ki te~e od prejetja popolnedelovne in obvezne medicinske dokumentacije preko podajepredhodnega izvedenskega mnenja, sodelovanja delodajalca ali Zavodaza zaposlovanje, morebitnega ogleda delovnega mesta ali pridobitvestrokovnih mnenj drugih ustreznih strokovnih institucij oziromastrokovnih mnenj o obliki poklicne rehabilitacije, ~e se za konkretniprimer ugotovi, da so taka mnenja in {ir{e sodelovanje medinstitucijami potrebni, do trenutka zasedanja senata IK. Temu delupostopka je Zavod namenil posebno pozornost z namenom pridobiti~im bolj popolne in iz~rpne podatke za objektivno in smiselnooceno invalidnosti, zato ga je podrobneje dolo~il v posebnem internemorganizacijskem navodilu.Glede podaje izvedenskega mnenja na senatu IK se potek delapravzaprav bistveno ne spreminja, so pa sedaj v Pravilniku podrobnejenavedene posamezne faze dela in dol`nosti posameznih ~lanovsenata. Posebej je poudarjeno, da mora biti v izvedensko mnenjevpisan povzetek pogovora z zavarovancem in delodajalcem, ravnotako se mora natan~no vpisati izvid osebnega pregleda, pomembnapa je tudi jasna in iz~rpna obrazlo`itev izvedenskega mnenja, ki jopoda predsednik senata.Novost v Pravilniku je tudi to, da bo IK v primeru ugotavljanjaobstoja telesne okvare po seznamu telesnih okvar, izdanem na podlagiZakona, ali pri ugotavljanju potrebe po pomo~i in postre`bi drugegapri opravljanju osnovnih `ivljenjskih potreb lahko podala mnenje,da telesne okvare {e ni mogo~e oceniti oziroma potrebe po pomo~iin postre`bi {e ni mogo~e ugotoviti, ker zdravljenje in rehabilitacija{e nista zaklju~ena, kar prej ni bilo mo`no.Vse dolo~be, ki veljajo za delo IK I. stopnje, se smiselno uporabljajotudi za delo IK II. stopnje, ki podaja izvedenska mnenja v prito`benihpostopkih in v postopkih revizije.Pri delu IK II. stopnje je novost to, da zavarovanec lahko predlagaosebni pregled, vendar o takem predlogu odlo~i predsednik IK II.stopnje ali predsednik senata.Pravilnik na novo dolo~a roke podaje izvedenskih mnenj. IK morapodati izvedensko mnenje v roku 60 dni od prejema zadeve, IK II.stopnje pa mora podati izvedensko mnenje v reviziji v 45 dneh odprejema zahteve.Izvedensko mnenje se bo skupaj z odlo~bo tudi po novem Pravilnikuposlalo zavarovancu in njegovemu osebnemu zdravniku.Novost, ki temelji na novi definiciji invalidnosti, je uvedba kontrolnihpregledov po 106. ~lenu Zakona. Kontrolni pregledi so obvezniv primerih, ko se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo preddopolnjenim 45. letom starosti. Opravljali bi se najmanj na vsakihapril 2003 ISIS

44A K T U A L N O5 let, lahko pa tudi v kraj{em ali dalj{em intervalu. Kontrolni pregleddolo~i IK, in to pri vseh kategorijah invalidnosti. Po 45. letustarosti so kontrolni pregledi neobvezni. V postopku ugotavljanjainvalidnosti lahko IK oceni, da kontrolni pregled ni potreben, tudipred dopolnjeno starostjo 45. let, ~e ugotovi, da je podana trajnainvalidnost, kar pa mora obrazlo`iti v izvedenskem mnenju.Pri oceni invalidnosti zaradi kontrolnega pregleda predlo`i osebnizdravnik predlog na predpisanem obrazcu, kateremu prilo`i novomedicinsko dokumentacijo.Vsi predlogi za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja,vlo`eni do 31. 12. 2002, se bodo obravnavali po predpisih, veljavnihdo tega dne, ne glede na to, kdaj sta medicinski in delovna dokumentacijapopolni. Predlog, vlo`en po 1. 1. 2003, se bo obravnavalpo predpisih na dan nastanka invalidnosti, to je po novem zakonu,~e je dan nastanka invalidnosti po 1. 1. 2003, oziroma po prej{njemzakonu, ~e je dan nastanka invalidnosti pred 1. 1. 2003.Delovni invalidi II. in III. kategorije bodo obdr`ali pridobljenepravice po prej{njem zakonu v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvinovega invalidskega zavarovanja. Te kategorije invalidovbodo pridobile pravice po novem invalidskem zavarovanju le v primeruposlab{anja `e ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.ZANIMIVOKirurg Toma` Pirc(Ob stodevetdesetletnici rojstva)Jurij KurilloEvropska kirurgija je kot sodobna zdravstvena veda v 19. stoletju{ele nastajala iz navadnega ranocelni{tva. Dotlej je bilakljub ve~tiso~letni tradiciji - od prazgodovine skozi antiko ins posredovanjem arabskemedicine v srednji vek - lepastorka “interne” medicine.Tej je postala enakopravna{ele s temeljnimiizumi narkoze, asepse inustavljanja krvi okrog drugepolovice 19. stoletja. Prvotnoso se bodo~i kirurgikot ranocelniki ali ranarjiizu~ili svoje stroke takokot vsake cehovske obrti zukom pri ustreznem mojstru,ki je bil pogosto obenembrivec. Prestati somorali vajeni{ko in pomo~ni{kodobo - zadnjomorebiti tudi na potovanjukje na tujem ali kar naToma` Pirc. Pri tej upodobitvi grenasploh za eno zelo zgodnjih fotografijna slovenskem ozemlju.(Iz J. @ontar. Zgodovina mestaKranja.) Fotografska reprodukcija:Jurij Kurillo..............................................................kak{nem boji{~u - nazadnjepa opraviti mojstrskiizpit. Da bi se izognili maza{tvuin izbolj{ali strokovnostteh zdravilcev, sopri~eli v 18. stoletju ustanavljativ ve~jih mestih vDiploma Mediko-kirur{kega zavoda na ljubljanskem licejuiz leta 1836 (Tr`i{ki muzej, inv. {t. TR@; 2250) Fotografija:Jurij Kurillo.........................................................................................................Avstriji, tako tudi v Ljubljani (1782-1848), na licejih posebne mediko-kirur{ke{ole, na katerih so promovirali absolvente za patronekirurgije, medtem ko so na fakultetah medicinci zaklju~ili {tudij kotmagistri kirurgije in porodni{tva ali kot doktorji medicine. KakorISIS april 2003

46Z A N I M I V OKirurgov recept (Tr`i{ki muzej,fond 10, Osebni fondi, Toma`Pirc)................................................................Del Lev~evega zapisa Pir~eve izjaveo Pre{ernu (NUK, Rokopisnioddelek, Ljubljana)................................................................Dr. Dietr. Wilh. Heinr. Busch: Lehrbuch derGeburtskunde. Berlin, 1842. Porodni{ki priro~nik,v katerega je Pirc med drugim vpisovalpodatke o rojstvu svojih dvanajstihotrok. (Tr`i{ki muzej, inv. {t. 1064/91)...............................................................................pravi I. Pintar, je upravna oblast pri~akovala, da se bodo na teh ustanovahiz{olali ne kak{ni visoki medicinski strokovnjaki, marve~ vzdravljenju ~im bolj ve{~i ranocelniki, ki bodo nadome{~ali univerzitetnoizobra`ene zdravnike. Teh je mo~no primanjkovalo celo vve~jih mestih, kaj {ele na pode`elju. Manj{a predizobrazba medikokirur{kihdiplomantov, ki je zado{~ala za licejski {tudij, za visoko-{olskega pa ne, je bila poudarjena `e v poklicnem naslovu, pa tudi vrazli~nih omejitvah njihove poznej{e dejavnosti, tako glede obsegazdravstvenih storitev kot tudi kraja delovanja. Na ljubljanskem licejuso delovali kot u~itelji nekateri pomembni strokovnjaki, ki so setako ali druga~e strokovno uveljavili v dr`avnem ali celo evropskemprostoru. Na{tejmo jih le nekaj: od 1782 do 1787 Baltasar Hacquet,znameniti evropski naravoslovec, od 1788 do 1799 Anton Makovic,avtor prvega slovenskega u~benika za babice (1782), od 1797 do 1805Vinko Kern, velik propagator cepljenja in poznej{i univerzitetni profesorkirurgije na Dunaju, od 1816 do 1820 avtor u~benika “Babishtvo”(v prevodu Valentina Vodnika) Jan Matoshek, na ustanovo paje gotovo imel strokovni vpliv od 1832 do 1834 tudi uvajalec fizikalnihpreiskovalnih metod Fran Lipi}, poznej{i univerzitetni profesorv Padovi in na Dunaju. V ljubljanski medicinski ustanovi - med francoskozasedbo je imela kot Ecole centrale (november 1810-oktober1813) celo polo`aj visoke {ole - se je izobrazilo kar nekaj patronovkirurgije, ki so jih sodobniki cenili kot zelo sposobne prakti~ne zdravnike.I. Pintar jih na{teva takole: Gregori~, Finc, Zalokar, Pirc, Bobek,Brvar, [raj idr. Med svoje redne ~lane jih je sprejelo tudi Zdravni{kodru{tvo, ustanovljeno 1866. leta v Ljubljani.Med omenjenimi izstopa kot posebej zanimiva osebnost iz slovenskezdravstvene in kulturne zgodovine Toma` Pirc. Rodil se je29. oktobra 1813 v Kranju, v tradicionalni barvarski dru`ini. O~e gaje namenil za ~evljarski stan, toda bistroumni fanti~ je raj{i zbe`al vLjubljano, kjer je na{el zavetje pri zdravniku Fincu, in si tako po svojeusmeril `ivljenjsko pot. Pozneje je `ivel pri brivcu Kosu, kjer si je poSpri~evalo o cepljenju proti ~rnim kozam iz leta 1873 (Tr-`i{ki muzej, Fond 10, Osebni fondi, Toma` Pirc)...............................................................................................................ISIS april 2003

47Z A N I M I V Otakratni {egi nabiral prve medicinskespretnosti, kakor sta ruvanje zob inpu{~anje krvi. Po kon~anem prvemgramatikalnem razredu gimnazije jepo ustnem izro~ilu menda {el na {olanjev Gradec, kjer si je slu`il kruh s prepisovanjemaktov v neki pisarni. Poznejese je vrnil v Ljubljano in tu obiskovalod leta 1832 do 1835 medikokirur{ko{olo na liceju, kjer je imel medsvojim {olanjem naslednje u~ne predmete:uvod v kirurgi~ni {tudij, anatomijo,fiziologijo, teoreti~no in prakti~nokirurgijo, porodni{tvo, veterino insodno medicino. Po strogem izpra{evanju11. januarja iz ranocelni{tva in5. marca 1836 iz porodni~arstva je tuprejel diplomo kot “tauglicher undwohl erfahrener Wundarzt und Geburtshelfer”,torej kot sposoben in izku{enranocelnik ter porodni~ar.Po kon~anem {olanju ga je nek profesornagovarjal, da bi ostal v Ljubljanikot njegov asistent, vendar je Toma`Pirc po kraj{i zaposlitvi v ljubljanskibolni{nici, kjer je med drugim izprepariraldvoje ~love{kih okostij, rajeod{el v rodni Kranj. Tam sta prav tedajrazsajala kolera in tifus, tako da jeimel mladi zdravilec polne roke dela;nazadnje legar tudi njemu ni prizanesel.Obiskoval je svoje bolnike po okoli{kihvaseh in ko je neke zimske no~isamcat stopal iz Besnice proti Kranju,se mu je na poti pridru`il celo volk.Menda sta precej poti hodila v{tric, doklerni zver sama zavila vstran - kaj nemogo~aprigoda za dana{nje Pir~evenaslednike! Ko so v revolucionarnemletu 1848 po vzoru drugih mest v Kranjuustanovili narodno stra`o, je postalToma` Pirc voja{ki zdravnik, dr.France Pre{eren pa baje voja{ki sodnik.Bila sta prijatelja in ob zadnji boleznije Pirc stal pesniku ob strani tudis svojim medicinskim znanjem. V Narodniin univerzitetni knji`nici v Ljubljanihranijo na rokopisnem oddelkumed zapiski pisatelja Frana Levca nekajdrobnih, ve~krat anekdoti~noobarvanih spominov Toma`a Pirca napesnikovo bivanje v Kranju. Med njimije pripoved o tem, kako je Pre{erenpo{iljal za poli~ vina k nedeljskima{i me`narja kot svojega “namestnika”.Pesnikova h~i Ernestina pi{e vNagrobnik Toma`a Pirca, zdaj postavljen na vrtuTr`i{kega muzeja. Fotografija: Jurij Kurillo...........................................................................svojih spominih, da je bil o~etov doma~i(“ordinirender”) zdravnik v njegovizadnji bolezni dr. Be`ek, okrajnizdravnik v Kranju, le pri operacijah stasodelovala tudi zdravnik iz Radovljicein Toma` Pirc, ki naj bi bolnika sicervsak dan obiskoval. Pirc pripovedujeLevcu takole: “Trikrat sem mu vodo izpustil,po en {kaf vode je {lo od njega!Humor in letzter Zeit (3 Wochen) verloren!Mehr geseßen als gelegen. Fastein halbes Jahr Zimmer gehütet. Sehrviel u. fleißig gearbeitet, jahrelangeProceße erledigt...” (Prevod nem{kegabesedila: Humor je v zadnjih 3 tednihizgubil! Ve~ je sedel kot le`al. Skorajpol leta ni zapustil sobe. Zelo velikoin marljivo je delal, uredil je dolgoletneprocese...). Pirc je bil pri gra{~akuUrban~i~u (o~etu pesnice JosipineTunograjske) v Preddvoru ve~krat vdru`bi s Prim~evo Julijo, za katero pravi,da ni bila nobena lepotica (“keineSchöheit”), pa~ pa ne~imrna (“eitel”)...Z njo pesnik Pre{eren ni nikoli osebnogovoril, kar je sam zatrdil prijatelju kirurgu.1850. leta se je Pirc z dru`ino preselilv Tr`i~, kjer je deloval kot okrajnizdravnik do svoje smrti 18. junija 1880.Imel je dvanajst otrok, katerih rojstnepodatke si je vestno zapisoval v Buschevnem{ki u~benik porodni{tva. Iz zapiskovv tej knjigi lahko med drugimrazberemo, da je bila leta 1855 v Tr`i-~u epidemija kolere. Toma` Pirc, ki seje podpisoval kot “Chirurg”, je bil sicerle patron kirurgije, vendar je s svojospretnostjo in znanjem zaslovel dale~naokoli. Kakor pri~ajo njegoviohranjeni recepti, se ni ukvarjal le z ranocelni{tvomin porodni{tvom, marve~je sku{al pomagati bolnikom {e pridrugih bolezenskih te`avah. V svoji hi{isi je uredil lekarno, ki jo je pisatelj FranS. Fin`gar videl kot otrok in jo v svojih“Iverih” takole opisuje: “V sobi za sprejembolnikov se nisem mogel nagledatibelih, rumenih in pisanih lon~kov,ki so jih bile vse police polne. Vpri~obolnikov si je odbiral lon~ke; potem zajemaliz njih zdravila, jih vsipal v posebenlon~i~, jih me{al in trl z belim tolka~emin nenehno govoril in u~il, kakoje treba bolniku stre~i, kako hrano smeu`ivati, kdaj in koliko teh zdravil smeu`iti. Vselej je pristavil, da je pravilnaapril 2003 ISIS

48A K T U A L N Ohrana, mir in po~itek skoraj ve~ vredno kot zdravila...” Priljubljenegatr`i{kega zdravnika so hvalili po vsej de`eli Kranjski, v svoji stiskipa so ga obiskovali tudi bolniki razli~nih dru`benih stanov od drugod.Po gorenjskih gra{~inah so ga pogosto zadr`evali po ves teden.Ve~krat se je na bolni{ki obisk peljal z vozom ~ez Ljubelj na Koro{koin trikrat so ga klicali na Dunaj, enkrat k bolni `eni dunajskega `upanaZelinka, drugi~ k hudo bolnemu dr`avnemu poslancu dr. LovruTomanu in tretji~ k neki baronici. Najbr` je resni~na zgodba otem, kako so ga neko~ z zavezanimi o~mi peljali celo k bolnemu poglavarjurokovnja~ev, ki so se skrivali v t. i. [majdovem gradu v soteskireke Kokre. Znal je pomagati z zdravili, posebno krepko pa zdobro zastavljeno in zelo odkrito besedo. Med ljudstvom se je ohranilokar nekaj njegovih navidez robatih, a prodornih “psihoterapevtskih”izjav. Tako je Pirca neko~ obiskal sosed Gros ter mu poto`il,~e{ da ima rde~e, peko~e o~i. Pirc mu uka`e: “Semkaj k oknu stopiin prav debelo me poglej!” - Gros ga gleda in gleda. Tedaj zdravnikzakri~i nad njim:”Ali si ~lovek ali `ivina? Toliko ~ebule po`ri kot~lovek, ne kot krava, pa bodo o~i zdrave. Hodi zbogom!”...Poklicaliso ga k mladi gospodi~ni iz premo`ne hi{e in ga vpra{ali, kak{nobolezen ima. “To so koze,” je odvrnil zdravnik. “Ah,” je zaklicalabolnica, “pa vendar ne take, kakor so kme~ke?” “Ne, ne, ne,” je odgovorilPirc, “rogov va{e ne bodo imele!”V Tr`i~u je kot priljubljen me{~an vsak dan zahajal v gostilno“Pr’ Slug”, kjer so se v posebni sobi zbirali mestni izobra`enci obtr`a{kem vinu br`anki. Kot znano in markantno, pozneje telesnoprecej obilno osebnost ga je upodobil v tr`i{ki kavarni, kjer je rednoSlovenski prevod besedila diplome(Jurij Kurillo)Mi, direktor in profesorji medicinsko-kirurgi~nega {tudija nacesarsko-kraljevem Liceju v Ljubljani v Kraljestvu Iliriji s tem javnopriznavamo,da je Toma` Pirc, rojen v Kranju na Kranjskem, naredil poopravljenih predpisanih {tudijih zakonsko dolo~ena stroga izpitaiz ranocelni{tva in porodni{tva in s tem dobil pravico, da eno indrugo spretnost opravlja. Pri strogih izpitih 11. januarja 1836 izranocelni{tva in 5. marca 1836 iz porodni{tva je pokazal tako pridobljenoznanje in lastne izku{nje, da smo bili vsi popolnoma zadovoljni.Zato ga mi, z mo~jo, podeljeno z najvi{jih mest, spoznavamo,progla{amo in potrjujemo kot sposobnega in izku{enegaranocelnika, kot tudi sposobnega in izku{enega porodni~arja, takoda ga lahko vsakdo kot takega prizna, on pa lahko in more svojove{~ino opravljati po vseh krajih, za katere je poobla{~en, pri ~emerse mora ravnati po prisegi, dani na{i direkciji.Da potrdimo re~eno, smo Toma`u Pircu predali to Diplomo,ki je okra{ena s pe~atom tukaj{njega Liceja in pripadajo~imi podpisi.Ljubljana v Kraljestvu Iliriji v letu po Kristusovem rojstvu tiso~osemsto {estintrideset.Podpisi (skoraj docela obledeli)prebiral ~asopise, nek kranjski fotograf in te slike so se baje dobroprodajale, {e posebej potem, ko so Pir~ev portret ovekove~ili celo nakadilskih pipah - takrat pri nas pa~ {e niso poznali protikadilskegazakona! V zasebnem `ivljenju je bil Pirc zelo veren, a preprost, skromenin dare`ljiv ~lovek; za reve`e so bile njegove usluge marsikdajkar zastonj. Med svojim delovanjem je gotovo upo{teval nekateranovej{a medicinska spoznanja, saj je, denimo, opravljal tudi cepljenjaproti ~rnim kozam. O tem pri~a {e ohranjeno cepilno spri~evalo(“Kuhpocken Impfungs-Zeugniss”), ki ga je izdal za svojega takratdvanajstletnega sina Karla 10. marca 1873. Z njim potrjuje, da je bilotrok cepljen s pravimi kravjimi kozami, ki jih je potem pravilnoprestal. Da si je Pirc pri svojem delu pomagal s sodobno strokovnoliteraturo, ka`e tudi Buschev u~benik porodni{tva iz leta 1842, ki jeostal v njegovi zapu{~ini in ga danes hrani Tr`i{ki muzej.Naj kon~am z besedami Petra Bohinjca, ki jih je izrekel v svojempredavanju v Tr`i{kem katoli{kem dru{tvu ob stoletnici kirurgovegarojstva: “Tak je bil torej Toma` Pirc. Spreten, ve{~, nevljuden,vendar zelo priljubljen. Slove~e je bilo njegovo priprosto zdravljenje,prijala je njegova robata beseda, hitro je zadel bolezen, po ceniso bila njegova zdravila. In zato mu ohranimo ~asten spomin. Dasini bil doktor medicine, dasi ni obiskoval visokih {ol, vendar je biliznajdljiv v svojem poklicu, prebrisan v svoji stroki, imeniten zdravniksvojega ~asa in narod mu varuje hvale`en spomin.” Viri:Bohinjec P. Toma` Pirc, slove~i zdravnik. Gorenjska knji`nica, 20. zvezek. Kranj: Tiskovnodru{tvo, 1913.Borisov P. Od ranocelni{tva do za~etkov znanstvene kirurgije na Slovenskem. Ljubljana: SAZU.Razred za medicinske vede, 1977: 115.Fin`gar F. S. Zdravnik in u~enik. Iveri. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960.Kurillo J. “Govorica cvetic” in Toma` Pirc. Proteus 1966/67; 30: 191-192.Kurillo J. Stoletno cepilno spri~evalo. Proteus 1972/73; 35: 431.Levec F. Mapa Pirz-Pre{eren. Narodna in univerzitetna knji`nica v Ljubljani, rokopisni oddelek.Ms 456 {t. 73/2.Mu{i~ J. Sila spomina. Dr. France Pre{eren v spominih svojih sodobnikov. Ljubljana: Mladinskaknjiga, 1986: 298.Pintar I. Mediko-kirur{ki u~ni zavod v Ljubljani, njegov nastanek, razmah in konec. Habilitacijskadisertacija. Ljubljana 1939.Slovenski biografski leksikon - Druga knjiga M-Q, Ljubljana 1933-1952: 358.Vovk A. Toma` Pirc, slove~ zdravnik. Cerkveni glasnik za tr`i{ko `upnijo. 1928, {t. 44-47.@ontar J. Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana: Muzejsko dru{tvo za Slovenijo v Ljubljani, 1939:305, 308 (fotografija), 309.Zahvaljujem se vi{ji kustodinji Titi Porenta v Tr`i{kem muzeju za pomo~ pri zbiranju in pregledugradiva o Toma`u Pircu, ki ga hrani ta ustanova. Zahvaljujem se tudi gospodu MirkuHamer{aku za transkripcijo gotskega nem{kega besedila diplome v latinico.ISIS april 2003

50Z A N I M I V ODigitalna fotografija v mediciniin stomatologijiMala {ola digitalne fotografijeKri{tof Zevnik, Peter KaduncZakaj naj uporabljam digitalni fotoaparat?Klasi~na fotografija je v medicinski stroki prisotna `e dolgo. S pojavomdigitalne fotografije so se pokazale njene pomanjkljivosti, kottudi nove mo`nosti uporabe fotoaparata. Digitalna fotografija omogo~ahitro slikanje in pregledovanje posnetkov, izlo~anje neuspelihposnetkov in obdelavo posnetkov takoj po slikanju. Slikanje je cenej{ein bolj udobno. Poleg tega digitalni fotoaparati (v ~asu nastankatega prispevka `e skoraj vsi) omogo~ajo tudi snemanje kraj{ih videozapisov. Z vsemi na{tetimi mo`nostmi se zdravniku in zobozdravnikuponuja mo`nost hitrega in u~inkovitega spremljanja pacientov,dopolnitev dokumentacije s slikovnim materialom, primerjalnoslikovno diagnostiko in najbr` {e marsikaj drugega.pove~avo lahko analizirate spremembe in pregledate detajle, kiste jih pri pregledu morebiti zgre{ili. Slike lahko obdelujete na ra~unalniku. Primerjanje serije slik, sledenjesprememb v ~asu in podobno je sedaj tudi dejansko mogo-~e. Mo`nosti so omejene le z va{o domi{ljijo in kakovostjo va{eprogramske opreme. Digitalno posnet material lahko brez posebnih te`av in dragihnaprav vklju~ite v predstavitve, seminarje ali jih hitro in preprostopo{ljete kolegom.Nastanek digitalne slikeMarsikateri uporabnik digitalnega fotoaparata se pogosto sre~ujez izrazi in strokovnimi pojmi, ki so mu tuji. Razvoj digitalne fotografijeje zdru`il pojme klasi~ne fotografije in na novo vpeljal nekajpojmov, ki so klju~ni za razumevanje digitalne fotografije.Digitalni fotoaparati so po zunanjosti zelo podobni klasi~nim fotoaparatom.V klasi~nem fotoaparatu le~e zberejo svetlobo `elenegaobjekta in jo projicirajo na 35 mm fotografskem filmu. Pri temigra klju~no vlogo zaslonka: ~as in odprtost zaslonke dolo~ata, kak-{na koli~ina svetlobe bo vstopila v fotoaparat.Ko svetloba vstopi v kamrico s filmom preko le~ in zaslonke, fotoaparatto svetlobo zapi{e na fotografski film. Tu pa se digitalna inklasi~na fotografija razideta.Nekaj razlogov za nakup in uporabo digitalnega fotoaparata: Z uporabo digitalnega fotoaparata se izognete kupovanju filmovter zamudnemu in dragemu razvijanju. Zaradi takoj{njega vpogleda v slikovni in video material se izognetezamudnemu ~akanju na rezultate klasi~ne fotografije. Slike lahko zbri{ete, natisnete, jih shranite v ra~unalnik ali na medijza hranjenje podatkov, ali pa jih nesete razvit v obi~ajne fotografijeoziroma diapozitive. Digitalna fotografija je prijazna naravi, ker na~elno ne potrebujepostopkov razvijanja filmov in s tem uporabe toksi~nih materialov. Fotoaparat ali kamero lahko priklju~ite na TV ali ra~unalni{kiekran in si takoj ali pozneje podrobno pogledate slike. Z digitalnoNamesto filma v digitalnem fotoaparatu za zaslonko le`i svetlobnotipalo (image sensor), ve~inoma t. i. CCD (charge-couple device).To je ~ip v velikosti nohta, na katerem je razporejeno ve~ mi-ISIS april 2003

51Z A N I M I V Olijonov fotodiod. Vsaka dioda zazna koli~ino svetlobe, ki pade nanjeno povr{ino. Pri tem ustvarja elektri~ni naboj, ki je odvisen odkoli~ine svetlobe na tej diodi. Te naboje nato elektronsko vezje, shranjenov aparatu, zapi{e na pomnilni{ki medij. Oblika zapisa je zdaj`e digitalna in enaka kot pri vseh ra~unalni{kih slikah. Ta zapis jesedaj mogo~e pretvoriti nazaj v sliko na ekranu (kar v fotoaparatu,na ra~unalni{kem ekranu ali na projektorju v predavalnici) ali natisnitina obi~ajen ali fotografski papir.Poleg jakosti je potrebno za barvno sliko zabele`iti tudi barvo svetlobe.“Barva” v bistvu pomeni valovno dol`ino svetlobe. Bela svetloba(barva) je sestavljena iz vseh valovnih dol`in, ki so enakomernozastopane. Ostale barve pa vidimo, kadar je eno obmo~je valovnihdol`in bolj zastopano od ostalih. Za potrebe barvne fotografijein tiska je dovolj, ~e spekter bele svetlobe razdelimo na nekaj osnovnihbarv. V elektronskih napravah (TV, ra~unalniki, digitalne kamere)so to rde~a, modra in zelena barva. Na{e oko nato iz razmerjajakosti teh treh barv ustvari {e vse manjkajo~e.Ker tiso~e in tiso~e fotodiodzazna samo jakostsvetlobe, so postavljeni nafotodiode rde~i, modri inzeleni filtri. Ti prepu{~ajona fotodiodo samo modro,rde~o ali zeleno barvo,ki se nato pretvori v{tevilko. Obstaja posebnabarvna mre`asta razporeditevfiltrov z enim samimciljem, ~im bolje zaznatisvetlobo slikanega objektain ga pretvoriti v digitalnizapis, sestavljen izto~k oziroma pik (pixels).Pot digitalnega zapisaAnalogni signali svetlobe, pretvorjeni v digitalni zapis - numeri~nevrednosti svetlosti rde~e, zelene in modre komponente, sedajsestavljajo barvno sliko. Kakovost barve slike je odvisna od zmogljivostiva{ega fotoaparata in zmogljivosti medija, s katerim opazujeteva{o sliko.Osnovna enota digitalne informacije je bit. Ima samo dve mo`nosti:“0” ali “1”. Barva vsake to~ke se seveda zapi{e v ve~ bitov, sicerbi dobili ~rno-belo sliko (1-je svetloba, 0-ni svetlobe). S {tevilombitov na piko izra`amo {tevilo barv, ki jih je sposobna zaznati oziromaprikazati va{a elektronska naprava.[tevilo barv, ki jih lahko vsebuje slika, bodisi na va{em fotoaparatuali na va{em osebnem ra~unalniku, se imenuje barvna globina(angl. color depth oziroma pixel-depth).8-bitna slika pomeni, da je slika sestavljena iz 256 odtenkov barv.Seveda imamo lahko tudi 10- ali 12-bitno sliko.Ve~ina dana{njih fotoaparatov vsebuje 24-bitno barvno lestvico.8 bitov za zeleno, 8 bitov za rde~o in 8 bitov za modro svetlobo. Povedanodruga~e, to pomeni 16 milijonov barv. To je blizu meje, kijo zazna ~love{ko oko. Zaradi 24-bitne barvne lestvice, ki se skorajpribli`a barvni ob~utljivosti ~love{kega o~esa, se v ra~unalni{tvu pogostouporablja izraz true color.A) 1-bitna slika (~rno-bela) B) 24-bitna slika (256 sivih odtenkov)C) 8-bitna slika D) 24-bitna slika (16 milijonov(256 barvnih odtenkov) barvnih odtenkov)Mala {ola se nadaljuje....V zgornjem prispevku smo govorili o nekaterih osnovnih lastnostihdigitalnih slik in jih sku{ali razlo`iti na razumljiv na~in.V prihodnje bomo govorili o pojmih, ki jih je dobro poznati priopazovanju in ocenjevanju slike.Ve~ o digitalni fotografiji v medicini si lahko preberete tudi naspletni strani www.dmedicine.com.Ime bitov na piko {tevilo barv~rno-belo (black and white) 1 2 (2 1 )siva lestvica (grayscale) 8 256 (2 8 )high color 16 65.536 (2 16 )true color 24 16 milijonov (2 24 )april 2003 ISIS

52Z A N I M I V OMotnje v delovanju mo`ganovv starostiBlanka RatajNa{a dru`ba se je zelo spremenila. Rojstva {tevil~no upadajo,{tevilo starej{ih nara{~a. Zaradi teh sprememb moramo pri-~akovati v naslednjih desetih do tridesetih letih, da bo nara{~alo{tevilo bolezni, ki spremljajo starost.K boleznim, ki v prvi vrsti prizadenejo starej{e, spadajo motnjedelovanja mo`ganov, bolezni z demenco, a ne spadajo k staranjumo`ganov. [e vedno je preko 70 odstotkov oseb, starih ve~ kot 75let, samostojnih, neodvisnih od drugih.Pri demenci so v ospredju bolezenski procesi. Proces moramozgodaj ugotoviti, pravo~asno in pravilno zdraviti. Najbolj{a terapijane koristi, ~e ni kombinirana z du{evnimi, telesnimi in psihosocialnimidejavnostmi.Starost ni bolezen. Rodimo se z geni, ki nam dolo~ijo starost, todas starostjo pri zdravem procesu staranja popu{~a mi{i~na mo~, procesokrevanja po gripi je dalj{i, tudi po zlomih kosti. Hitra utrujenost,popu{~ajo~a sposobnost koncentracije {e niso bolezenski znakiza pojemanje sposobnosti mo`ganov. Tudi mo`gani se starajo takokot telo, kar se opazi, da pojema oziroma upada takoj{ni, neposrednispomin in sposobnost koncentracije. Ekspertne znanosti se nadaljujejov visoko starost, kot so se pri Leonardu da Vinciju, AlbetruEinsteinu in Herbertu von Karajanu. Zgodnje, opazne motnje delovanjaso pomembne za ugotovitev bolezenskih sprememb in nisonormalne posledice staranja. Vsakega starej{ega ~loveka skrbi, dabo moral zaradi popu{~anja delovanja mo`ganov, izgube samostojnosti,nesposobnosti, da bi skrbel za osnovne telesne potrebe, pre-`iveti stara leta na negovalnem oddelku doma upokojencev.[tevilne motnje delovanja mo`ganov lahko zdravimo, celo ozdravimo.Motnje delovanja mo`ganov oziroma bolezni z demencoimajo razli~ne vzroke. ^e je vzrok bolezni izven mo`ganov, pri npr.sekundarnih motnjah delovanja mo`ganov, je mo`no ozdravljenje.Sekundarne motnje povzro~ajo bolezni presnove jeter in ledvic,hormonske motnje, infekcijske bolezni, zastrupitve z alkoholom,te`kimi kovinami, raztopinami, zdravili, premalo zau`ite teko~ine,pomanjkanje vitamina B12, zaprtje.Druga~e je pri primarnih motnjah delovanja mo`ganov. Tu greza bolezenske spremembe v mo`ganih, ki povzro~ijo propad `iv~nihcelic. Pri teh motnjah so mogo~e razli~ne oblike terapije, pri katerihs kombinacijo zdravil dose`ejo uspehe. Va`na je zgodnja diagnoza,zgodnja terapija, da `e pri prvih znakih bolezni bolnik ali svojcipoi{~ejo zdravnika in se uvede terapija. Pri mnogih motnjah mo`ganovje mo`na omejitev, celo ozdravitev in vrnitev v dru`bo.Najva`nej{i znaki za~etka motenj delovanja mo`ganov so (nepojavijo se hkrati): motnje spomina, motnje koncentracije, nezmo`nostprilagoditi se novostim, novemu okolju, pomanjkanje zmo`nostizapomniti si imena in datume (moten je takoj{nji spomin, med-tem ko je za tisto, kar je bilo neko~, spomin dobro ohranjen), nezmo`nostorientacije v ~asu in prostoru, sprememba osebnosti, pozabljivost,du{evna otopelost, motnje ritma spanja - budnost, izogibanjedru`bi in dru`abnostim, opu{~anje nege, nesamostojnost,motnje razpolo`enja od strahu do napadalnosti, do depresivnegarazpolo`enja, ob~utek obubo`anja, rev{~ine, omotice, prevladujo~egoizem, spontano ugotavljanje stvari, ki niso resni~ne. Ob vsemna{tetem je te`ko lo~iti starostno demenco od Alzheimerjeve bolezni.Za Alzheimerjevo bolezen je zna~ilno, da si ne zapomnijo imenin datumov, da obti~ijo na kak{nem dra`ljaju, zna~ilna je po~asnostdojemanja govora in mi{ljenja. Pri primarnih motnjah prevajanjain delovanja mo`ganov - teh je kar 90 odstotkov - lo~imo dve obliki:1. Pri prvi obliki temelji bolezen na obolenju o`ilja v mo`ganih.Od teh jih je 15 odstotkov v starosti. Zaradi pomanjkljive preskrbedolo~enih predelov mo`ganov odmira vedno ve~ `iv~nih celic. Obolenjao`ilja potekajo v zagonih, v obliki majhnih infarktov - zama-{enih `il. Prizadeti jih redko opazi. Pri tej obliki motenj delovanjamo`ganov nastajajo motnje skokoma. Povzro~itelji infarktov v mo`ganihso prekomerno povi{an holesterol in visok krvni tlak. Dejavnikitveganja za infarkt so: nikotin, sladkorna bolezen, (giht) protin,zvi{ane vrednosti ma{~ob v krvi, prekomerna telesna te`a, premalotelesnega gibanja in stres, du{evni udarci.2. Pri drugih oblikah motenj delovanja mo`ganov (teh je 50 odstotkovv starosti) je vzrok v spremembah `iv~nih celic v mo`ganih,kar privede do odmrtja celic. Ta oblika motenj delovanja nepoteka skokoma, ampak se stopnjuje polagoma, zlasti brez terapije.K stopnjujo~im se degenerativnim obolenjem spada zgodaj za-~eta in hitro potekajo~a oblika Alzheimerjeve bolezni.@e v ~asu `ivljenja bolnika lahko z rentgensko ra~unalni{ko tomografijoin jedrno resonanco ugotovimo praque - to~ke v mo`ganskemtkivu. To so oto~ki beljakovine amiloid med `iv~nimi celicamimo`ganov. Posledica tega je, da `iv~ne celice odmrejo. Zmanj-{a se tudi koli~ina prena{alcev informacij med celicami mo`ganovinein encimov, ki prena{alce razgradijo. Bolezen se pri~ne polagoma,zna~ilne so menjave faz izbolj{anja in poslab{anja. Svojci se te`koprilagodijo tak{nim menjavam. Opazijo, da se bolnik ne zanimave~, je vpadljivo brezbri`en, po~asen, ne zapomni si ve~ imen, datumov,obti~i, interferira na kak{nem dra`ljaju. To so simptomi, ki sejih ne sme pripisati normalnim procesom staranja.Alzheimerjeve bolezni se {e ne da pozdraviti. Pomembna je zgodnjain natan~na diagnoza, da s konsekventno in individualno terapijozavremo napredovanje bolezni, da ne pride do stanja, ko je potrebnanega. Anamnezo, ki jo dajejo svojci, naj bi dopolnili sosedje.Za celotno terapijo dementnega je potreben splo{ni zdravnik in psi-ISIS april 2003

54Z A N I M I V Oholog ter negovalec. Terapija se izvede ambulantno ali v bolni{nici.Za mnoge dementne je bolje, da ostanejo v lastnem domu pri svojcih,~e jih imajo, saj se te`ko znajdejo v tujem okolju.Proces na `iv~nih celicah, ki privede do odmrtja, je razjasnjen. Taproces se odvija pri vseh primarnih oblikah motenj delovanja mo`ganov,v 90 odstotkih vseh starostnih demenc, kot motnja sporazumevanjamed `iv~nimi celicami v mo`ganih. Na vezalnih mestih,kjer se ve`ejo posamezne `iv~ne celice med seboj, skrbijo kemi~niprene{alci za pretok informacij od celice k celici. Pri primarni motnjidelovanja je koli~ina dolo~enega prena{alca - glutamata, v mo`ganihmo~no spremenjena, zato je poru{eno ravnote`je, ki je potrebnoza sporazumevanje med celicami. Pretok informacij je zavrtali celo prekinjen. Pri nadaljevanju tega bolezenskega procesa pridedo odmiranja vedno ve~jega {tevila `iv~nih celic in s tem do popu{-~anja delovanja. Pri u~enju ali pri procesih spomina se hitro sprostiiz `iv~ne celice glutamat. Pri sosednji celici to povzro~i okrepljentok kalcija v `iv~no celico. ^e se prenos dra`ljaja zaklju~i, pade koncentracijaglutamata v zdravih mo`ganih na normalno. Pri motnjahdelovanja mo`ganov je koncentracija glutamata stalno povi{ana.Kroni~no spro{~anje glutamata, kateremu sledi dovajanje kalcija vcelico, okvari sosednjo celico, celica signala ne more sprejeti, zatoodmre. Cilj zdravljenja je vplivati na u~inek prena{alca glutamata.[tevilo bolezni z motnjami delovanja mo`ganov nara{~a. Za te ljudije potrebna hitra pomo~. Zdravnik je dol`an hitro ugotoviti pravodiagnozo in uvesti terapijo. Ugotoviti mora, ali resni~no obstaja motnjadelovanja in v kak{ni obliki.^e domneva, da gre za primarno obliko, posku{a z nadaljnjimipreiskavami, ra~unalni{ko tomografijo, magnetno resonanco in tudiz enostavnimi vpra{alnimi testi zagotoviti diagnozo. Glede na diagnozodobi bolnik pomembna navodila za nadaljnjo `ivljenje in zdravilaza zmanj{evanje motenj delovanja mo`ganov, t. i. antidementive,z aktivirajo~im u~inkom na mo`gane. Bolnik se mora sprijazniti,da bo redno in vestno jemal zdravila, ~e `eli uspeh terapije. Vvsakem primeru so motnje obvladljive, toda bolnik mora sodelovati.Poleg motenj sporazumevanja med `iv~nimi celicami v mo`ganihso prisotne {e spremembe telesne temperature, spremembe vrazli~nih endokrinih in fiziolo{kih ritmih, katerih stopnja te`avnostije povezana s stopnjo napredovanja bolezni. [e posebej je pri Alzheimerjevibolezni pomembna pogostost “son~nega zahoda” - obdobje,ko postanejo bolniki z demenco izrazito nemirni, z izrazitomote~im vedenjem ob koncu dneva. Te vedenjske motnje je te`koobvladati.Staranje je povezano z zmanj{ano amplitudo vedenjskih in presnovnihritmov, z zmanj{anim izlo~anjem hormonov, z zmanj{anim{tevilom nevropeptidnih celic v suprakiazmati~nem jedru. PriAlzheimerjevi bolezni so na{li zmanj{ano {tevilo vazopresinskih celicin peptidnih ravni, vendar ne vemo, kak{en je pomen teh sprememb.Alzheimerjeva bolezen nastopi v petem ali {estem desetletju`ivljenja. Mo`ganska skorja se stanj{a, atrofira. V~asih se opazi prizadetostv dolo~enih dru`inah, toda zanesljivega dednega pojavljanjav dolo~enih dru`inah niso opazili.Mnogi prizadeti in njihovi svojci ne vedo, da se lahko kakovost`ivljenja in potreba po negi z zdravljenjem zelo izbolj{a. Specialistiv zamejstvu dosegajo zelo dober uspeh s preparatom memantine, kije registriran pod imenom akatinol. Izbolj{a se dojemanje, spomin,sporazumevanje, opazno se izbolj{a gibljivost in zmo`nost opravljanjavsakodnevnih opravil. Pri motnjah obna{anja in spomina seobnesejo zaviralci holinesteraze, npr. donepezil, registriran v zamejstvukot aricept, pri nas kot yasnal od tovarne Krka. Bolniki dobivajotudi obli`, iz katerega se kontinuirano spro{~a snov fizeostigmin vtelo. Bolnikom manjka nevrotransmiter - prena{alec informacij acetilholin,ki ureja funkcijo spomina in orientacijo. Proti nevarni razgradnjiacetilcholina se je izkazal za u~inkovitega fizeostigmin.Z zdravilom piritinol (ni ve~ registriran kot encephabol) se izbolj{apresnova v mo`ganih in zavre napredovanje bolezni. Pri prizadetihse izbolj{a spomin. Galantamin je registriran kot reminyl, kiga izdeluje Janssen Cilag. Ginkgo je v prodaji brez recepta kot bilobil.Izbolj{a spoznavanje, utrdi spomin in pazljivost.Bolnik lahko pripomore k izbolj{anju stanja z rednim jemanjemzdravil, razgibavanjem, kolesarjenjem. Gibanje pospe{i prekrvitevmo`ganov in s tem izbolj{a oskrbo s kisikom in hrano. Hrana najvsebuje dovolj mineralov, posebno vitamina C in E, toda nekateridvomijo v u~inek vitamina E. V hrani naj bo manj ma{~ob, dovoljbeljakovin in do dva litra teko~ine na dan. Za “treniranje” mo`ganovpriporo~ajo igranje {aha, re{evanje ugank, branje knjig. Tudiko ste upokojeni, dejavno sodelujte v `ivljenju. Va{i mo`gani najdobijo dovolj dela, da bodo delali za vas do visoke starosti. Svojci najvam omogo~ajo ~astno, smiselno `ivljenje v dru`bi. Tok misli se zzdravili proti demenci pogosto zelo izbolj{a. Individualni odgovorbolnika na zdravila je zelo razli~en. Poskus zdravljenja mora trajatinajmanj tri mesece pri pravilnem, rednem jemanju zdravil; pod kontrolosvojcev in zdravnika. Zdravilo akatinol vpliva na moten prenossignalov in je od vseh, ki so na voljo, najbolj u~inkovit (dobi sev Nem~iji). Uravnava spro{~anje prena{alcev dra`ljaja glutamata, kiima odlo~ilno vlogo v procesih u~enja in spomina. Preve~ glutamataje enako {kodljivo kot premalo. Alzheimerjeva bolezen ne vplivale na proces misli in u~enja, ampak privede tudi do motenj v ob~utkihin v obna{anju. Praksa je pokazala, da je prav na tem podro~jupomembna podpora in pojasnitev s strani svojcev ali tistih, ki bolnikanegujejo, ima neredko ve~ji u~inek kot zdravila. Pri zdravilih sepojavljajo tudi spremljajo~i pojavi, npr. razburjenje, mi{i~ni kr~i,siljenje na bljuvanje, nespe~nost, omoti~nost in strah. O tem se jepotrebno pogovoriti z zdravnikom.Spletna stranZdravni{ke zbornice Slovenijehttp://www.zzs-mcs.siISIS april 2003

55Z A N I M I V OKo{~ek Egipta v LjubljaniRomina ZnojNeko~ je Nostradamus zapisal, da bo svet postajal vse manj{iin manj{i in bo tako reko~ vsakomur na dosegu roke. Ljudjega niso razumeli, ampak danes, ko so tu avtomobili, vlaki,letala, ladje, helikopterji in {e kaj, se nam ta izjava le ne zdi tako neumnain tako tudi ne naslov tega ~lanka. ^e smo po{teni, je z Dunaja doEgipta z letalom le bore tri ure in petindvajset minut. Na Dunaju setudi za~ne zgodba tega ko{~ka, ki je kon~no priromal k nam v Ljubljano.Plemi~ Anton Lavrin se je za-~el v za~etku 19. stoletja vnetoukvarjati s kulturno zapu{~inoEgipta. Bil je tedanji avstrijskigeneralni konzul v Aleksandriji.Rodil se je leta 1789 v Vipavibogatemu posestniku in lastnikumlina. Ker so bili star{i premo`ni,se je lahko {olal in kon-~al {tudij prava na Dunaju leta1816. Znanje tujih jezikov jebilo odlo~ilno, da je kmalu dobilzaposlitev v diplomatskislu`bi. Sprva je slu`boval kotkonzularni uradnik v ju`ni Italiji.Leta 1834 je postal avstrijskigeneralni konzul v Egiptu sKrsta z mumijo sve~enika..........................................................sede`em v Aleksandriji. Na tana~in so se mu odprla vrata v takratninastajajo~i svet egiptologijein tako je v Slovenijo poleg dveh sarkofagov, ki {e danes stojitana vipavskem pokopali{~u in hranita ostanke njegove dru`ine, leta1840 poslal {e krsto z mumijo sve~enika Isachtaya, ki ga je dobesednokupil v starinarnici nekega Egip~ana.Glede na zapise na sarkofagu, obliko sarkofaga, kape, brade in podinastiji je bil Isachtay ni`ji sve~enik, ki je svoje dol`nosti opravljal vtemplju v Karnaku. Ni bil samostojen, ampak mo~no odvisen od ostalihsve~enikov. Sklepe je postavljal po posvetovanju z drugimi sve-~eniki. Vpliva na pisarje ni imel. Mo`no je, da je zapisoval pomembnedogodke v kraljevi dru`ini (smrti, rojstva in poroke), katere faraonje bil Taharka ali Psametih I. Po zapisih na sarkofagu je `ivelproti koncu 25. dinastije (715-668 pr. Kr.), ko so Egiptu `e vladaliEtiopijci, zato po rodu ni bil pravi egip~anski sve~enik, saj vemo, daje od 25. dinastije naprej Egipt padel pod vlado drugih ljudstev.[e bolj zgovorna pa je njegova mumija oziroma dva rentgenskaposnetka, ki so ju posneli pod sponzorstvom Narodnega muzeja.Na prvi fotografiji vidimo glavo. S tega posnetka lahko ugotovimo,da je bil Isachtay `e mo~no ple{ast, ko je umrl, saj so lasje razvidnile ob straneh glave, drugje pa ne. Vidne so tudi o~esne jamice, v njihsta vlo`eni dve kovinski plo{~ici, ki sta med balzamiranjem prepre-~ili zdrs o~esnih zrkel v notranjost. Po obliki kovinskih plo{~ic vidimo,da njegove o~i niso bile prave elipsaste oblike, kot so jih imeliRentgenski posnetekmedenice in rok.......................................Stari Egip~ani, ampak bolj okrogle, karje {e en dokaz, da je bil tudi IsachtayEtiopijec, enako kot njegov faraon. Videnje tudi nos, ki se je skozi leta splo{-~il zaradi mo~nega povijanja ob balzamiranjuin tudi zaradi tega, ker je bilamumija v vseh teh obdobjih ve~inomav nezdravih prostorih (prevelika koli-~ina vlage, prevelika nihanja v temperaturiin tlaku). Zanimive so tudi igle,ki so zapi~ene nad nosom in na licih.Gre namre~ za to, da so v preteklostisku{ali odviti mumijo. Ker so bili povojizelo krhki, glave niso mogli ponovnozaviti vanje, zato so ostanke povojevpritrdili nazaj z iglami. Na fotografiji lahko opazimo tudi zobe, ki sozelo tanki in na prvi pogled krhki. Podrobnej{i pogled izvirne slikebi nam razodel, da je imel Isachtay pred smrtjo hude te`ave z gnilobo,saj je bila ustna higiena v tistem ~asu precej slaba, slabemu stanjuzob pa je botroval tudi njihov kruh, ki je vseboval veliko peska(kruh so pekli v pu{~avi na kamnihin odtod toliko zrnc v njem).Druga rentgenska slika nam prika`epodro~je medenice in na njo polo`enihdlani, kar je bila zna~ilna posmrtnadr`a sve~enikov za razliko odfaraonov, ki so imeli roke prekri`ane~ez oprsje. Opazimo lahko normalnorazvito trtico, podlahtnico, dlaniin kosti prstov. Kosti so videti krhke,saj je Isachtay umrl v starosti od 50do 60 let, kar je bilo za tiste ~ase enakokot danes starost med 70. in 80.letom. Natan~no starost bi bilo mo`nougotoviti z metodo C14, ki pa jevelikokrat nevarna za samo mumijoRentgenski posnetek glave..................................................ali pa predraga. Zagotovo lahko po pregledu mumije in rentgenskihslik trdimo, da je Isachtay umrl naravne in ne nasilne smrti. Mordaje smrti botrovala tudi sepsa, ki bi nastala zaradi po{kodovanih ingnilih zob. To bi lahko natan~neje ugotovili s preiskavo delcev posu{enekrvi oziroma identifikacijo posameznih bakterij in glivic natelesu mumije. To zaenkrat ni bilo storjeno, saj je postopek dovoljzahteven, mumija sama pa v zelo slabem stanju.Sve~enik Isachtay tako nemoteno po~iva v Narodnem muzeju vLjubljani. Dolga leta so njegovo mumijo skrbno konservirali, od februarjaletos pa je mumija ponovno na ogled. Krsta in mumija sve-~enika Isachtaya pomeni enega izmed neprecenljivih zakladov, kijih hrani Slovenija, in je zagotovo vredna ogleda.Fotografije so iz knjige Romine Salam, 1995: Sve~enik Isachtay v Ljubljani, kjer so bile objavljenez dovoljenjem Arhiva Narodnega muzeja v Ljubljani.april 2003 ISIS

59P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JNavodila za oglaševanje na rumenih straneh:Vsak prireditelj zdravniškega srečanja, seminarja, konference idr. ima pravico do dveh brezplačnih objav.Za prvo obvestilo, v katerem najavi prireditev nekaj mesecev vnaprej, je na voljo četrtina strani, za objavopodrobnega programa seminarja ali simpozija pred srečanjem prostor ni omejen. Da bi bile informacije čim boljnatančne in brez napak, vljudno prosimo, da prireditelji izpolnijo obrazec, ki je objavljen na zadnji strani koledarja. Objavljalibomo le tista obvestila in programe, ki jim bo priložen izpolnjen vprašalnik, da bo podatke mogoče vnašati v koledar.Rok za oddajo gradiva v uredništvu je 10. v mesecu za objavo v številki, ki izide prvega v naslednjem mesecu.Klinični center LjubljanaSPS Interna klinikaKlinični oddelek za hematologijovabi naSTROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJAHEMATOLOGOV SLOVENIJE SZD INZDRUŽENJA ZA TRANSFUZIJSKOMEDICINO SZDHotel Perla, Nova Gorica3.­4. april 2003PROGRAMPetek, 4. aprila 2003OdprtjeDiagnostika v hematologijiU. Mlakar: Diagnostični algoritem megaloblastne anemijeI. Preložnik Zupan: Zapiralni čas in ocena primarne hemostazeS. Zver: Aktivirani trombociti pri esencialni trombocitemiji in antiagregacijskazdravilaRazpravaGaucherova bolezenL. Kitanovski: Patogeneza in klinika Gaucherove bolezniM. Dolničar: Zdravljenje otrok z Gaucherovo boleznijoD. Andoljšek, S. Zver: Zdravljenje odraslih z Gaucherovo boleznijoRazpravaCelična terapijaL. Lukić: Celična terapijaD. Domanović: Izolacija celicM. Cukjati: Shranjevanje celicP. Rožman, T. Ficko: Gojenje in diferenciacija hematopoetskih celicM. Maček: ISBT ­ registriranje primerov TRALIRazpravaSobota, 5. aprila 2003Imunološke temeM. Jeras: Mehanizmi protitumorske imunske odzivnosti in načini modulacijeB. Štabuc: Modulacija imunskega odziva pri solidnih malignih tumorjihU. Repnik: Priprava dendritičnih celic iz monocitov in antigen predstavitvenasposobnostRazpravaPediatrična onkologijaP. Mali in sod.: Akutna levkemija pri otrokuV. Velenšek Prestor: Hodgkinov limfom pri otrokuJ. Anžič, J. Jazbec: Hemofagocitni sindromM. Modic: Dejavniki angiogeneze pri malignih hemoblastozahRazpravaKlinično-citno-citološološki seminar: moderator J. PretnarKotizacije ni.Inforormacimacije:doc. dr. Dušan Andoljšek, Klinični oddelek za hematologijo,SPS Interna klinika, KC Ljubljana, Zaloška 7, 1525Ljubljana, e-pošta: dusan.andoljsek@kclj.siapril 2003 ISIS

60P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JKO za travmatologijo, Klinični center LjubljanaOrtopedska klinika, Klinični center LjubljanaSlovensko združenje za artroskopsko kirurgijo in poškodbe pri športuorganizirajoOSNOVNI TEČAJ ARTROSKOPSKIHTEHNIK - UČNA DELAVNICAOtočec4.­5. april 2003PROGRAM:Petek, 4. aprila 20038.00­9.00 Registracija9.00­9.15 Uvodni pozdrav, V. Pavlovčič, M. VeselkoKoleno9.15­9.30 Artroskopska kirurgija v ortopediji in travmatologiji, V.Pavlovčič9.30­9.45 Artroskopija kolena: Kdaj in zakaj, A. Toš9.45­10.00 Oprema, instrumenti, položaj bolnika, vstopna mesta indiagnostična artroskopija, M. Veselko10.00­10.15 Artroskopska anatomija in patologija kolena, L. Šimnic10.15­10.30 Kako si kaj prikazati? A. Toš10.30­10.45 Odmor10.45­11.00 Artroskopsko zdravljenje poškodb meniskusa, I. Pilih11.00­11.15 Rekonstrukcija sprednje križne vezi, O. Zupanc11.15­11.30 Poudarki, pomembni za uspešno rekonstrukcijo sprednjekrižne vezi, M. Veselko11.30­11.45 Možnosti artroskopskega zdravljenja poškodb hrustanca, I.Pilih11.45­12.00 Artroskopsko zdravljenje sklepnih zlomov kolena, V.Senekovič12.00­12.15 Artroskopsko zdravljenje gnojnih infektov kolena, M.Veselko12.15­12.30 Razprava12.30­14.00 Kosilo14.00­16.00 Delavnica: Artroskopija na plastičnem modelu kolena:manipulacija z instrumenti, meniscektomija, šivi meniskusa,rekonstrukcija LCA16.00­16.15 OdmorRama16.15­16.30 Indikacije in artroskopska tehnika, M. Kralj16.30­16.45 Artroskopska anatomija, V. Senekovič16.45­17.00 Artroskopska subakromialna dekompresija, B. Poberaj17.00­17.15 Artroskopska stabilizacija nestabilne rame, M. Kralj17.15­17.30 Artroskopska rekonstrukcija strganin rotatorne manšete, B.Poberaj17.30­18.00 Razprava in odmorZapestje18.00­18.15 Artroskopija zapestja, J. Pšenica18.15­18.30 Artroskopija zapestja, M. Kastelec18.30­18.45 Artroskopija zapestja, J. PšenicaSobota, 5. aprila 2003Gleženj8.00­8.15 Pristopi in tehnika artroskopije gležnja, V. Senekovič8.15­8.30 Anatomija in artroskopska anatomija gležnja, R. Stock8.30­8.45 Meniskoidne lezije gležnja, V. Senekovič8.45­9.00 Artroskopsko zdravljenje osteohondralnih poškodb gležnja,V. Šaciri9.00­9.15 RazpravaKomolec9.15­9.30 Indikacije za artroskopijo komolca, L. Šimnic9.30­9.45 Artroskopija komolca pri različnih položajih bolnika, O.Zupanc9.45­10.00 Možnosti in meje artroskopske kirurgije komolca, L. Šimnic10.00­10.15 Razprava in odmor10.15­12.00 Delavnica: Artroskopija na modelih rame, komolca, gležnjain zapestja12.00­12.15 Anestezija pri artroskopskih posegih, M. Šarman12.15­12.30 Artroskopija v lokalni anesteziji, M. Veselko12.30­12.45 Zdravljenje pooperacijske bolečine po artroskopskihposegih, N. Vintar12.45­13.00 Rehabilitacija po artroskopiji, N. Kavšek13.00­13.15 Razprava13.14­13.45 Konec tečaja s podelitvijo diplomNamen:tečaj je namenjen specializantom in specialistom ortopedije,travmatologije, plastične in rekonstruktivne kirurgije in drugih specializacij,ki se pri svojem delu srečujejo z artroskopsko kirurgijo.Progrogramsamski odbor: M. Veselko (predsednik), M. Kralj, J. Pšenica, V.Senekovič, L. Šimnic, A. TošOrganizaciganizacijsjski odbor: S. Herman (predsednik), M. Tonin, V. PavlovčičŠtevilo udeleženceencev je omejeno na 20.Jezik: slovenščinaKotizacitizacija:30.000,00 SIT (brez DDV)Inforormacimacije:asist. mag. Simon Herman, Klinični center Ljubljana, KO zatravmatologijo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 23 255, faks: 01 5222 242, e-pošta: simon.herman@kclj.siBivanje: Hoteli Otočec (Hotel Grad ali Hotel Šport), Grajska cesta 2,8222 Otočec, tel.: 07 33 74 730, faks: 07 30 75 420, e-pošta: booking.otocec@krka-zdravilisca.si,splet: http://www.krka-zdravilisca.si/en/otocec/ISIS april 2003

61P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JSZD, Združenje za perinatalno medicinoSlovensko združenje za nuklearno medicinoGinekološka klinika, KCKlinika za nuklearno medicino, KCorganizirajo strokovno srečanje z naslovomNOSEČNOST IN ŠČITNICAVelika predavalnica Medicinske fakultete, Ljubljana5. april 2003Geršak, dr. med., asist. dr. Simona Gaberšček, dr. med., mag. Barbara ŠajinaStritar, dr. med., asist. mag. Stanko Pušenjak, dr. med.Tehnični sodelavci:Meta Kovačič, Martina Pečlin, Nataša PetkovšekKotizacitizacijaje 12.000 SIT (DDV vključen). Nakažete jo lahko 8 dni predpričetkom seminarja na transakcijski račun: 022220019518588 (davčnaštevilka: 21976562). Namen nakazila: za seminar Nosečnost in ščitnica.Priloženo gradivo: zbornik predavanj, didaktični CD: Thyroid dictionaryoz. Schilddrűsenlexikon.Prijajava:a: ga. Nataša Petkovšek, Katedra za ginekologijo in porodništvo,Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 14 355, faks: 01 52 26 130,e-pošta: natasa.petkovsek@mf.uni-lj.siPROGRAM:Sobota, 5. aprila 20038.30­9.30 Registracija9.30­9.40 Doc. dr. Ksenija Geršak, dr. med.: Pozdrav udeležencem inuvod v seminar9.40­10.00 Prim. dr. Vasilij Matko Cerar, dr. med.: Nosečnost in ščitnicav perinatalnem varstvu žensk v Sloveniji10.00­10.20 Doc. dr. Sergej Hojker, dr. med.: Epidemiologija ščitničnihbolezni v Sloveniji10.20­10.40 Asist. dr. Simona Gaberšček, dr. med.: Fiziologija ščitnice inspremembe v nosečnosti10.40­11.00 Doc. dr. Ksenija Geršak, dr. med.: Plodova ščitnica11.00­11.20 Dr. Katja Zaletel, dr. med.: Etiologija avtoimunske bolezniščitnice11.20­11.30 Janja Dečko Žagar, mag. farm.: Thyroid Dictionary ­predstavitev zgoščenke11.30­12.40 Odmor s prigrizkom12.40­13.00 Asist. mag. Edvard Pirnat, dr. med.: Zdravljenje hipo- inhipertiroze13.00­13.20 Prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med.: Perinatalni zapletinosečnic s hipertirozo13.20­13.40 Prim. Veruška Meglič Matoh, dr. med.: Zdravljenje hudihoblik hipertiroze13.40­14.00 Asist. mag. Lili Kornhauser Cerar, dr. med., Lev Bregant, dr.med., mag. Janez Babnik, dr. med.: Novorojenček matere zboleznijo ščitnice14.00­14.20 Mag. Helena Molnar Novak, dr. med., asist. dr. SimonaGaberšček, dr. med., dr. Katja Zaletel, dr. med.: Poporodnitiroiditis14.20­15.00 Razprava in zaključekProgrogramsamski strtrokokovni odbor: predsednica: doc. dr. Ksenija Geršak, dr.med., tajnica: asist. dr. Simona Gaberšček, dr. med., člani: prof. dr. ŽivaNovak Antolič, dr. med., asist. mag. Edvard Pirnat, dr. med.Organizaciganizacijsjski odbor: predsednik: prim. dr. Vasilij Matko Cerar, dr.med., podpredsednik: doc. dr. Sergej Hojker, dr. med., člani: Doc. dr. KsenijaDruštvo Liga proti epilepsiji Slovenije, Nevrološki oddelek Celje,Center za epilepsije otrok in mladostnikov Ljubljana, Epileptološkasekcija SZD, ZZZS, Epikluborganizirajo strokovno srečanjeZDRAVLJENJE EPILEPSIJ SPROTIEPILEPTIČNIMI ZDRAVILI ­NAČELA DOBRE PRAKSEPodiplomska učna delavnica Evropske akademije za epilepsijoMANAGEMENT OF EPILEPSIESWITH ANTI EPILEPTIC DRUGS ­PRINCIPLES OF GOOD PRACTICEEuropean Epilepsy Academy: EUREPA educational workshopHotel Sava Rogaška Slatina, Samostan Olimje11.­12. april 2003PROGRAM:Petek, 11. aprila 20039.00­9.15 OdprtjeFarmakoepidemiologija protiepileptičnih zdravilModeratorja: Igor M. Ravnik, Ljubljana, Marko Zupan, Celje9.15­9.30 J. Fuerst, Ljubljana: Farmakoepidemiološke metodeapril 2003 ISIS

62P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J9.35­9.50 I. M. Ravnik in sod: Predpisovanje PEZ v Sloveniji ­ so razlikemed območji odsev različne kakovosti in neenakosti prizdravljenju?9.55­10.10 M. Zupan, Celje: Predpisovanje PEZ pri starostnikih10.15­10.30 I. Bielen, Zagreb: Poraba PEZ v Hrvaški10.30­10.45 Splošna razprava10.45­11.00 KavaZdravljenje epilepsij s topiramatom v Sloveniji11.00­12.30 J. Grošelj, B. Lorber: Izkušnje pri odraslihI. M. Ravnik, N. Župančič, M. Perkovič Benedik in sod:Izkušnje pri otrocih in mladostnikih12.30­14.00 KosiloDobra praksa in suboptimalna uporaba PEZ I14.00­17.00 Farmakokinetika, vpliv starosti, nosečnost, dojenje,določanje koncentracij, interakcijeModerator: Svein Johannessen, Sandvika; somoderatorkaM. Kržan, LjubljanaVabljena razprava: B. Čebular, Ljubljana (epilepsija innosečnost)Glasba in epilepsija18.30 Ogled lekarne v samostanu Olimje19.00 N. Jaušovec, K. Habe: Misterij Mozartovega učinka19.15 I. M. Ravnik, B. Lorber, M. Zupan: Glasba za/proti epilepsiji19.30 Koncert komornega ansambla Camerata Medica Labacensis(Haydn, Mozart)21.00 VečerjaSobota, 12. aprila 2003Dobra praksa in suboptimalna uporaba PEZ IIModerator: Emilio Perucca, Pavia; somoderator B. Lorber,Ljubljana9.15­12.30 Prava mera med nekritičnim sprejemanjem in odklanjanjem»novih« protiepileptičnih zdravil. Kritično branje člankov okliničnem testiranju zdravil. Klinični primeri.12.30­14.00 KosiloDobra praksa in suboptimalna uporaba PEZ IIIModeratorja: P. Wolf, Bielefeld; I. M. Ravnik, Ljubljana14.00­17.00 Zdravljenje epileptičnih napadov/sindromov, kdaj uvesti,kako izbrati, kdaj ukiniti zdravilo; opredelitev trdovratneepilepsijeVabljene razprave: J. Frelih, Ljubljana (vročinski krči); L.Vrba, Ljubljana (spoštovanje navodil pri zdravljenju); V. G.Tretnjak (kognitivni učinki PEZ)17.00­17.15 Zaključek delavniceČlanki za študij bodo poslani slušateljem 10 dni pred srečanjem. Vabimovas, da pošljete kratke (1 stran) opise poučnih kliničnih primerov zarazpravo (5 min. za izbran primer).Organizaciganizacijsjski odbor: M. Zupan, I. M. Ravnik, L. Vrba, M. J. Kržan, N.Kiker Plavec, V. G. Tretnjak, M. Šoštarič, M. Androjna, M. GolouhDelovni jezik: angleščinaŠtevilo udeleženceencev: omejeno (60)Kotizacitizacija:15.000,00 SIT, enodnevna 10.000 SIT, vključuje udeležbona učni delavnici, pisno gradivo, prenočišče, prehrano, družabni spored,potrdilo o udeležbi.Prijajave e in inforormacimacije:ga. Ljubica Vrba, Društvo Liga proti epilepsijiSlovenije in Center za epilepsije otrok in mladostnikov, Vrazov trg 1, 1000Ljubljana, tel.: 01 52 29 200, Društvo Liga proti epilepsiji ob četrtkih (16.00-19.00), tel.: 01 43 29 393, faks: 01 52 29 357.Center za intenzivno interno medicinoSPS Interna klinikaKlinični center Ljubljanaorganizira 3. simpozijAKUTNI KORONARNI SINDROM VSLOVENIJIHotel Kompas, Bled12. april 2003PROGRAM:Sobota, 12. aprila 200310.00 Akutni koronarni sindrom v Sloveniji1. Vabljena predavanja:Prehospitalna obravnava AKS ­ analiza časovnih zamud in ukrepov naterenuPrimary PCI in ST-elevation AMI-beyond epicardial patencyInterventno zdravljenje AKS2. Predstavitev zanimivih bolnikov z AKS3. AKS v Sloveniji ­ predstavitev regionalnih bolnišnic4. AKS v Sloveniji ­ pogled Ministrstva za zdravjeVabimo, da dejavno sodelujete pri predstavitvi posameznih bolnikov zAKS (točka 2). Prispevke na največ eni tipkani strani pošljite do 31. . marca2003 na naslov: prof. dr. Marko Noč, Center za intenzivno interno medicino,Klinični center Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana.Strtrokokovni odbor: I. M. Ravnik, P. Wolf, S. Johannessen, E. Perruca, M.Zupan, B. Lorber, D. ButinarISIS april 2003

63P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JSatelitski simpozij v petek 11. aprila 2003 odpade.Kotizacitizacije ni.Brezplačna pogostitev udeležencev.Informacije: prof. dr. . Marko o Noč, , dr. . med., Center er za intenzivnointererno medicino, KC Ljubljubljana, jana, Zaloška a 7, 1525 Ljubljubljana, jana, tel.: 01 5222 236 ali 239.Kotizacitizacija:5.000,00 SIT. Kotizacijo nakažete na račun: Banka Koper10100-0035252317, Obalno društvo za boj proti raku Koper.Prijajave na naslov: Obalno društvo za boj proti raku, Jurčičeva 2,6000 Koper.Pohitite, število prijav je omejeno!Dodatne inforormacimacije:ga. Šonc, GSM: 031 654 036Obalno društvo za boj proti rakuZveza slovenskih društev za boj proti rakuprirejata seminarVEČ ZNANJA O RAKU, MANJ SMRTIKrka Zdravilišče Strunjan, d. o. o., Strunjan25. april 2003PROGRAM:Petek, 25. aprila 20039.30­10.00 Uvodni pozdravi10.00­10.20 Najpogostejši raki na obalnem območju, Jadranka VrhJermančič, dr. med.10.20­10.40 Pljučni rak, asist. dr. Marjeta Terčelj, dr. med.10.40­11.00 Kožni rak, doc. dr. Igor Bartenijev, dr. med.11.00­11.20 Rak materničnega vratu, mag. Vida Stržinar, dr. med.11.20­12.00 Odmor12.00­12.20 Rak prostate, asist. dr. Ciril Oblak, dr. med.12.20­12.40 Rak širokega črevesa, prof. dr. Borut Štabuc, dr. med.12.40­13.00 Pravice bolnikov z rakom, prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr.med.13.00­13.30 Razprava13.30­14.30 Kosilo14.30­14.50 Rak dojk, mag. Janez Žgajnar, dr. med.14.50­15.10 Več znanja - manj raka, Fani Čeh, univ. dipl. org.15.10­15.30 Osebnostna struktura kot dejavnik tveganja za rak, doc. dr.Andrej Marušič, dr. med.15.30­16.00 ZaključekModeratatorja:Jadranka Vrh Jermančič, dr. med., prof. dr. Borut Štabuc,dr. med.Seminar je namenjen zdravnikom, diplomiranim in višjim sestram, zlastiiz primorske regije, ter vsem, ki jih to področje zanima.Združenje za žilne bolezni SZDorganizira letno srečanjeŽILNE BOLEZNI PRI OSEBAH ZOGROŽAJOČIMI SPREMLJAJOČIMIBOLEZENSKIMI STANJIŠmarješke Toplice16.­17. maj 2003PROGRAM:Petek, 16. maja 20039.00­9.20 Odprtje srečanja in pozdravni nagovori1. Generalizirana in napredovala aterosklerozaPredavanjem sledi 5-minutna razprava.9.20­9.35 Etiopatogeneza ateroskleroze in vzroki za različne lokalizacijeaterosklerotičnih lezij (P. Poredoš)9.40­9.55 Ocenjevanje globalne aterosklerotične ogroženosti (Z. Fras)10.00­10.15 Polimetabolni sindrom (V. Kanič)10.20 ­10.45 Pomen hiperhomocisteinemije pri periferni žilni bolezni (M.Kozak)10.50­11.20 Odmor s kavo11.20­11.35 Periferna arterijska okluzivna bolezen kot znanilecgeneralizirane ateroskleroze (I. Žuran)11.40­11.55 Preprečevenje možganskih ishemičnih dogodkov pribolnikih s karotidno boleznijo (B. Žvan, M. Zaletel)12.00­14.00 Odmor za kosilo14.00­14.15 Klinični pomen ultrazvočnega pregleda golenskih arterij (M.Šabovič, V. Videčnik)14.20­14.35 Perkutana transluminalna angioplastika golenskih arterij (T.Ključevšek)april 2003 ISIS

64P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J14.40­14.55 Načela kirurške revaskularizacije uda pri okrnjenemarterijskem iztoku v golen (V. Flis)15.00­15.15 Operacije anevrizme abdominalne aorte z minimalnoinvazivnim pristopom (T. Klokočovnik)15.20­15.50 Odmor s kavo15.50­16.05 Načela kirurškega zdravljenja ishemičnih ulkusov inodstranjevanja mrtvin z udov (Z. Parač, C. Triller)16.10­16.25 Načela dermatološkega zdravljenja mešanih razjed naspodnjih udih (M. Košiček)16.30­16.45 Rehabilitacija bolnika z amputacijo spodnjih udov innajpogostejšimi spremljajočimi boleznimi (T. Erjavec, M.Prešern Štruklej)16.50­17.15 Odmor17.15­18.15 Okrogla miza: Pristop k bolniku z generalizirano in napredovaloaterosklerozo (moderatorji: P. Poredoš, A. Blinc, Z. Fras)20.00 Večerja ­ sponzor je Krka, d.d.Sobota, 17. maja 20032. Žilne bolezni pri odpovedi ledvicPredavanjem sledi 5-minutna razprava.9.00­9.15 Ateroskleroza in kronična ledvična odpoved (R. Hojs, R.Ekart, T. Hojs Fabjan)9.20­9.35 Aterosklerotična bolezen ledvičnih arterij (S. KaplanPavlovčič)9.40­9.55 Stenoza arterije presajene ledvice (J. Buturovič)10.00­10.30 Odmor s kavo10.30­10.45 Vloga intervencijske radiologije pri bolniku z napredovaloledvično odpovedjo (M. Šurlan)10.50­11.05 Oblikovanje žilnih pristopov za hemodializo (R. Ponikvar)11.10­11.25 Dejavniki, ki vplivajo na zaporo arteriovenske fistule zahemodializo (M. Gasparini, D. Popovič, M. Kovačič)11.30­11.45 Zdravljenje krvavitev iz kroničnih angiodisplazij črevesja pribolnikih, zdravljenih s hemodializo (J. Lavre, J. Vujkovac, M.Šabovič)11. 45­12.15 Odmor12.15­13.00 Okrogla miza: Pristop k žilnemu bolniku s kronično ledvičnoodpovedjo (moderatorji: M. Šurlan, M. Šabovič, S. KaplanPavlovčič, R. Ponikvar)Srečanje je namenjeno vsem zdravnikom, ki zdravijo bolnike z žilnimiboleznimi.Ob srečanju prejmejo udeleženci zbornik predavanj, ki bo izšel kotsuplement Medicinskih razgledov.Generalni sponzor srečanja je Krka, d.d.Kotizacitizacijaz vključenim DDV znaša 20.000 SIT.Prijajave sprejema ga. Jelka Kos, KO za žilne bolezni, KC Ljubljana,Riharjeva 24, 1000 Ljubljana, tel.: 01 28 08 032, faks: 01 28 08 070, e-pošta: jelka.kos@trnovo.kclj.siSplošna bolnišnica MariborKlinični oddelek za interno medicino MariborZdravniško društvo MariborZdruženje internistov SZDorganizirajo14. SREČANJE INTERNISTOV INZDRAVNIKOV SPLOŠNE MEDICINE“IZ PRAKSE ZA PRAKSO”Kazinska dvorana SNG Maribor, Maribor16.­17. maj 2003PROGRAM:Petek, 16. maja 200313.00­14.30 Simpozij KRKA: Psihološko breme bolnikov z akutnimkoronarnim sindromom14.30­14.45 Odmor14.45­15.20 Uradno odprtje 14. srečanja “Iz prakse za prakso”15.20­15.35 T. Varga, B. Kreuh Kuhta, D. Vidovič: Etiopatogeneza inklinična slika KOPB15.35­15.50 Ž. Perdija: Diagnostika KOPB15.50­16.10 F. Pavičić (HR): Zdravljenje stabilne KOPB16.10­16.25 B. Kreuh Kuhta, T. Varga, D. Vidovič: Zdravljenje akutneeksacerbacije KOPB16.25­16.35 I. Osrajnik, T. Barač: Prikaz primera16.35­16.45 J. Regvat, N. Edelbaher: Prikaz primera16.45­17.45 Odmor ­ prigrizek in individualne razprave17.45­18.05 P. Borin, Z. Roškar: Pristop k bolniku s povečanimi bezgavkamiin vranico18.05­18.25 T. Grmek Zemljič: Diagnostični postopek pri bolniku spovečanimi bezgavkami in vranico18.25­18.45 M. Glaser: Novosti pri zdravljenje limfoproliferativnih inmieloproliferativnih bolezni18.45­19.00 Testna vprašanjaSobota, 17. maja 20039.00­9.20 Z. Tošovič, D. Čeranič: Vnetne črevesne bolezni ­ prikazprimerov (video)9.20­9.40 D. Dajčman, M. Pocajt: Vnetne črevesne bolezni ­ prikazprimerov (video)9.40­10.00 M. Duvnjak, L. Virovič (HR): Etiopatogeneza vnetnihčrevesnih bolezniISIS april 2003

65P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J10.00­10.20 M. Banič, B. Papa (HR): Izvenčrevesne manifestacije vnetnihčrevesnih bolezni in prisotnost vnetne črevesne bolezni obdrugih sistemskih boleznih10.20­10.40 C. Pernat, M. Skalicky: Novosti v zdravljenju vnetnihčrevesnih bolezni10.40­10.50 M. Masten: Vodenje bolnika z vnetno črevesno boleznijo vambulanti družinske medicine10.50­11.20 Odmor s kavo11.20­13.00 Zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdraviliPogled revmatologa ­ A. Pahor, I. Holc, S. GradišnikPogled gastroenterologa - P. SkokPogled kardiologa ­ M. Ujčič NavotnikPogled nefrologa ­ R. HojsOkrogla miza13.00­14.00 Odgovori na testna vprašanja in zaključek srečanjaKotizacitizacija:ja: 15.000,00 SIT, do 20. 4. 2003 12.000,00 SIT. Nakažete jona TRR št.: 04515-0000124280, sklic na št. 1009, z oznako »Zdravniškodruštvo Maribor ­ Iz prakse za prakso«.Inforormacimacije:je: ga. Kodrin, tajništvo Kliničnega oddelka za internomedicino, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 0232 12 871.Program na internetu: http://www.jupsline.netZdruženje nevrologov Slovenije, SZD, inKlinični oddelek za nevrologijo, SPS Nevrološka klinika, KliničnicenterorganizirataŠOLO URGENTNE NEVROLOGIJEŠport hotel Otočec, Otočec ob Krki16.­17. maj 2003Sponzor: Krka, Novo mestoPROGRAM:Petek, 16. maja 200315.00 A. Mesec: Uvodni pozdravD. B. Vodušek: Uvodni nagovor15.15 A. Grad: Nevrološki pregled v urgentni ambulanti15.35 V. Švigelj: Nezavesten bolnik v urgentni ambulanti15.55 A. Mesec: Zmeden bolnik v urgentni ambulanti16.15 A. Grad, B. Čebular: Bolnik po prehodni motnji zavesti16.35 Razprava16.55 Odmor17.10 B. Lorber, B. Čebular: Bolnik s krči v urgentni ambulanti17.30 T. Pogačnik, M. Zaletel: Bolnik z glavobolom v urgentniambulanti17.50 B. Prestor: Poškodba glave18.10 B. Meglič, M. Hawlina: Akutno nastala motnja vida18.30 Razprava18.50 B. Barbič Žagar (Krka): Statini v preprečevanju možganskekapi19.10 Odmor19.30 Slavnostna večerjaSobota, 17. maja 20038.30 A. Grad: Vrtoglav bolnik v urgentni ambulanti8.50 V. Švigelj, B. Žvan: Akutno nastala hemipareza, motnjagovora9.10 B. Meglič: Nevrološko pogojene motnje dihanja v urgentniambulanti9.30 M. Zaletel: Akutne motnje požiranja9.50 Z. Pirtošek, M. Trošt: Akutne motnje gibanja10.10 Razprava10.30 Odmor10.45 S. Šega, A. Horvat: Akutno nastale pareze, parapareza intetrapareza11.05 D. B. Vodušek: Bolečinski sindromi v urgentni ambulanti11.25 F. Bajrovič, M. Trošt: Akutno poslabšanje kronične nevrološkebolezni11.45 N. Pečarič, M. Kambič: Preiskave pri nevrološki obravnaviurgentnega bolnika12.05 Razprava12.25 A. Mesec: Zaključne besede12.30 KosiloKotizacitizacija:25.000 SIT (DDV vključen). Kotizacija vključuje: predavanja,zbornik, svečano večerjo, kosilo in prigrizke med odmori. Na osnoviprijavnice vam bomo izstavili račun. Kotizacijo bo moč poravnati tudi na dansimpozija ob registraciji.Prijajavnicepošljite do 30. 4. 2003 na naslov: ga. Anka Žekš, Kliničnicenter, SPS Nevrološka klinika, KO za nevrologijo, Zaloška 7, 1525Ljubljana, e-pošta: anka.zeks@kclj.si.Prenočišča so na voljo v hotelu Šport Otočec; rezervacije so možne natel.: 07 30 75 165, ga. Natalija Košmrl.april 2003 ISIS

66P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JSlovenska filantropijaUNHCR - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce inLjubljana zdravo mestoorganizirajo seminar za zdravnikeDOSTOP SOCIALNO PRIKRAJŠANIHSKUPIN DO ZDRAVSTVENEGAVARSTVA V SLOVENIJIHotel Bellevue, Depandansa Savica, Bohinjsko jezero16.­17. maj 2003Kotizacitizacijaza seminar je 10.000,00 SIT in jo bomo namenili delovanjuambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega varstva, kideluje v Ljubljani.Kotizacijo nakažite na TRR Slovenske filantropije št.: 03100-1001024774, SKB banka d. d., Ajdovščina 4, Ljubljana.Ostalih stroškov ni.Število udeleženceencev: omejeno (30)Inforormacimacije in prijajava:a: Ljubljana zdravo mesto, Ulica stare pravde 2,1000 Ljubljana, tel.: 01 30 61 387, e-pošta: jerica.ogrinc@ljubljana.siPrijave pošljite do 14. aprila 2003.PRELIMINARNI PROGRAM:I. Predavanja: Uvodne misli (Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije) Revščina in zdravje (Mateja Kožuh Novak) Zdravstveno varstvo migrantov (Tamara Jerman, UNHCR) Stališča SZO v skrbi za zdravje (Božidar Voljč) Stališča Evropske komisije do skrbi za zdravje prikrajšanih skupin (PjotrMierzewski) Politika preprečevanja zdravju škodljivih socialnih razlik v Sloveniji(predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS) Zdravstvena politika dostopa socialno prikrajšanih skupin do zdravstvenegavarstva v Sloveniji (predstavnik Ministrstva za zdravje RS) Dejavnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje za zmanjševanje razlik vdostopnosti do zdravstvenega varstva v Sloveniji (predstavnik ZZZS) Izzivi za patronažno sestro (predavateljica še ni znana)II. Okrogla miza: Zdravstveno varstvo prikrajšanih skupin (voditeljica Mateja KožuhNovak) Revščina v Sloveniji (Erna Kraševec Ravnik) Izkušnje socialne službe (Žarka Brišar) Socialno pogojene neenakosti v koriščenju služb in preventivnihprogramov (Anica Mikuš Kos) Srečanje zdravnika v splošni ambulanti z revščino (zdravnik splošneprakse) Zdravstveni problemi brezdomcev in migrantov (Aleksander Doplihar)III. Delo v skupinah in zaključna razprava: Kako lahko s skupnimi močmi izboljšamo prikrajšanim skupinamzdravje in dostop do zdravstvenega varstva v SlovenijiSeminar je namenjen vsem zdravnikom, zlasti splošnim zdravnikom,zdravnikom družinske medicine in pediatrom.Slovenian Society for Arthroscopic Surgery and Sports TraumatologyDepartment of Orthopaedic Surgery, LjubljanaDepartment of Traumatology, LjubljanaOlympic Committee of SloveniaAssociation of Labor, Transport and Sports Medicine of SloveniaorganisesINTERNATIONAL SYMPOSIUM ONSPORTS INJURIESHotel Histrion (Hoteli Bernardin), Portorož, Slovenia22­24 May, 2003PROGRAMME:Friday, May 23, 20038.15 Opening Ceremony9.00­10.15 E. Eriksson (Sweden): History and future of sports traumatologyW. Müller (Switzerland): Injuries of the lateral compartmentand lateral side of the knee in football players withoutruptures of the cruciate ligamentsF. Hoffmann (Germany): Arthroscopic PCL reconstruction;ACL reconstruction in patients with open physis10.15­10.30 Discussion10.30­10.45 Coffee break10.45­12.30 M. Forssblad (Sweden): Groin pain and jumpers kneeM. Pečina (Croatia): Jumpers kneeW. Müller (Switzerland): The way we treat patellar tendonruptures in Athletes.ISIS april 2003

67P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JM. Kastelec, M. Veselko (Slovenia): Patellar tip avulsions:osteosynthesis versus extirpationV. Senekovič (Slovenia): Meniscus repair with meniscusarrows: our experienceM. Veselko (Slovenia): Posterior approach for arthroscopicreduction and antegrade fixation of avulsion fracture of theposterior cruciate ligament from the tibia with cannulatedscrew and washerM. Veselko, V. Senekovič (Slovenia): Immediate mobilizationafter anterograde arthroscopic fixation of avulsion fractureof the tibial emminence with a cannulated screw. Five-yearresultsO. Zupanc (Slovenia): Patellar tendon vs quadrupledsemitendinosus for ACL reconstruction12.30 Discussion12.40­14.00 Lunch14.00­15.15 E. Eriksson (Sweden): Science and non-science about therehabilitation after arthroscopic ACL-surgeryS. Werner (Sweden): Injuries in female football playersT. Schnurrer (Croatia): Prevention of non-contact ACLinjuries in female athletesS. Werner (Sweden): How do we treat anterior knee painnonoperatively todayK. Stražar, R. Košak, N. Kavšek (Slovenia): Open vs closekinetic chain training after ACL reconstruction15.15­15.30 Discussion15.30­15.45 Coffe break15.45­17.30 W. Müller (Switzerland): Instability of the ankle, restricted/limited ankle motion and Achilles tendon overloadH. Alfredsson (Sweden): Treatment and research aroundchronic Achilles tendinosisV. Vengust (Slovenia): Operative treatment of Achillestendon peritendinosisS. Macura, M. Macura (Slovenia): Our experiences intreatment of ruptures of the Achilles tendonV. Šačiri (Austria): Arthroscopic treatment of osteochondrallesions of the ankle in sports related injuries17.30­17.40 DiscussionSaturday, May 24, 20038.00­9.45 R. Čajevec (Slovenia): Health care education ­ the obligatorypart of an preventive health programmeM. Forssblad (Sweden): New preventive training methodsresulting in significantly lower injury incidenceE. Eriksson (Sweden): How to prevent ski injuries?M. Pečina (Croatia): Over use injuries in young athletesM. Kotnik (Slovenia): Over use injuries in children andadolescentsO. Zupanc (Slovenia): Proprioception as prevention of thesports injuriesA. Demšar, L. Plaskan (Slovenia): Early medical rehabilitationafter orthopedic treatment of overuse syndromes of thelower extremityL. Plaskan, A. Demšar (Slovenia): Conservative treatment ofoveruse syndromes of lower extremity9.45­10.00 Discussion10.00­10.15 Coffee break10.15­12.00 G. Mann (Israel): Dance injuries; Hamstring injuries; Stressfracture of the navicular boneM. Repko (Czech Republic): Spondylolisthesis in sportactivitiesM. Drobnič, D. Radosavljevič (Slovenia): Treatment optionsfor cartilage lesionsB. Nemec (Croatia): Microfracture technique for fullthicknesschondral defectsV. Peti (Czech Republic): Solid chondrograft in cartilagedefect replacement12.00­12.15 Discussion12.15­14.00 Lunch14.00­16.00 A. Valentin (Sweden): Shoulder instabilityG. Lajtai (Austria): Multidirectionale instability pathology andtreatmentB. Poberaj (Slovenia): Posterior shoulder instabilityG. Lajtai (Austria): Pathophysiology of impingement ­anatomic study;A. Valentin (Sweden): SLAP leasionsM. Kralj (Slovenia): Diagnosis and treatment of rotator cufftears in sportG. Lajtai (Austria): The problems of throwing sportsS. K. Fokter (Slovenia): The shoulder in sport16.00­16.15 DiscussionOrganising committee:ee: presidents: Vinko Pavlovčič, Ejnar Eriksson,vice president: Matjaž Veselko, secretary: Ladislav Šimnic, Matej KastelecRegisegistrtration fee:- early before March 31, 2003 250 EUR- late after March 31, 2003 310 EURFor more e inforormation please contactact: Irena Cotman, UniversityMedical Centre, Department of Orthopaedic Surgery, Zaloška 9, 1000Ljubljana, Slovenia, phone: +386 1 52 24 174, fax: +386 1 52 22 474, e-mail: irena.cotman@kclj.si and Alenka Kregar, Conference Secretariat,Cankarjev dom, Conference and Cultural Centre Prešernova 10, 1000Ljubljana, Slovenia, phone: +386 1 24 17 133, fax: +386 1 24 17 296, e-mail: alenka.kregar@cd-cc.siapril 2003 ISIS

68P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JZdruženje za pediatrijo SZDprireja strokovno srečanjeZDRAVA PREHRANA PRI OTROKU INMLADOSTNIKUDvorana Krke, Dunajska 65, Ljubljana23. maj 2003Moderator: prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.14.00­14.10 Uvodne besede, prim. Majda Benedik Dolničar, dr. med.14.10­14.40 Dojenje, asist. dr. Borut Bratanič, dr. med.14.40­15.10 Presnova železa pri dojenčku, prim. Majda BenedikDolničar, dr. med.15.10­15.40 Homogenizirano mleko v prehrani otroka in mladostnika,Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živ. teh.15.40­16.20 OdmorModerator: prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.16.30­17.00 Vegetarijanska prehrana otroka in mladostnika, prof. dr.Tadej Battelino, dr. med.17.00­17.30 Prehrana, ki zmanjša možnost razvoja alergij, prim. MarijanaKuhar, dr. med.17.30­18.00 Prehrana in življenjske navade pri prekomerni telesni teži inpovišanih maščobah, asist. mag. Nevenka Bratanič, dr. med.Število vilo udeleženceencev: okoli 120.Kotizacije ni.Prijajave:e: predhodne prijave niso potrebne.Splošna bolnišnica MariborSlužba za ginekologijo in perinatologijoOddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo dojkorganizirajo strokovno srečanje z mednarodno udeležbo30 LET CENTRA ZA BOLEZNI DOJKV MARIBORUDvorana Minarik, hotel Habakuk, Maribor23. maj 2003Organizaciganizacijsjski odbor: doc. dr. Iztok Takač, dr. med. (predsednik), mag.Darja Arko, dr. med. (podpredsednica), prim. Gregor Pivec, dr. med., asist.mag. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., Robert Bali, dr. med., mag. BrankaŽegura, dr. med.Strtrokokovni odbor: prof. dr. Borut Gorišek, dr. med. (predsednik), NinaČas Sikošek, dr. med. (podpredsednica), prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med., prof.dr. Veljko Vlaisavljević, dr. med., prof. dr. Bojan Vrečer, dr. med., asist. VilmaKovač, dr. med.PROGRAM:Petek, 23. maja 20039.00­9.30 Registracija9.30­10.00 Odprtje10.00­10.20 30 let dela Centra za bolezni dojk, B. Gorišek (Maribor,Slovenija)Tematski sklop: Novososti v diagnostiki bolezni dojkModeratorja: I. Takač, V. Vlaisavljević (Maribor, Slovenija)10.20­10.40 Epidemiološki podatki o raku dojk za Slovenijo, M. PrimicŽakelj (Ljubljana, Slovenija)10.40­11.00 HRT and breast cancer risk, W. Urdl (Gradec, Avstrija)11.00­11.20 Vloga in dejavnosti Združenja za senologijo Slovenije, D.Arko (Maribor, Slovenija)11.20­11.40 Odmor11.40­12.00 Dejavnosti ginekologov na področju bolezni dojk v okvirihnove zakonodaje, I. Takač (Maribor, Slovenija)12.00­12.20 Novosti pri hormonskem nadomestnem zdravljenju po rakudojk, M. Uršič Vrščaj (Ljubljana, Slovenija)12.20­12.40 Ultrazvočna preiskava dojk, T. Frangež (Maribor, Slovenija)12.40­13.00 Stereotaktična biopsija netipljivih sprememb dojk, N. ČasSikošek (Maribor, Slovenija)13.00­15.00 KosiloTematski sklop: Zdravlvljenjenje je rakaka a dojkjkModeratorja: D. Arko, B. Gorišek (Maribor, Slovenija)15.00­15.20 Rak dojk ­ kirurška bolezen? J. Lindtner (Ljubljana,Slovenija)15.20­15.40 Adjuvantno zdravljenje zgodnjega raka dojk, T. Čufer(Ljubljana, Slovenija)15.40­16.00 Sistemsko zdravljenje napredovalega raka dojk, J. Červek(Ljubljana, Slovenija)16.00­16.20 Obsevanje bolnic z rakom dojk, E. Majdič (Ljubljana,Slovenija)16.20­16.40 Rekonstruktivni posegi pri zdravljenju raka dojk, E. Vrabič(Maribor, Slovenija)16.40­17.00 Raziskava BCIRG 005, I. Takač (Maribor, Slovenija)17.00­17.30 Zaključki18.00 Svečana večerjaKotizacije ni.Inforormacimacije in prijajave:ga. Andreja Šlag, Služba za ginekologijo inperinatologijo, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.:02 32 12 178, faks: 02 33 12 393, e-pošta: gin.perinat@sb-mb.siISIS april 2003

69P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JThe Slovenian Society of Intensive Medicine (SSIM)organises12 TH INTERNATIONAL SYMPOSIUMON INTENSIVE CARE MEDICINEBled25­27 May 2003Satellitellite e symposium:UnconsciousnessSunday, May 25, 2003Moderators: V. Švigelj and A. Špec Marn12.00­12.05 Opening address, V. Švigelj12.05­12.25 Disorders of consciousness ­ classification, H. Možina12.25­12.45 Management and transport of unconscious patient inprehospital setting, M. Kovač12.45­13.05 Subarachnoid hemorrhage, R. Bošnjak13.05­13.30 Intracerebral hemorrhage and stroke, S. Schwab (Heildelberg)13.30­13.50 Epileptic seizure and status, B. Čebular13.50­14.10 Infections of the central nervous system, B. Beović14.10­14.20 Discussion14.20­14.40 Coffee break14.40­15.00 Encephalopathy, malignant neuroleptic syndrome andpsychiatric disorders of consciousness, V. Švigelj15.00­15.20 Ischemic damage of the nervous system after cardiacarrest, A. Pernat15.20­15.40 Syncope and orthostatic intolerance, B. Meglič, M. Šinkovec15.40­16.00 Intoxication and iatrogenic disorders of consciousness, M.Možina16.00­16.20 Disorders of consciousness in children, A. Škofljanec, M.Derganc16.20­16.30 Discussion16.30­16.50 Coffee break16.50­17.20 Mechanism of secondary brain tissue damage, P. Andrews(Edinburgh)17.20­17.40 Possibilities of neuroprotective treatment, E. Roncati Zanier(Milano)17.40­18.00 Neuromonitoring in severe trauma, P. Andrews (Edinburgh)18.00­18.20 CPP - oriented therapy, E. Roncati Zanier (Milano)18.20­18.40 Head trauma in children, I. Vidmar18.40­18.50 Discussion18.50­19.00 Conclusion remarks, A. Špec MarnSatellite symposium is free of charge. Lectures will be given in Sloveneand English.Main SymposiumMonday, May 26, 2003Circulatory shock9.00­9.20 Basic pathophysiological principles of circulatory shock, D.Bennett (UK)9.20­9.40 Prehospital issues in circulatory shock, A. Žmavc (Slovenia)9.40­10.00 Cardiogenic shock, M. Noč (Slovenia)10.00­10.20 Obstructive shock, G. Voga (Slovenia)10.20­10.40 Discussion10.20­11.20 Coffee break11.20­11.40 Hypovolemic shock and fluid resuscitation, D. Vlahovič, D.Štajer (Slovenia)11.40­12.00 Anaphylactic shock, B. Kamenik (Slovenia)12.00­12.15 Discussion12.15­12.45 New modes in the treatment of sepsis, D. Bennett (UK)* (notconfirmed) sponsored by Lilly12.45­13.45 Lunch ­ sponsored by LillyPACT: Clinical outcome and ethics14.00­14.20Clinical outcome, how to define, how to select, how to measure,S. Ridley (UK)14.20­14.40Outcome prediction models, O. Cerović (Slovenia)14.40­15.00Performance of ICU: how to measure and compare, S. Ridley(UK)15.00­15.15 Discussion15.15­15.45 Special lecture: Facing with ethical dilemmas in my lifethrough the critical care medicine, M. Horvat (Slovenia)15.45­16.15 Coffee break16.15­16.35 Problems of futility, G. Ramsey (Netherlands)16.35­16.55 End of life decision, F. Rubulotta (Italy)16.55­17.15 Informed consent in emergency and intensive caremedicine, G. Ramsey (Netherlands)17.15­17.35 Ethical issues in pediatric intensive care, J. Primožič(Slovenia)17.35­18.00 Discussion18.00­18.15 Coffee break18.15­19.00 Free papersTuesday, May 27, 2003PACT Acute respiratory failure8.30­8.50 How to identify/categorise/monitor the patient sufferingfrom ARF, A. Larsson (Denmark)8.50­9.10 Airway management, Z. Borovšak (Slovenia)9.10­9.30 Lung protective ventilatory strategy, C. Putensen (Germany)april 2003 ISIS

70P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J9.30­9.50 ECMO in children, J. Primožič (Slovenia):9.50­10.10 Discussion10.10­11.40 Coffee break10.40­11.00 PEEP-how much is enough, C. Putensen (Germany)11.00­11.20 Supportive measures to increase oxygenation and resolutionof ARDS A. Larsson (Denmark)11.20­11.40 The importance of fluid balance in patients with ARDS?, A.Špec Marn (Slovenia)11.40­12.00 Complications from ventilatory support and ARF and how tohandle them, O. Cerović (Slovenia)12.00­12.15 Discussion12.15­12.45 Invasive aspergillosis, TBA, sponsored by Pfizer12.45­13.45 Lunch ­ sponsored by PfizerCirculatory shock ­ part 214.00­14.20 Septic shock and MODS, D. Bennett14.20­14.40 Postoperative circulatory shock-specific issues, B. Kremžar14.40­15.00 Specific issues in shock in childreen, Š. Grosek15.00­16.00 Case studies (3) in circulatory shockVenue12 TH International Symposium on Intensive Care Medicine will be held inHotel Kompas and Hotel Golf Bled. Room reservations should be madepersonally. We recommend early booking due to low vacancy during thetime of the meeting.Rates and reservation information available at: www.hk-bled.si (HotelKompas), www.gp-hoteli-bled.si (Hotel Golf)RegistrationFull registration Before On site(In SIT)* 1. 5. 2002 registrationMembers of SSIM 33.000 SIT 43.000 SITNon-members 43.000 SIT 50.000 SITNurses 16.500 SIT 21.500 SITStudents, trainees No feeOne day fee Before On site(In SIT)* 1. 5. 2002 registrationMembers of SSIM 17.500 SIT 21.500 SITNon-members 20.500 SIT 27.500 SITNurses 8.250 SIT 11.000 SITFor pre-registration, payments should be made to the Slovenian Societyof Intensive Medicine bank account, opened at Nova Ljubljanska Banka d.d.,agencija Klinični center. Account No: 02014-0013092054. For payments inforeign currency, please, use swift code: LJBASI2X. The payment transfershould state the name of participant.After April 30, 2003, payments will only be possible at the registrationdesk during the meeting.Registration form is available for downloading at www.szim.orgAdditional inforormation:Administrative secretariat of SSIM, Centre forIntensive Internal Medicine (CIIM), University Medical Centre Ljubljana,Zaloška c. 7, 1525 Ljubljana, Slovenia, phone: ++386 01 522 48 36, fax:++386 01 522 22 96, e-mail: szim@mf.uni-lj.siOBVESTILOZdruženje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino inGerontološko društvoorganizirata interdisciplinarni posvetMOŽNOSTI IN POTREBA POREHABILITACIJI STAROSTNIKOV NADOMUInštitut RS za rehabilitacijo, Linhartova 51, Ljubljana30. maj 2003Interdisciplinarni posvet je namenjen zdravnikom, fizioterapevtom,delovnim terapevtom, socialnim delavcem, medicinskim sestram, vodstvomzdravstvenih domov in domov starejših občanov ter drugim strokovnjakom,ki srbijo za starostnike.Kotizacitizacija:ja: 5.000,00 SIT za člane Združenja za fizikalno in rehabilitacijskomedicino ter Gerontološkega društva, za ostale udeležence 10.000,00SIT. Kotizacija vključuje predavanja, kosilo in prigrizke med odmori terpublikacijo.Prijajave:ga. Milenka Koselj, Gerontološko društvo Slovenije, Teslova 17,1000 Ljubljana, e-pošta: gds@siol.netInforormacimacije:Tatjana Erjavec, dr. med., Inštitut RS za rehabilitacijo,Linhartova 51, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47 58 303,e-pošta: tatjana.erjavec@mail.ir-rs.siISIS april 2003

71P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JSplošna bolnišnica MariborOddelek za nalezljive bolezni in vročinska stanjaZdravniško društvo MariborZdruženje za infektologijo pri SZDorganizirajoBEDJANIČEV SIMPOZIJs temo: SEPSA IN SEPTIČNI ŠOKKongresni center Habakuk, Pohorska ul. 5, Maribor30.­31. maj 2003PROGRAM:Petek, 30. maja 20038.00­15.00 RegistracijaSepsa in septični šok9.00­9.20 Z. Novak, R. Saletinger, N. Gorišek (Maribor): Definicija inklinične manifestacije9.20­9.40 J. Reberšek Gorišek, S. Lorenčič Robnik, Z. Baklan(Maribor): Epidemiologija in prikaz stanja9.40­10.00 M. Müller Premru (Ljubljana): Odvzem in transport kužnin indetekcija mikroorganizmov v hemokulturah10.00­10.20 G. Lešničar (Celje): Prikaz bolnikov s klinično sliko sepse10.20­10.40 Odmor za kavo10.40­11.00 F. Daxböck (Dunaj): Molecular typing of Gram-negative rodsand Staphylococcus aureus with PFGE and different PCRapplications11.00­11.20 J. Pavelić (Zagreb): PCR-diagnostika11.20­11.40 V. Kotnik, I. Muzlovič, V. Čurin Šerbec (Ljubljana): MIF pribolnikih s kliničnim sumom na sepso11.40­12.00 R. Roberts (New York): Nosocomial sepsis ­ the chalange ofmultidrug resistance12.00­12.20 B. Kotnik Kevorkijan, S. Lorenčič Robnik, J. Rejc Marko, K.Ekart Koren (Maribor): Stafilokokna sepsa12.20­12.40 A. Widmer (Basel): Katetrske okužbe12.40­13.00 E. Mušič (Golnik): Zunajbolnišnična pljučnica s septično sliko13.00­13.00­13.303.30 Astrtra a Zeneca satelitselitski simpozipozijProf. Alasdair P. MacGowan (Bristol): Senior ClinicalLecturer in Microbiology, Department of Pathology &Microbiology13.30­15.00 Odmor za kosiloSepsa in septični šok15.00­15.20 B. Baršić (Zagreb): Analiza rizičnih čimbenika za smrtniishod kod bolesnika s infektivnim endokarditiom ­ a gdje suznačajke sepse?15.20­15.40 V. Škerk (Zagreb): Urosepsa15.40­16.00 J. Tomažič (Ljubljana): Imunsko kompromitiran bolnik16.00­16.20 B. Beović, J. Reberšek Gorišek (Ljubljana, Maribor):Izkustveno antibiotično zdravljenje16.20­16.40 Odmor za kavo16.40­17.00 M. Čižman (Ljubljana): Izkustveno antibiotično zdravljenjepri otroku17.00­17.20 I. Muzlovič (Ljubljana): Novejši načini zdravljenja17.20­17.40 M. Kamenik (Maribor): Nadomeščanje tekočin in uporabavazoaktivnih učinkovin17.40­18.00 Bogiatzis (Gradec): Profilaksa sepse20.00 Večerja z družabnim srečanjem ­ hotel HabakukSobota, 31. maja 2003Sepsa in septični šokGlivna sepsa9.00­9.20 Z. Baklan, A. Golle, S. Lorenčič Robnik, S. Unuk (Maribor):Epidemiologija in prikaz stanja v SBM9.20­9.40 T. Matos (Ljubljana): Nove diagnostične metode9.40­10.20 W. Graninger (Dunaj): Nova zdravila v zdravljenju glivnih okužb10.20­10.40 Odmor za kavo10.40­11.00 A. Golle, S. Lorenčič Robnik, R. Saletinger (Maribor):Občutljivost gliv iz hemokultur na protiglivna zdravila11.00­11.20 B. Beović (Ljubljana): Profilaksa glivne sepse na intenzivnihoddelkih11.20­11.40 P. Jeromen Peternel (Ljubljana): Preprečevanje venskihtrombembolizmov pri sepsi11.40­12.00 M. Terbuc, J. Černivec (Maribor): Zdravstvena negaseptičnega bolnikaZaključek srečanjaPredavanja so namenjena splošnim zdravnikom, infektologom,mikrobiologom in drugim specialistom.Kotizacija za vse udeležence: ence: 25.000,00 SIT (vključjučen DDV).Kotizacitizacijo nakažitažite e na račun:Zdravniško društvo Maribor, št. 04515-0000124280, sklic na št. 1026, Bedjaničev simpozij 2003.Sekundariji, študentje medicine ter upokojeni zdravniki so oproščeniplačila kotizacije.V kotizacijo je vključeno pisno gradivo, potrdilo o udeležbi, osvežitev vodmoru ter skupna večerja.Informacije in prijave: prim. Jelka a Reberšek Gorišek, , dr. . med., ga.Majda Petetekek, Oddelek za nalezljive bolezni in vročinska stanja, Splošnabolnišnica Maribor, Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 657 ali02 32 12 631, fak: 02 33 12 393, e-pošta: j.gorisek@sb-mb.siapril 2003 ISIS

72P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JRevmatološka sekcija SZD inZdruženje za perinatalno medicino SZDprirejata4. NOVAKOVE DNEVESkupni strokovni sestanek Združenja za perinatalno medicino inRevmatološke sekcije SZD v okviru Novakovih dniAparthotel Rosa, Terme Olimia, Podčetrtek30.­31. maj 2003Petek, 30. maja 2003Predavanjem sledi 10-minutna razprava.1. Perinatološka predavanja9.00­12.00Novososti ti pri hipertenzienziji ji v nosečnostiti9.00­9.20 prim. dr. Vasilij Cerar, dr. med.: Novosti v etiologiji inpatogenezi preeklampsije9.30­9.50 mag. Barbara Šajina Stritar, dr. med.: Testi za napovedovanjepreeklampsije10.00­10.20 prim. Veruška Meglič, dr. med.: Antihipertenzivna zdravila vnosečnosti10.30­10.50 Lev Bregant, dr. med.: Otrok preeklamptične matere2. Predavanja skupnega sestanka perinatologov in revmatologov15.00­15.10 Uvodne besede15.5.10­10­16.50Sklop APS I15.10­15.30 prof. dr. Blaž Rozman, dr. med.: Antifosfolipidni sindrom(APS)15.40­16.10 prof. dr. Angela Tincani, dr. med.: Pregnancy and neonataloutcome in APS16.20­16.40 doc. dr. Sonja Praprotnik, dr. med.: Etiopatogenezaspontanega splava pri APS16.50­17.10 Odmor17.10­10­19.00Sklop APS II17.10­17.30 prim. dr. Vasilij Cerar, dr. med.: Obravnava žensk s ponavljajočimise splavi v ginekološki ambulanti17.40­17.55 doc. dr. Matija Tomšič, dr. med.: Klinični primer bolnice z APS18.05­18.25 prof. dr. Polona Peternel, dr. med., in Aleš Ambrožič, dr.med.: Preprečevanje in zdravljenje trombotičnih dogodkovpri nosečnicah z APS18.35­19.00 Predavanje Pharmacie o parekoksibuVečerja ob 19.30 ­ sponzor je farmacevtsko podjetje PharmaciaSobota, 31. maja 20039.00­11.10 Sklop SVTB I9.00­9.30 prof. dr. Monika Ostensen, dr. med.: Disease course ofdifferent systemic connective tissue diseases duringpregnancy9.40­10.00 prim. Tanja Blejec, dr. med.: Načrtovanje družine pri bolnici ssistemsko vezivnotkivno boleznijo10.10­10.30 mag. Boris Lestan, dr. med., in Aleš Ambrožič, dr. med.:Imunoserološke preiskave pri sistemskih vezivnotkivnihboleznih10.40­11.00 prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med.: Sledenje nosečnosti vginekološki ambulanti11.10­11.30 Odmor11.30­1.30­13.3.15 Sklop SVTB II11.30­11.50 Samo Vesel, dr. med., in prim. dr. Dušan Logar, dr. med.:Prizadetost srca pri plodih Ro-pozitivnih nosečnic12.00­12.30 Aleš Ambrožič, dr. med., in doc. dr. Matija Tomšič, dr. med.:Predstavitev ginekološko-revmatološkega raziskovalnegaprojektamag. Tadej Avčin, dr. med.: Predstavitev ginekološkopediatričnegaraziskovalnega projekta12.40­12.55 prim. Artur Pahor, dr. med., Iztok Holc, dr. med., in SuzanaGradišnik, dr. med.: Klinični primer nosečnice s SLE13.05­13.25 doc. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., in doc. dr. MatijaTomšič,dr. med.: Zdravljenje SVTB v nosečnosti z NSAR, imunomodulatorjiin kortikosteroidi13.25­13.35 Sklepne besede14.00 Kosilo ­ sponzor je farmacevtsko podjetje PharmaciaOrganizacijski odbor:Združenje za perinatalno medicino SZD, SPS Ginekološka klinika, KO zaperinatologijo, KC Ljubljana: prim. dr. Vasilij Cerar, predsednik, mag. BarbaraŠajina Stritar, tajnica, mag. Stanko Pušenjak, blagajnik.Revmatološka sekcija SZD, SPS Interna klinika, KO za revmatologijo, KCLjubljana: mag. Boris Lestan, predsednik, mag. Tadej Avčin, tajnik (SPSPediatrična klinika), doc. dr. Matija Tomšič, blagajnik.Strtrokokovni vni odbor: predsednik: mag. Boris Lestan, člani: prof. dr. ŽivaNovak Antolič, prof. dr. Blaž Rozman, prim. dr. Vasilij Cerar, prim. TanjaBlejec, prim. Veruška Meglič, mag. Barbara Šajina Stritar, Lev Bregant, prim.dr. Dušan Logar, doc. dr. Matija Tomšič, doc. dr. Sonja Praprotnik, AlešAmbrožič.Tehniehnični odbor: Milica Trenkič, Sergeja KoširKotizacitizacija:- za revmatologe kotizacije ni- za specialiste ginekologije in porodništva 30.000 SIT- za specializante ginekologije inporodništva, medicinske sestre babice15.000 SITPrijajave sprejemamo do vključno 10. 5. 2003 na naslov: revmatvmatologi:ga. Sergeja Košir, Bolnica Petra Držaja, Vodnikova 62, 1000 Ljubljana,ginekologi:ga. Milica Trenkič, ZZS, Dalmatinova 10 (Novakovi dnevi), 1000Ljubljana.ISIS april 2003

73P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JSekcija za klinično mikrobiologijo in hospitalne infekcije Slovenskegazdravniškega društvaorganizira strokovno srečanjeBOLNIŠNIČNE OKUŽBE 2003Srednja predavalnica Medicinske fakultete v Ljubljani, Korytkova 2, Ljubljana6. junij 2003PROGRAM:Petek, 6. junij 20038.00 Registracija udeležencev9.00 Začetek srečanja9.05­9.35 M. Škerl, T. Lužnik Bufon, I. Klaus, M. Dolinšek: Organizacijadela na področju obvladovanja bolnišničnih okužb9.35­9.55 T. Lužnik Bufon: Predstavitev priročnika za delo KOBO:Obvladovanje bolnišničnih okužb9.55­10.15 I. Prelog, I. Štrumbelj: Delovanje na področju obvladovanjabolnišničnih okužb v regijski bolnišnici10.15­10.35 G. Lešničar, T. Žohar Čretnik, A. Petrovec Koščak: Organizacijaizobraževanja na področju bolnišničnih okužb v celjskibolnišnici10.35­10.55 Z. Kramar, M. Dolenc: Analiza stroškov zaradi izolacije10.55­11.00 Razprava11.00­11.30 Odmor s kavo11.30­11.50 I. Klaus, M. Škerl: Zaključki nacionalne prečne raziskave obolnišničnih okužbah iz leta 200111.50­12.10 I. Muzlovič, E. Grilc: Upoštevanje pravil za higieno rok v EIT12.10­12.30 B. Kevorkijan Kotnik, A. Golle, S. Robnik Lorenčič, D. Novak,J. Reberšek Gorišek: Pomen sodelovanja infektologa inkliničnega mikrobiologa v Bolnišnici Maribor12.30­12.50 M. Kerin Povšič, D. Musič: Okužba kirurške rane pri bolnikihv EIT na Onkološkem inštitutu Ljubljana12.50­13.00 Razprava13.00­14.00 Kosilo ­ stoječi bife14.00­14.30 Dias sekcija: L. Ključevšek Kompan, M. Dolinšek, L. Gaspari:Načela preprečevanja okužb v povezavi z žilnimi pristopi14.30­14.50 T. Lejko Zupanc, M. Müller Premru: Okužbe pri kardiokirurškihposegih14.50­15.10 M. Pucer Kruljac, I. Trupac: Preventivni postopki zapreprečevanje okužb pri vsadkih15.10­15.35 I. Drinovec, V. Tomič: Diagnostika bolnišnično pridobljenepljučnice15.35­15.55 B. Vujkovac, I. Piltaver: Okužbe pri bolnikih na dializi15.55­16.05 Razprava16.05­16.20 Odmor s kavo16.20­16.40 J. Kolman, K. Seme, M. Škerl, T. Lužnik Bufon, M. Dolinšek:MRSA-izolati iz nadzornih kužnin bolnikov iz KC Ljubljana16.40­16.55 I. Grmek Košnik, M. Kavčič, A. Ihan, M. Rems, M. PucerKruljac, U. Dermota, N. Švent Kučina: Združevanje nadzornihbrisov na MRSA ­ rezultati študije16.55­17.05 T. Lejko Zupanc, J. Kolman: Prikaz kliničnega primera:bolnika z MRSA ­ iz KC Ljubljana17.05­17.15 M. Dolinšek, M. Prevec, L. Gaspari: Izkušnje strokovneganadzora na področju bolnišnične higiene17.15 Zaključek srečanjaStrokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram,mikrobiologom in vsem, ki se ukvarjajo z bolnišničnimi okužbami.Organizaciganizacijsjski odbor: prim. Tatjana Lužnik Bufon, dr. med., prim.Marjetica Škerl, dr. med., Mojca Dolinšek, prof. soc. ped., viš. med. ses., prof.dr. Marija Gubina, dr. med., Jana Kolman, dr. med.Kotizacitizacijaznaša 15.000 SIT (brez DDV). Kotizacije ne plačajo upokojenizdravniki in upokojeni člani Sekcije za klinično mikrobiologijo in hospitalneinfekcije, dodiplomski in podiplomski študenti (izkazati se morajo zindeksom) in organizatorji.Pisne prijajave s podatki za izstavitev računa - točen naziv in naslovplačnika, davčno številko in oznako da ste/niste davčni zavezanec (naveditetudi vašo telefonsko številko, številko faksa in e-naslov) - pošljite najkasnejedo 15. 5. maja 2003 na naslov: Tajništvo katedre, Inštitut za mikrobiologijo inimunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Zaloška 4, 1000 Ljubljana,faks: 01 54 37 401.Dodatne inforormacimacije:je: ga. Mihaela Oberdank Hrastar, tel.: 01 54 37408, e-pošta: mihaela.oberdank-hrastar@mf.uni-lj.siOBVESTILOZdruženje za fizikalno in rehabilitacijsko medicinoorganizira sekcijski sestanekSKLEPNA IN OBSKLEPNABOLEČINA ­ BOLEČA RAMAZdravilišče Dolenjske Toplice, Dolenjske Toplice13.­14. junij 2003Sekcijski sestanek Združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino začlane združenja in druge strokovnjake, ki jih tema zanima.Kotizacitizacija:za člane Združenja kotizacitizacije ni, za ostale udeležence20.000,00 SIT.Prijajave:mag. Klemen Grabljevec, Inštitut RS za rehabilitacijo, Linhartova51, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47 58 212,e-pošta: klemen.grabljevec@mail.ir-rs.siInforormacimacije:asist. Hermina Damjan, dr. med., tel.: 01 47 58 217,e-pošta: hermina.damjan@mail.ir-rs.siapril 2003 ISIS

74P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JStomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društvaobvešča vse delavce v zobozdravstvu Slovenije, da prireja7. MEDNARODNO SREČANJESTOMATOLOGOV DEŽEL SREDNJEEVROPE in 10. SLOVENSKESTOMATOLOŠKE DNEVEVodilna tema: IZ PRAKSE ZA PRAKSOAvditorij Portorož, Portorož6.­7. junij 2003PROGRAM:Petek, 6. junija 20039.30 Svečano odprtje10.45 Vabljeno predavanje (A. Mersel ­ Izrael)12.00 Razprava12.30 Odmor za kosilo15.00 Implantati v vsakodnevni zobozdravstveni praksi (I. Cech ­Slovaška)15.30 Na implantatih podprte stomatoprotetične nadgradnje (P.Okonsky ­ Poljska)16.00 Kompozitni inleji (M. Cadenaro ­ Italija)16.30 Odmor17.00 Cadix Compact ­ naprava za delovanje čeljustnega sklepa inprogramiranje artikulatorja (M. Menke ­ Avstrija)17.30 DNK-testiranje v diagnosticiranju in zdravljenju parodontalnihinfekcij pri zdravstveno kompromitiranih pacientih (J.Zemen ­ Češka)18.00 Prikaz kliničnih intraoralnih patoloških sprememb, sumljivihna malignom (G. Knežević, K. Sokler ­ Hrvaška)18.30 Razprava21.00 Sprejem za vse udeleženceSobota, 7. junija 20039.30 Bolniki z motnjami strjevanja krvi v zobozdravniški ordinaciji(M. Rode ­ Slovenija)10.00 Ali obstaja alergija za lokalne anestetike in anafilaksija vzobozdravstvu (M. Košnik, N. Bajrovič ­ Slovenija)10.30 Alergijski dermatitis in poklicni kontaktni dermatitis vzobozdravstvu (T. Lunder ­ Slovenija)11.00 Alergijska obolenja ­ posledica uporabe neprimernihdentalnih zlitin (J. Wirz ­ Švica)11.30 Razprava12.00 ZaključekPetek, 6. junija 2003Progrogram predaedavananj j za medicinske e sestrtre e in zdravstvtvene tehnikehnike(dvorana v GH Metropol)15.00 Preprečevanje nalezljivih bolezni v zobni ambulanti (B.Kamenšek)15.30 Preventivni programi za odraslo prebivalstvo ­ sodelovanje vprimarnem zdravstvenem varstvu (N. Luznar)16.00 Alergija na lateks (B. Bukovnik)16.30 Pomen terapevtske komunikacije pri bolnikih v zobniambulanti (M. Gorše Muhič, R. Kobentar)17.00 Učni delavnici iz terapevtske komunikacije (M. Gorše Muhič,R. Kobentar), skupini po 15 oseb17.45 ZaključekPetek, 6. junija 2003Progrogram am predaedavananj j za zoboobotehnikehnike e (Avditvditoriorij j - Zelena dvororana)15.00 CEKA in PRECI LINE ankerji in polzila ­ znanje in izkušnje (R.Beckers ­ podjetje Ceka)15.30 Novodobna keramika ­ CARMEN (G. Menold ­ podjetjeEsprident)16.00 Straumannov ITI DENTAL IMPLANT SYSTEM (podjetjeStraumann)16.30 (A. Lette ­ podjetje Friadent)17.30 ZaključekDentalna razstava: Velika tradicionalna razstava dentalnih aparatur inmaterialov znanih domačih in evropskih proizvajalcev, Avditorij Portorož, odčetrtka, 5. junija 2003, od 17.00 do sobote, 7. junija 2003, do 13.00Kotizacitizacijaja: za zobozdravnike (brez DDV)30.000,00 SIT za ostale zobozdravstvene delavce (brez DDV) 20.000,00 SITNa podlagi poslanih prijavnic vam bomo poslali račun za plačilokotizacije.Prijajava:a: Izpolnjene prijavnice pošljite do 25. maja 2003 na naslov:Stomatološka sekcija SZD, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, faks: 01 43 42584, e-pošta: vestnik@szd.siRezervacije prenočišč: do 27. maja 2003, Avditorij Portorož, Senčna pot10, Portorož, tel.: 05 67 66 700, faks: 05 67 66 702ISIS april 2003

75P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JTriatlon klub Triglav Kranj, Triatlonska zveza Slovenijein Športno društvo Medicusvabijozdravnike, farmacevte in veterinarje ter njihove prijatelje naIX. MEDNARODNI MEDICINSKIDUATLON 10 km teka, 34 kmkolesarjenja, 4 km teka ali naI. POLETNI MEDICINSKI TEK 10 kmtekana Brdu pri Kranjuv soboto, 7. junija 2003Štart ob 10. uriStrokovni simpozij (13.30­15.00)Štartnina: duatlon 3.000 SIT, študenti in upokojenci 2.500 SIT tek 2.000 SIT, študenti in upokojenci 1.000 SITInforormacimacije:dr. Milivoj Veličković Perat, dr. med., KC Ljubljana, SPSPediatrična klinika, tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-pošta:mvelic4@guest.arnes.siWONCA REGION EUROPE INSLOVENSKO ZDRUŽENJE ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINEorganizirata9. KONFERENCO EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA SPLOŠNO/DRUŽINSKOMEDICINO (EUROPEAN SOCIETY OF GENERAL PRACTICE/FAMILYMEDICINE) ­ WONCA EUROPE 2003IZZIVI PRIHODNOSTI SPLOŠNE/DRUŽINSKE MEDICINECANKARJEV DOM, LJUBLJANA, SLOVENIJA18.­21. JUNIJ 2003http://www.woncaeurope2003.orgUPRAVA KONFERENCEKonferenco WONCA EUROPE 2003 Evropskega združenja za splošno/družinsko medicino ­ WONCA Region Europe (ESGP/FM) organiziraSlovensko združenje zdravnikov družinske medicine v skladu s sporazumomz ESGP/FM.ORGANIZACIJSKI ODBORDoc. dr. Janko Kersnik, dr. med. ­ predsednik; Dean Klančič, dr. med. ­generalni sekretar; Marko Kocijan, dr. med.; Nena Kopčavar Guček, dr. med.­ predsednica odbora za družabni program; Davorina Petek, dr. med.; TonkaPoplas Susič, dr. med. ­ predsednica odbora za finance; Milan Rajtmajer, dr.med.; asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med. ­ predsednica odbora za stikez javnostmi; Irena Vatovec Progar, dr. med.; asist. mag. Gojimir Žorž, dr.med.; asist. mag. Gordana Živčec Kalan, dr. med.; prof. Chris van Weel,ESGP/FM WONCA Liaisonapril 2003 ISIS

76P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JZNANSTVENI ODBORAsist. Mateja Bulc, dr. med.; asist. mag. Štefek Grmec, dr. med.; doc. dr.Janko Kersnik, dr. med.; prim. doc. dr. Marko Kolšek, dr. med.; asist. mag.Danica Rotar Pavlič, dr. med.; izr. prof. dr. Igor Švab, dr. med. ­ predsednikodbora znanstvenega programaSKUPINA ZA MEDNARODNO SVETOVANJEDominique Huas, Francija; Luis Pisco, Portugalska; Joachim Szecsenyi,Nemčija; Adam Windak, PoljskaSEKRETARIAT KONFERENCEGa. Tea Alič; ga. Ana Artnak; ga. Zvonka ŠabecDraga kolegica, dragi kolega,v čast mi je, da vas lahko povabim k sodelovanju na Konferencievropskega združenja za splošno/družinsko medicino ­ WONCA RegionEurope. Konferenca bo potekala od 18. do 21. junija 2003 v Ljubljani.Dogodek bo priložnost za srečanje s prijatelji na stičišču vzhoda in zahoda,severa in juga ter za proučevanje izzivov prihodnosti našega poklica inspreminjajočega se sveta. Razen vodilne teme konference »Izzivi prihodnostiti splošne/drplošne/družinsužinske e medicine« bo tekla razprava še o nekaterih drugihtemah ­ težave življenjskega sloga, akutni problemi, komunikacija s pacienti,nove tehnologije, kakovost in humor v medicini so bile izbrane kot vodilneteme konference. Vabljena plenarna predavanja, simpoziji, delavnice,demonstracije, samostojni prispevki in razstave posterjev bodo ponujaleširok spekter tem za zanimive znanstvene izkušnje udeležencev.Program je skrbno pripravil programski odbor, pomagala mu je skupinaza mednarodno sodelovanje, ki vključuje mrežne organizacije ESG/FM, insicer EURACT, EGPRW in EquiP. Razen tega je program nastal na osnoviposvetovanj s predstavniki strokovnih združenj, organizacijama EUROPREVin EURIPA, da bi pritegnili prispevke o najnovejših in najbolj vročih kliničnihizsledkih v družinski medicini. Z vašo udeležbo se bo konferenca razvila vforum za izmenjavo informacij o najboljšem razvoju v poklicu.V imenu Združenja se veseliva vašega prihoda na konferenco WONCAEurope 2003 v Sloveniji od 18. do 21. junija 2003!Igor ŠvabPredsednik odbora zaznanstveni programJanko KersnikPredsednik organizacijskegaodboraZNANSTVENI PROGRAMMednarodna konferenca združuje mnoge vodilne svetovno uglednestrokovnjake v razpravo o napredku in uporabi za zdravniško medicino. Sržkonference je posvečanje praktičnim in ekonomskim temam in izzivomprihodnosti družinske medicine in družinskega zdravnika, ki bodo ponudiliuporabne informacije za takojšnje koristi tudi vam.Naš cilj je optimističen, konferenca, ki bi prenesla sporočilo, da splošnapraksa ni le zelo pomembna disciplina, polna znanstvenih izzivov, temvečponuja obetavno kariero zlasti mladim zdravnikom.Konferenca se bo osredotočila na zdravstvene probleme prihodnosti,orodja splošnega zdravnika v prihodnosti in vlogo splošnega zdravnika insplošne prakse v prihodnosti. Konferenca WONCA 2003 bo zajemalaplenarne predstavitve, vabljena predavanja, ustno komunikacijo, predstavitvena posterjih in delavnice.TEME KONFERENCEVodilne teme konference so: Težave življenjskega sloga v splošni/družinski medicini Akutni problemi v splošni/družinski medicini Komunikacija s pacienti Nove tehnologije Kakovost na primarni ravni Humor v splošni praksiSTRUKTURAKonferenca bo trajala tri dni, od srede, 18. junija, do sobote, 21. junija2003. Znanstveni program bo razdeljen na tematska predavanja, seminarje,predstavitve na posterjih, delavnice in okrogle mize.PRELIMINARNI PROGRAM18. junij 19. junij 20. junij 21. junijPROBLEMIREŠITVEVLOGOGA8.00-8.30 Registracija Registracija RegistracijaPripravljanje Pripravljanje Pripravljanjeposterjev posterjev posterjev8.30-10.00 Predkonferenčni TEMA 1 TEMA 3 TEMA 5programTEMA 2 TEMA 4 TEMA 610.00-10.30 PRIHOD IN Odmor za Odmor za Odmor zaREGISTRACIJA osvežitev in osvežitev in osvežitev inrazstava razstava razstava10.30-12.00 VZPOREDNO VZPOREDNO VZPOREDNO12.00-13.30 Kosilo Kosilo Kosiloin razstava in razstava in razstava13.30-15.00 VZPOREDNO VZPOREDNO VZPOREDNOOdmor za Odmor za Odmor zaosvežitev in osvežitev in osvežitev inrazstava razstava razstava15.00-16.00 VZPOREDNO VZPOREDNO VZPOREDNO16.30-17.30 FORUM 1 FORUM 2 FORUM 3ZGODBA ZGODBA ZGODBAZDRAVNIKA DM ZDRAVNIKA DM ZDRAVNIKA DM17.30-19.00 SATELITSKI SATELITSKI SATELITSKISIMPOZIJI SIMPOZIJI SIMPOZIJI19.00 ODPRTJE20.00 SPREJEM Družabni Poslovilna Odhoddogodek zabavaISIS april 2003

77P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JSatelitski simpoziji lahko potekajo med kosilom in v poznih večernih urah.Razstave odprte: sreda­sobota od 8.00 do 19.00.Vsi odmori za kosilo in kavo bodo potekali v kongresnem centru.TEMATSKA PREDAVANJADve 30-minutni predavanji bosta predstavili temo dneva. Sledila bodonaslednja tematska predavanja:Tema 1: Iona Heath, Etične dileme v splošni praksiVelika BritanijaTema 2: Chris van Weel, Biološke meje medicinskih posegovNizozemskaTema 3: Branko Česnik, Moderna tehnologija v splošni praksiAvstralijaTema 4: Bernard Gay, Genetika kot orodje v splošni praksiFrancijaTema 5: Barbara Starfield, Družinska medicina: mesto zaZDAkoordinacijo kakovosti oskrbe bolnikovTema 6: Christina Fabian, Enake možnosti v družinski mediciniItalijaPARALELNA PREDAVANJAParalelne seje bodo organizirane kot ustne predstavitve. Seja sestoji iz90-minutnih enot in bo zajemala do šest ustnih predstavitev na sejo ali 10kratkih ustnih predstavitev posterjev.Pripravljene bodo tri vrste sej:Tematske seje bodo organizirane v skladu s temami konference.Proste teme bodo organizirane v skladu s prispevki v enotah z bistvenimipredmeti obravnave.Mrežne seje bodo organizirale mrežne organizacije in se bodo pri temdržale formata, kot ga določajo mreže.POSTERJIPosterji bodo na ogled vsak dan v času razstave. Avtorji bodo medodmori na voljo za razprave.FORUMOkrogle mize bodo organizirane kot razprave o temah, pomembnih zasplošno prakso.ZGODBE ZDRAVNIKOV DMZgodbe iz splošne prakse bodo organizirane kot plenarne predstavitveosebnih izkušenj iz splošne prakse. Predlagane teme so:ZDRAVNIK DM NA VRHU SVETAHUMOR V SPLOŠNI PRAKSIJAZ IN MOJ ZDRAVNIK DMURADNI JEZIKUradni jezik konference bo angleščina. Simultanega prevajanja ne bo.RAZSTAVAOrganizirana bo komercialna razstava z mednarodno predstavitvijo vpovezavi s konferenco, kjer bodo predstavljeni najnovejši dosežki, literaturain oprema za tiste, ki jih to zanima.PRIJAVARok za predprijavo: 5. junij 2003. Prijava po tem datumu le na mestusamem v kongresnem centru.Prijava je potrebna za vse udeležence, sodelujoče pri predstavitvah,študente in spremstvo. Prosimo, čimprej izpolnite in vrnite prijavnico nanaslednji naslov:WONCA 2003, Cankarjev dom, Prešernova 10, 1000 Ljubljana,faks: 01/24 17 296, tel.: 01/24 17 141.Prijava je veljavna le, če se ob izpolnjeni prijavnici izvrši plačilo vsehstroškov (vključno s stroški za prijavo, izlete, posebne dogodke itd.).KotizacijaOrganizatorji bi radi dali priložnost kolegom iz vseh evropskih držav in izdrugih delov sveta, da se udeležijo 9. KONFERENCE EVROPSKEGAZDRUŽENJA ZA SPLOŠNO/DRUŽINSKO MEDICINO (EUROPEAN SOCIETYOF GENERAL PRACTICE/FAMILY MEDICINE) ­ WONCA EUROPE 2003 vLjubljani od 18. do 21. junija 2003 po zmerni ceni, zato ponujamo različnemožnosti plačila.1. Posamezne predčasne prijave: plačano do 31. oktobra 2002Neposredni člani WONCA478 EURUdeleženci498 EURSpremstvo190 EUR2. Zgodnje prijave: plačano do 31. decembra 2002Neposredni člani WONCA570 EURUdeleženci590 EURSpremstvo200 EUR3. Normalna prijava: plačano do 28. februarja 2003Neposredni člani WONCA650 EURUdeleženci670 EURSpremstvo220 EUR4. Pozna prijava: plačano do 5. junija 2003Neposredni člani WONCA710 EURUdeleženci730 EURSpremstvo230 EUR5. Prijava na mestu: plačano po 31. maju 2003 namestu prijaveNeposredni člani WONCA750 EURUdeleženci770 EURSpremstvo250 EUR6. Enodnevna prijava 350 EUR7. Študenti* 498 EURapril 2003 ISIS

78P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JPriporočamo hitro prijavo in plačilo.* Kopijo potrdila o statusu študenta pošljite s prijavnico in pokažite namestuprijave.Prijavnina za udeležence zajema: priponko z imenom konferenčno vrečko vstop na znanstvene seje program knjigo izvlečkov sprejem za dobrodošlico osvežila (čaj, kava) med odmori kosilo v škatli od srede do sobotePrijavnina za spremstvo zajema: priponko z imenom otvoritvena slovesnost s sprejemom za dobrodošlico voden ogled znamenitosti Ljubljane voden izlet v Postojnsko jamoPrijavnina za študente zajema: priponko z imenom vstop na znanstvene seje program knjigo izvlečkov sprejem za dobrodošlico osvežila (čaj, kava) med odmori kosilo v škatli od srede do soboteProsimo, upoštevajte, da prijajavnina ne vkljujučuje je nastanitvanitve e aliizbirnih nih družabnih dogodkov v in izletov. Zanje se obračunajo dodatnistroški in jih je treba rezervirati na ustreznem delu prijavnice.PLAČILOPlačilo v EUR ali SIT ­ brez stroškov koristnika ­ lahko izvršite: s čekom za Cankarjev dom z bančnim nakazilom: Naziv banke: NOVA LB d.d.Naslov: Trg republike 2, LjubljanaImetnik žiro računa: Cankarjev dom, Prešernova10, LjubljanaŠtevilka žiro računa: 02922-0014004079Pripis: WONCA s kreditno kartico (Visa, Master Card, Eurocard, American Express) plačilo na mestu samemPozor! Vsa plačila naj imajo oznako »WONCA« in ime udeleženca ali spremstva. Prosimo, pripnite bančno potrdilo o plačilu, ček ali kopijo bančneganakazila k prijavnici in jo pošljite organizatorjem.POMEMBNO!Vsa plačila naj jasno navajajo ime plačnika ali spremstva.POTRDILO, ODJAVA, VRAČILOVaša prijava, hotelska nastanitev in vsa plačila bodo pisno potrjenanaosnovi vaše prijavnice/hotelske nastanitve in plačila (ali dokazila o plačilu).Potrdila ne moremo izstaviti, dokler ne prejmemo celotnega plačila.Vse odjave je treba pisno poslati na sekretariat WONCA. Zaračunali vambomo naslednje: povrnjeni bodo vsi stroški, razen stroškov administracije 100EUR, če odpoveste pred 28. februarjem 2003. 50 odstotkov stroškov razenstroškov administracije 100 EUR bo povrnjenih, če odpoveste do 30. aprila2003. Po tem datumu ni povračil. Vračila se bodo izvrševala po konferenci.Prosimo, da za vračilo pisno navedete številko svojega žiro računa.Hotel lahko rezervirate na naslov:KOMPAS, d.d., Pražakova 4, 1514 Ljubljana; faks: 01/20 06 436, tel.:01/20 06 324najkasneje 15. 5. aprila 2003, ker je število sob, rezerviranih zakonferenco, omejeno. Po tem datumu ne moremo jamčiti nastanitve.Upoštevali bomo vašo izbiro nastanitve, prijave bomo obdelovali po vrstnemredu, kot bomo prejemali prijavnice.Nastanitev si lahko zajamčite le s kreditno kartico: številka vaše kreditnekartice se zahteva kot jamstvo za nastanitev.STIKI IN INFORMACIJESplošne informacijeC/o WONCA EUROPE 2003Kongresni in kulturni center “Cankarjev dom”Prešernova 101000 LjubljanaTel.: 01/24 17 135Faks: 01/24 17 296E-pošta: wonca@cd-cc.sihttp: //www.woncaeurope2003.orgPovpraševanja o nastanitvi, ekskurzijah, pred- in pokonferenčnih izletih in vsedruge turistične informacije:KOMPAS, d.d., Pražakova 4, 1514 Ljubljana; faks: 01/20 06 436,tel.: 01/20 06 324, e-pošta: congresses@kompas.siPovpraševanja glede konferenčnega znanstvenega programa:Ga. Ana Artnak, Oddelek za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2118, 1104 Ljubljana; Tel.: 01/43 86 915, faks: 01/43 86 910, e-pošta:kdrmed@mf.uni-lj.siPOMEMBNI ROKI:Pozna prijava: 31. maj 2003Rezervacija hotela: 15. april 2003Izdaja končnega programa: 30. april 2003Prijava na mestu samem: 18. junij 2003ISIS april 2003

79P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JPRVO OBVESTILOUniverza v LjubljaniMedicinska fakultetaKatedra za interno medicinoorganizira45. TAVČARJEVE DNEVEGrand hotel Emona, Portorož7.­8. november 2003PRELIMINARNI PROGRAM:Petek, 7. novembra 2003Satelitski simpozij PfizerInovativni pristop k zdravljenju srčno-žilnih bolezniModerator: M. F. Kenda9.15­9.35 M. Cevc: Pomen statinov za preživetje9.35­9.55 B. Žvan, A. Grad: Vloga statinov pri preprečevanju možganskekapi9.55­10.15 B. Kores Plesničar: Depresija ob srčno-žilnem dogodku10.15­10.35 A. Grad: Vaskularna demenca10.35­10.55 N. Irgolič: Inovativna in generična zdravila11.00­11.30 Odmor s kavo45. Tavčarjevi dnevi11.30­1.30­13.003.00 Pogoogovori ori s strtrokokovnvnjakjakomomI. Kranjec: Stabilna angina pektorisM. Turel: Kajenje, odvajanje od kajenja in še kajV. Urbančič: Obravnava bolnika z diabetičnim stopalom vambulanti zdravnika splošne in družinske medicine13.00­14.00 Prigrizek14.00­15.00 Odprtje srečanja15.00­15.00­15.455.45 4. memorialno predaedavananjeP. Poredoš: Farmakoekonomika15.45­15.45­17.15 Kronionična na obstrtruktivna pljujučna bolezenenModerator: J. ŠorliJ. Šorli: KOPB - prevečkrat ali premalokrat postavljenadiagnoza (epidemiologija, diferencialna diagnoza)S. Šuškovič: Zgodnje odkrivanje: ali se splača in kako tonaredimo?M. Košnik: Kaj lahko pričakujemo od farmakološkegazdravljenja (ali je alternativa prenehanju kajenja)J. Šorli ml.: Rehabilitacija in trajno zdravljenje s kisikom17.15­17.45 Odmor s kavo17.45­1.45­19.00Vodenodenje antikoagulacioagulacijsjskega zdravlvljenjenja ja v rokokahdružinsužinskega zdravnikvnikaModerator: P. PeternelA. Mavri: Vodenje antikoagulacijskega zdravljenja s pomočjoračunalniškega programa »thrombo«M. Kovač Blaž: Družinski zdravniki 1 ­ naše izkušnjeS. Žuraj: Družinski zdravniki 2 ­ podeželje20.00 Svečana večerjaSobota, 8. novembra 20038.00­9.30 Razgovori s strokovnjakom (1. del)M. Terčelj, A. Aleš: Zgodnje odkrivanje pljučnega rakaB. Gužič Salobir: Rehabilitacija bolnika s srčnim popuščanjem­ zdravstvena vzgoja, telesna dejavnost9.30­11.00 Razgovori s strokovnjakom (2. del)M. Šebeštjen in splošni zdravniki: Obravnava terminalnegabolnikaJ. Preželj: Nove smernice zdravljenja osteoporoze11.00­11.30 Odmor s kavo11.30­1.30­13.003.00 Atritrijsjska a fibrilaciibrilacija ja in undulacijajaModerator: P. RakovecP. Rakovec: Uvodno predavanjeI. Zupan: Prekinitev atrijske fibrilacije in undulacije ­ kdaj inkakoM. Šinkovec: Vzdrževanje normokardije pri atrijski fibrilacijiin undulaciji ­ kdaj se odločamo in kako to napravimoS. Gaberšek: Atrijska fibrilacija in hipertiroza13.00­14.00 Prigrizek14.00­14.00­15.5.15 Osnovni vni hematološološki ki diagnostitični ni postopki opki predednapotitvititvijo jo k specialispecialistutuModerator: P. ČernelčP. Černelč: Pomen celotne krvne slike za ugotavljanje krvnihbolezniS. Zver: Ugotavljanje vzrokov za trombocitozoU. Mlakar: Ugotavljanje vzrokov za eritrocitozoI. Preložnik: Ugotavljanje vzrokov za levkocitozo15.15­15.45 Odmor s kavo15.45­15.45­17.30.30 Predsedstavitvitev v zanimivih kliničnih nih primerovModerator: S. MarkovičOpomba: do končne verzije programa si pridržujemo pravico domanjših sprememb.Organizaciganizacijsjski odbor: prof. dr. Andreja Kocijančič, dr. med., predsednica,prim. Franc Mrevlje, dr. med., sekretar, prim. mag. Miha Koselj, dr. med.,blagajnik, mag. Anja Silič, mag. farm. (Pfizer), doc. prim. dr. Maja RavnikOblak, dr. med., dr. Marjeta Tomažič, dr. med., mag. Vilma Urbančič Rovan,dr. med., prim. mag. Matjaž Vrtovec, dr. med.Progrogramsamski odbor: asist. mag. Hugon Možina, dr. med., predsednik,prof. dr. Peter Černelč, dr. med., prof. dr. Saša Markovič, dr. med., prof. dr.Polona Peternel, dr. med., prof. dr. Peter Rakovec, dr. med., prof. dr. JurijŠorli, dr. med.april 2003 ISIS

80P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N JSpoštovana kolegica in spoštovani kolega,Tavčarjevi dnevi so namenjeni širokemu krogu zdravnikov in študentovmedicine. So dodatna osvežitev znanja zdravnikov splošne medicine,pomembno dopolnilo pri pripravi na zaključni izpit za sekundarije inrepetitorij specializantom interne medicine, kakor tudi vsem zdravnikomdrugih specialnosti, ki vsakodnevno prihajajo v stik z interno medicino.Tudi letos vas vljudno vabimo k dejajavnemu sodelovananju.To lahkostorite bodisi v obliki krajše predsedstavitvvitve e kliničnega nega primera,ki bi utegnilbiti po vašem mnenju dovolj zanimiv in poučen za slušatelje (predstavitvebodo v soboto popoldan), bodisi v obliki posterja.Teme posterskih predstavitev naj bodo čim bližje predavanjem, ki jihnajdete v programu. Tako za predstavitev kliničnega primera kot posterjapošljitjite e povzvzetetekek. Po pregledu poslanega povzetka vas bomo obvestili otem, ali je vaš prispevek izbran za samostojno predstavitev ali za poster.Prvi avtor predstavljenega posterja bo oproščen plačila kotizacije.Povzetek vašega prispevka bo objavljen v zborniku 45. Tavčarjevihdnevov.Povzvzetetek ek pošljitjite e na naslov: asist. mag. Hugon Možina, dr. med., 45.Tavčarjevi dnevi, Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, Zaloška7, 1000 Ljubljana.Povzvzetetek ek pošljitjite najkasneje do 30. 6. 2003. Za povzetke, ki bodoprispeli po tem datumu, ne jamčimo natisa v zborniku, lahko pa jih bostepredstavili na srečanju, če bodo prispeli do 15. 5. 10. 0. 2003. Najboljšiprispevek bo nagrajen.Navodilo za pisanje je povzvzetketka:a: zbornik 45. Tavčarjevih dnevov bo letosizšel kot suplement Medicinskih razgledov, zato vas prosimo, da se držitenavodil za pisanje prispevkov v Medicinskih razgledih.Navodila avtorjem lahko dobite v uredništvu (info@medrazgl.org), vposameznih številkah Medicinskih razgledov in na spletni straniwww.medrazgl.org. Prispevki, ki ne bodo napisani po teh merilih, ne bodoobjavljeni.Avtorji so odgovorni za neoporečno besedilo. Strokovno neprimerneizdelke bo programski odbor zavrnil.Navodila za izdelavo o posterjabomo poslali samo tistim udeležencem,ki bodo izbrani za postersko predstavitev.Kotizacitizacija40.000 SIT + DDV vključuje udeležbo na strokovnemprogramu, zbornik in druge materiale, prigrizke, svečano večerjo s plesom inplačilo potrdila Zdravniške zbornice.Po prejemu vaše prijavnice vam bomo poslali račun za plačilo kotizacije.Prosimo, da na prijavnici natančno navedete vse podatke, ki jih potrebujemoza izstavitev računa.Kotizacijo boste lahko vplačali tudi na recepciji strokovnega srečanja.Kotizacije so oproščeni sekundariji, mladi raziskovalci, študentimedicine in prvi avtor predstavljenega posterja.Namestitev v hotelu ni vključena v kotizacijo.Vsak udeleženec si sam rezervira namestitev v hotelu na naslov HoteliBernardin, Obala 2, 6320 Portorož.Prijajavnico pošljitjite na naslov: Katedra za interno medicino, Medicinskafakulteta v Ljubljani, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Slovenija.Prijava bo možna tudi na recepciji srečanja v hotelu Emona.OBVESTILOSlovensko društvo za skupinsko analizoInštitut za skupinsko analizo LjubljanaPsihiatrična klinika LjubljanaEvropska mreža za izobraževanje iz skupinske analize (EGATIN) inLondonski inštitut za skupinsko analizo (IGA)vabijo k sodelovanju vŠTUDIJU SKUPINSKE ANALITIČNEPSIHOTERAPIJEvse, ki jih zanima psihoterapija in delo v skupini.Študij sestoji iz dveh stopenj: uvodne in nadaljevalne.Trajanje: uvodna: eno šolsko leto po en dan v tednu nadaljevalna: tri do štiri leta po sedem vikendov na leto. Ta stopnja jesamo za tiste, ki so uspešno zaključili uvodno stopnjo.Vsebina: osebna analiza, teorija in praksa skupinske analitičnepsihoterapije (predavanja, seminarji, vodenje skupin, supervizija)Lokaciacija:Psihiatrična klinika LjubljanaŠolnina: odvisno od števila udeležencev, predvidoma 500.000 SIT na letoZačetetek:ek: predvidoma v oktobru 2003Prijajave:do 6. 5. 2003 z enotno prijavnico za udeležbo na zdravniškihsrečanjih, ki jo najdete v reviji Isis. Pošljete jo na naslov: Inštitut za skupinskoanalizo, Center za izvenbolnišnično psihiatrijo, Njegoševa 4, 1000 Ljubljana,ali se prijavite po tel.: 01 23 15 990, 43 44 517 prim. Francu Peternelu obtorkih med 11. in 13. uro. Imenovani je tudi sicer na voljo za dodatneinformacije.Naziv psihotererapeapevt ­ skupinsupinski analitik dobi udeleženec ob uspešnokončanem študiju. Takrat pridobi tudi pravico članstva v Inštitutu zaskupinsko analizo in lahko kandidira za evropsko diplomo psihoterapije.ISIS april 2003

81D E L O V N A M E S T AZdravstveni dom Domžaleobjavlja prosti delovni mestidveh zdravnikovs polnim delovnim časom. Delovno razmerje bo sklenjeno zadoločen čas, za nadomeščanje zdravnic v času odsotnosti zaradibolniškega in porodniškega dopusta (delo v SNMP, dežurstvu,splošni ambulanti, v domu za starejše, predšolskem in šolskemdispanzerju).Pogoji:- končan študij na medicinski fakulteti ­ smer medicina,- opravljen strokovni izpit,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- aktivno znanje slovenskega jezika,- državljanstvo Republike Slovenije,- vozniški izpit kategorije B,- poskusno delo 4 mesece,- usposobljenost za delo v SNMP.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dnipo objavi na naslov: Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2,1230 Domžale.Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanemzbiranju prijav.Psihiatrična bolnišnica Begunjeobjavlja delovno mestoZdravstveni dom Koperobjavlja delovno mestozdravnikav službi nujne medicinske pomoči v Prehospitalni enoti Obalaza nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom.Pogoji:- končana medicinska fakulteta,- opravljen strokovni izpit,- 2 leti delovnih izkušenj,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanjupogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Koper,Dellavallejeva 3, 6000 Koper.O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnegaroka.ANTWERP - BELGIUM NEUROLOGIST NEEDEDThe ACZA - central hospital in Antwerpen-town(1.000 beds)is seeking a full-timeneurologistfor joining a busy 3-physician neurology group. Competetivesalary, benefits and opportunity for partnership. Experiencein neurophysiology and willingness to learn the dutch languageare a must.Please e-mail you CV to dirk.nuytten@pi.bezdravnika po končanem sekundarijatuDelovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, za nadomeščanjepsihiatrinje na porodniškem dopustu, z morebitno možnostjopričetka specializacije iz psihiatrije.Pogoji:- končana medicinska fakulteta,- opravljen strokovni izpit,- opravljen program sekundarijata,- potrdilo o opravljenem licenčnem izpitu,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- znanje slovenskega jezika.Rok za oddajo vlog je 15 dni po objavi.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanjupogojev in kratek življenjepis na naslov: Psihiatrična bolnišnicaBegunje, Begunje 55, 4275 Begunje na Gorenjskem.Za vse dodatne informacije, prosimo, pokličite direktorja Psihiatričnebolnišnice Begunje.Zdravnicasplošne medicine,s petimi leti delovnih izkušenjišče zaposlitev za polovični delovni časv Ljubljani ali širši okolici Ljubljane.Informacije: 01 54 13 557.april 2003 ISIS

82D E L O V N A M E S T AZdravstveni dom Ljubljana, ZD Ljubljanaobjavlja prosto delovno mestoza določen čas.zdravnika v splošni nujnimedicinski pomočiPogoji:- končana medicinska fakulteta ­ smer stomatologija,- opravljen strokovni izpit,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- znanje slovenskega jezika,- državljanstvo Republike Slovenije.Prijave z dokazili pošljite na naslov: Zdravstveni dom Ljubljana,Kadrovska služba, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana.Svet zavoda Zdravstveni dom Medvoderazpisuje na podlagi sklepa Sveta zavoda z dne 26. 2. 2003prosto delovno mestodirektorja zdravstvenega domaza 4-letni mandat.Direktor opravlja poleg zadev s svojega delovnega področjatudi delo na ustreznem delovnem mestu iz svoje strokovnosti.Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidatiizpolnjevati še naslednje:- univerzitetna izobrazba medicinske smeri,- 5 let delovnih izkušenj,- državljanstvo Republike Slovenije.Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisomin programom dela naj kandidati pošljejo v 8 dnehpo objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Medvode, Ostrovrharjeva6, 1215 Medvode (za razpisno komisijo).O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od objave razpisa.Zdravstveno-reševalni center KoroškeRavne na Koroškemtakoj zaposlidva zdravnika splošne medicine ali zdravnikaspecialistaza delo v službi nujne medicinske pomoči.Pogoji:- končana medicinska fakulteta, oddelek splošne medicine,- opravljen strokovni izpit, sekundarijat oziroma ustreznaspecializacija,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije.Ponujamo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,dobre delovne pogoje, ureditev stanovanjskega vprašanjater možnost strokovnega razvoja in napredovanja.Vabimo vas, da svoje prijave z dokazili oddate v 15 dneh poobjavi na naslov: Zdravstveno-reševalni center Koroške Ravnena Koroškem, Ob Suhi 11 a, 2390 Ravne na Koroškem.Javni zavod Zdravstveni dom Velenjeobjavlja prosta delovna mestatreh zdravnikov/zdravnic v službi NMP ­predbolnišnična enotaDelovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnimdelovnim časom. Zdravniku/zdravnici bo omogočeno dodatnousposabljanje iz urgentne medicine.Pogoji:- zdravnik specialist splošne/družinske medicine ali zdravniksekundarij z opravljenim strokovnim izpitom iz urgentnemedicine v drugem letu sekundarijata,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- slovensko državljanstvo ali dovoljenje za delo v RepublikiSloveniji,- aktivno znanje slovenskega jezika,- vozniški izpit kategorije B.Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanjupogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Zdravstvenidom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje.ISIS april 2003

83D E L O V N A M E S T AJavni zavod Zdravstveni dom Velenjeobjavlja prosto delovno mestozdravnika/zdravnice v splošni ambulantiZdravstvene postaje ŠoštanjDelovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnimdelovnim časom.Pogoji:- zdravnik specialist splošne/družinske medicine ali zdravniksekundarij z opravljenim strokovnim izpitom iz urgentnemedicine v drugem letu sekundarijata,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- slovensko državljanstvo ali dovoljenje za delo v RepublikiSloveniji,- aktivno znanje slovenskega jezika,- vozniški izpit kategorije B.Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanjupogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Zdravstvenidom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje.Zasebni zdravstveni zavod Bossmanzaposlizdravnika splošne medicinev splošni ambulanti v Kopru. Delovno razmerje bo sklenjenoza določen čas s skrajšanim delovnim časom in 1-mesečnimposkusnim delom.Nastop dela po dogovoru.Pogoji:- končana medicinska fakulteta,- opravljen strokovni izpit,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- znanje slovenskega jezika,- vozniški izpit kategorije B.Prijave z dokazili pošljite na naslov: Zasebni zdravstvenizavod Bossman, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper.Javni zdravstveni zavodBolnišnica Topolšicarazpisuje delovno mestodirektorja zavodaPogoji:- končana medicinska fakulteta z ustrezno specializacijo,- najmanj pet let delovnih izkušenj z ustreznimiorganizacijskimi in upravljavskimi znanji insposobnostmi,- aktivno znanje slovenskega jezika,- državljanstvo Republike Slovenije,- kandidat mora predložiti program dela in razvojazavoda.Mandat direktorja traja štiri (4) leta.Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:Bolnišnica Topolšica, Razpisna komisija, Topolšica 61, 3326Topolšica.Javni zdravstveni zavodBolnišnica Topolšicarazpisuje delovni mesti1. zdravnika specialista interne medicine (zapotrebe pulmologije)2. zdravnika specialista interne medicine (spoudarkom na gastroenterologiji)Pogoji:- končana medicinska fakulteta in opravljen specialističniizpit iz interne medicine,- aktivno znanje slovenskega jezika,- državljanstvo Republike Slovenije.Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica.april 2003 ISIS

84O G L A S IJE TO PRAVI PROSTOR ZAVAŠO NOVO ORDINACIJO?V Kranju, na zelo ugodni lokaciji(Planina – nasproti trgovine Spar),oddam v najem ali prodamposlovne prostore za zobnoali splošno ordinacijo.Dobro vpeljanastomatološka praksa.Informacije: 041/637 559ali 04/23 23 767Če se odločate za odprtje zasebnezdravniške ordinacije in si želite svojodejavnost opravljati na odlični lokaciji, vamponujamo v najem prostor na Parmovi ulici51 v Ljubljani (nad Hipermarketom Živila).Prostor meri 273 m 2 in je primeren za večordinacij, od katerih je ena lahko vaša.Posebna prednost je, da tako vi kot vašipacienti s parkiranjem ne boste imeli težav,saj je parkirišč dovolj.Na isti lokaciji, v sosednjem objektu, žeposlujejo medicinski center,zobozdravstvena ambulanta indermatološke ordinacije.V prostore bomo vložili vsa potrebnasredstva ter jih tako prilagodili vašidejavnosti.Noviforum d.o.o., Stegne 31, Ljubljana,telefon (01) 500-85-66(kontaktna oseba Manica Grošičar).E-pošta: manica.grosicar@noviforum.siZobozdravstveno ordinacijo,manjšo, v poslovni stavbi Lesnine,Parmova 53, Ljubljana,z vsemi dovoljenji inpotrebno infrastrukturo,zelo ugodno prodamo,lahko tudi na leasing.Informacije: 041/608 917Zobozdravstveno ordinacijo,očesno ordinacijo,prostore za operacijske posegeoddam ali prodamv Novem mestu.Informacije: 040/333 000ISIS april 2003

86DELO ZBORNICEPodelitev odli~ij Hipokratovopriznanje in naziva ~astni ~lan ZZSza leto 2003Izvr{ilni odbor Zdravni{ke zbornice Slovenije se je na svoji seji13. marca 2003 seznanil s predlogom komisije za podelitev odli~ijZdravni{ke zbornice Slovenije. Komisijo sestavljajo predsednikain podpredsedniki Zbornice in skup{~ine Zbornice. Na naslov komisijeso prispeli trije predlogi, dva za Hipokratovo priznanje in enpredlog za naziv “^astni ~lan/~lanica Zdravni{ke zbornice Slovenije”.Od dveh predlogov za Hipokratovo priznanje ni bil predlagannoben zobozdravnik, vendar se je komisija v skladu s pravilnikom,ki dopu{~a mo`nost podelitve dveh priznanj, odlo~ila, da obazdravnika izpolnjujeta pogoje in lahko prejmeta odli~je. Za naziv“~astnega ~lana” je prispel en predlog. Izvr{ilni odbor je potrdil izborkomisije, tako da prejmejo odli~ja Zdravni{ke zbornice za leto2003, kot sledi:1. Hipokratovo priznanje: asist. mag. Franc Vrevc, dr. med., predlagatelj Ljubljanski regijskiodbor osnovnega zdravstva; Vojteh Pertot, dr. med., predlagatelj Obalno-kra{ki regijski odbor;2. Naziv “~astni ~lan”: dr. Vladimir @ura, dr. stom., predlagatelj odbor za zobozdravstvo.Zapisniki IO ZZSZapisnik 1. seje izvr{ilnega odbora Zdravni{ke zbornice Slovenije, ki je potekala 16.januarja 2003Soglasno je bil sprejet sklep {t. 1/1/2003:Sprejme se naslednji spremenjen dnevni red:1. Potrditev zapisnika 18. seje izvr{ilnega odbora z dne 5. 12. 2002in poro~ilo o izvr{itvi sklepov2. Povezovanje projektov Kakovost v zdravstvu in Nacionalni programpreventive sr~no-`ilnih bolezni na ravni informacijske podpore3. Predlog za imenovanje ~lanov Sveta za du{evno zdravje pri VladiRS (v ustanavljanju)4. Dopis ZD Radlje ob Dravi - kadrovska problematika5. Spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanjuin spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja6. Mnenje o vklju~evanju specialistov pediatrov v de`urno slu`bosplo{ne medicine v ZD Ptuj7. Poslovnik o delu koordinacije zdravni{kih organizacij Slovenije8. Poro~ilo projektne skupine C3 - Razvoj upravljanja sistemazdravstvenega varstva9. Posvet Etika v belem - dolo~itev prioritete vsebin10. Predlogi sklepov odbora za zobozdravstvo:a) o imenovanju ~lanov Komisije za izvedbo urgentnih stanj vstomatologijib) o imenovanju doc. dr. Daniela @erdonerja, dr. med., za glav-nega mentorja iz oralne kirurgije za leto 2002c) o predlogu Ministrstvu za zdravje o ustanovitvi RSK za zobnebolezni in endodontijo11. RaznoK 1. to~ki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 18. seje izvr{ilnegaodbora z dne 5. 12. 2002 in poro~ilo o izvr{itvi sklepovSoglasno je bil sprejet sklep {t. 2/1/2003:Na zapisnik 18. seje izvr{ilnega odbora z dne 5. 12. 2002 ~laniizvr{ilnega odbora niso imeli pripomb.K 2. to~ki dnevnega reda: Povezovanje projektov Kakovost vzdravstvu in Nacionalni program preventive sr~no-`ilnih boleznina ravni informacijske podporePredsednik Zbornice je povedal, da je Ministrstvo za zdravje obprogramu Kakovost v zdravstvu, ki ga izvaja Zbornica, `e pred ~asomza~elo izvajati program preventive sr~no-`ilnih bolezni. Takratso se za~eli pogovori, kako bi oba projekta ~im bolj povezali, predvsemz izmenjavo podatkov oziroma z uvedbo ene, skupne baze podatkov.Jana Govc Er`en, dr. med., je predstavila program in povedala,da se je program preventive odraslih za~el leta 2001. Podatki se zbirajopreko interneta. Vsak zdravnik `e ima svoje uporabni{ko imeISIS april 2003

87D E L O Z B O R N I C Ein geslo, vendar meni, da bi bilo veliko preprosteje, ~e bi Zbornicadovolila uporabo gesel, ki so jih zdravniki prejeli v sklopu projektaKakovost v zdravstvu.Predsednik Zbornice je poudaril, da bi tako lahko oba programauporabljala iste podatke in se med seboj dopolnjevala. Izpostavil jeproblem preobremenjevanja zdravnikov z zbiranjem najrazli~nej-{ih podatkov. Re{itev vidi prav v povezovanju programov in skupnibazi podatkov.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 3/1/2003:Na podlagi pobude Ministrstva za zdravje za povezovanje projektovKakovost v zdravstvu in Nacionalni program preventive sr~no-`ilnihbolezni ter pro{nje za komplementarno uporabo gesel, vokviru projekta Kakovost v zdravstvu, izvr{ilni odbor sogla{a s povezovanjemobeh programov.K 3. to~ki dnevnega reda: Predlog za imenovanje ~lanov Svetaza du{evno zdravje pri Vladi RS (v ustanavljanju)Predsednik Zbornice je predstavil kandidata Janka Predana, dr.med.Prim. Anton @idanik, dr. med., je pripomnil, da se mu zdi, da jestrokovno zelo primeren za to funkcijo.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 4/1/2003:Izvr{ilni odbor sogla{a, da se za predstavnika ZZS v Svetu za du-{evno zdravje imenuje Janko Predan, dr. med.K 4. to~ki dnevnega reda: Dopis ZD Radlje ob Dravi - kadrovskaproblematikaPrim. Mateja Bulc, dr. med., je povedala, da bi moral predlogsklepa pripraviti Franc [uta, dr. med., ki pa je trenutno odsoten.Predsednik Zbornice je poudaril, da je kadrovska problematikav ZD Radlje velik problem `e vrsto let.Igor Praznik, dr. med., je predlagal razpis koncesije v ob~ini Radlje.Predsednik Zbornice je izpostavil problem osnovnega zdravstva,predvsem kar zadeva de`uranje, saj se v de`uranju ka`e pomanjkanjesplo{nih zdravnikov.Prim. Anton @idanik, dr. med., meni, da se lahko sistem re{i zdodatnim financiranjem na ogro`enih obmo~jih.Igor Praznik, dr. med., je dodal, da je ta problem na Finskem re-{en tako, da so zdravniki na ogro`enih obmo~jih dvakrat ve~ pla~ani.Predsednik Zbornice vidi re{itev v druga~nem ra~unanju glavarinena posameznega zdravnika.@ivo Bobi~, dr. stom., meni, da je zato razpis koncesije nujen.Predsednik Zbornice se je s tem strinjal, vendar poudaril, da je tostvar ob~ine. Predlaga, da odbor za osnovno zdravstvo napravi analizopreskrbljenosti prebivalstva z osebnimi zdravniki pri nas in pravtako razi{~e, kak{no ureditev imajo nekatere evropske dr`ave, kotso Avstrija, [vica in [vedska.Igor Praznik, dr. med., je izpostavil, da ni problem samo v preskrbljenostibolnika, ampak tudi v neenakomerni preobremenjenostizdravnikov. Problem vidi v manj{em {tevilu otrok na pediatra. Zatoso pediatri za~eli zdraviti tudi odrasle.Prim. Anton @idanik, dr. med. meni, da bi bila potrebna kontrolanad razpisom specializacij iz pediatrije.Predsednik Zbornice je povedal, da je narejen na~rt zdravstvenegavarstva do leta 2004, ki se ga mora Zbornica dr`ati pri razpisovanjuspecializacij.Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., je povedal, da je podoben problemkot v pediatriji tudi v ginekologiji. Ob navidezno idealni skrbiza `enske ima Slovenija ene najslab{ih rezultatov v srednji Evropi.To je dokaz slabe organizacije, ki se ka`e kot beg iz porodni~arstvav ambulante, kjer so kolegi preobremenjeni. Nekaj podobnega sedogaja v otro{ki preventivi.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 5/1/2003:1. Odbor za osnovno zdravstvo naj pripravi analizo preskrbljenostiprebivalstva z osebnimi zdravniki in obremenjenosti osebnihzdravnikov pri nas ter prav tako razi{~e, kak{no ureditev imajonekatere evropske dr`ave, kot so Avstrija, [vica in [vedska.2. Odbor za osnovno zdravstvo napi{e poro~ilo na podlagi raziskavin pripravi stali{~e v roku enega meseca.K 5. to~ki dnevnega reda: Spremembe zakona o zdravstvenemvarstvu in zdravstvenem zavarovanju in spremembe Pravil obveznegazdravstvenega zavarovanjaBrane Dobnikar, univ. dipl. prav., je predstavil spremembe zakonao zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je za-~el veljati lani poleti, in spremembe Pravil obveznega zdravstvenegazavarovanja, ki so stopile v veljavo z za~etkom leto{njega leta. Pomembnasprememba je, da na prvi stopnji odlo~a imenovani zdravnik,ne komisija, ter da se postopek izvaja na podlagi Zakona o splo-{nem upravnem postopku. Poudaril je, da morajo zato vsi zdravniki,ki delajo kot imenovani zdravniki, imeti opravljen izpit iz upravnegapostopka in veljavno licenco. Dodal je {e, da so taki zdravnikipod kontrolo ZZZS in zato za ~as, ko opravljajo delo kot imenovanizdravniki, ne padejo pod kontrolo Zbornice.Predsednik Zbornice meni, da taki zdravniki opravljajo zdravni{koslu`bo in bi morali biti pod kontrolo Zbornice.Mag. @arko Pinter, dr. med., je pripomnil, da imajo imenovanizdravniki pri ZZZS podoben polo`aj kot sodni izvedenci.Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., se pridru`uje mnenju mag. @arkaPinterja, dr. med., vendar meni, da so glede strokovnih odlo~itevpreverljivi s strani Zbornice.Predsednik Zbornice je predstavil primer zdravnika iz Kopra, kije delal na ZPIZ-u in so ga zaprli zaradi korupcije. Spra{uje, kakonaj Zbornica reagira v takem primeru, saj konkretni zdravnik kr{ikodeks in kvari ugled zdravnikov.Mag. @arko Pinter, dr. med., je poudaril, da je problem v tem, dase bolniki ponavadi prito`ujejo nad sklepom zdravni{ke komisije,pri ~emer pa jim Zbornica ne more pomagati, saj ima tako ZZZS kottudi ZPIZ izdelane svoje prito`bene poti.Predsednik Zbornice se je strinjal, da Zbornica nima pristojnostiodlo~ati o prito`bah na sklepe komisij, lahko pa kontrolira strokovnostin eti~nost zdravnikov.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 7/1/2003:Izvr{ilni odbor se strinja, da se ne po{lje nobenih pripomb naspremembo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavzamese stali{~e, da je Zbornica dol`na reagirati v primeru, ko zdravnik vokviru dela pri komisiji oziroma kot imenovani zdravnik kr{i Kodeksmedicinske deontologije Slovenije.K 6. to~ki dnevnega reda: Mnenje o vklju~evanju specialistovpediatrov v de`urno slu`bo splo{ne medicine v ZD PtujPrim. Andrej Mo`ina, dr. med., je povedal, da bo asist. Gordana@iv~ec Kalan, dr. med., o tej temi poro~ala na naslednji seji.april 2003 ISIS

88D E L O Z B O R N I C EPredsednik Zbornice je povedal, da niso problemi samo na podro~jupediatrije, temve~ tudi na drugih podro~jih, npr. v urologijiin kirurgiji.Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je povedal, da gre za velik problem,saj urolog ne more de`urati namesto kirurga in obratno. Razloginiso samo vsebinski, ampak tudi formalni.Predsednik Zbornice je poudaril, da je pomembno, kako se bodospecializacije na~rtovale v prihodnje.Jani Derni~, dr. med., je predstavil problem v izolski bolni{nici,ki zaradi svoje majhnosti ne more zaposlovati veliko razli~nih zdravnikovspecialistov. Meni, da glede na to, da imajo kirur{ke specializacijein urologija prvi dve leti skupen program, bi se urologi in kirurgilahko izmenjevali pri de`urstvu. Poudaril je {e, da imajo vsemajhne bolni{nice problem, ker nimajo veliko zdravnikov specialistovin so le-ti preobremenjeni.Predsednik Zbornice meni, da to ni stvar Zbornice, saj je Zbornicazastopnik medicinske stroke. Poudaril je, da manjka kadrov,ker smo {li v o`je usmerjeno znanje. Meni, da gre za problem kadrovskepolitike.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 8/1/2003:Izvr{ilni odbor bo prvo sejo v marcu posvetil problematiki obvezede`uranja zdravnikov razli~nih specialnosti. Odbor za strokovno-medicinskavpra{anja, odbor za socialno-ekonomska vpra{anja,odbor za osnovno zdravstvo ter pravna slu`ba pripravijo do seje svojastali{~a o navedeni problematiki.K 7. to~ki dnevnega reda: Poslovnik o delu koordinacije zdravni{kihorganizacij SlovenijePrim. Andrej Mo`ina, dr. med., je predstavil Poslovnik o delukoordinacije zdravni{kih organizacij Slovenije, ki ga je pripravil zgeneralnim sekretarjem in ki povezuje vse tri zdravni{ke organizacije:ZZS, SZD in FIDES. Pomeni formalizacijo odnosov, mese~nesestanke in {e tesnej{e povezovanje med organizacijami.Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., meni, da bi bilo bolje, ~e se v3. odstavku 2. ~lena besedna zveza “v interesu ve~inoma enotnega~lanstva” nadomesti z “v interesu ~lanstva”.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 9/1/2003:V 3. odstavku 2. ~lena se besedna zveza “v interesu ve~inoma enotnega~lanstva” nadomesti z “v interesu ~lanstva”.Izvr{ilni odbor sogla{a z vsebino Poslovnika o delu koordinacijezdravni{kih organizacij Slovenije in ga predlaga drugima podpisnikoma(FIDES in SZD) v podpis.K 8. to~ki dnevnega reda: Poro~ilo projektne skupine C3 - Razvojupravljanja sistema zdravstvenega varstvaBrane Dobnikar, univ. dipl. prav., je predstavil Poro~ilo projektneskupine C3 - Razvoj upravljanja sistema zdravstvenega varstva.Skupina predlaga ustanovitev nove entitete na podro~ju zdravstva,kakor je predstavljena v poro~ilu in prilo`eni predstavitvi pod mo`nostjo4.Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., vidi problem v tr`enju podatkov.Meni, da gre sicer za strokovno neodvisnost, ne pa tudi za poslovnoneodvisnost.Spec. akad. st. Andrej Bru~an, dr. med., je poudaril, da morajobiti podatki vsem enako dostopni, in hkrati opozoril, da bo ustanovitevtak{ne institucije postavila pod vpra{aj obstoj IVZ.Predsednik Zbornice je povedal, da je ~lan projektnega sveta inda je `e podal svoje pripombe na predlagano ustanovitev nove entitete.Meni, da je predlog ohlapen in netransparenten. Nasprotujeustanovitvi ustanove na podlagi zakona, saj bi bila podrejena Ministrstvuza zdravje. Edina mo`na oblika institucije je javni zavod, kateregaustanovitelji bi bile organizacije s podro~ja zdravstva, ne paMinistrstvo.Spec. akad. st. Andrej Bru~an, dr. med., je opozoril, da bi moralibiti taki podatki javni in dostopni vsem zdravstvenim ustanovam.Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., vidi problem v financah. V kolikorbo Zbornica soustanovitelj, bo to pomenilo zanjo veliko finan~noobremenitev.Predsednik Zbornice vidi ustanovitev nove institucije na papirju,v praksi pa bi lahko soustanovitelji prispevali tudi z oddajo prostorov,materialom, kadrovsko pomo~jo itd.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 10/1/2003:Izvr{ilni odbor se je seznanil s poro~ilom {t. 2, ki ga je v okviruprojekta HSMP pripravila skupina C3. Izvr{ilni odbor se strinja spredlogom, pri ~emer pa poudarja, da mora biti novo ustanovljenaentiteta transparentna, neodvisna, neprofitna za zdravstvene organizacije,ustanovljena v obliki javnega zavoda, katerega ustanoviteljne more biti Ministrstvo za zdravje, in temeljiti mora na enakopravnemsoodlo~anju. Generalni sekretar pripravi dopis, v katerem pojasnistali{~a Zbornice.K 9. to~ki dnevnega reda: Posvet Etika v belem - dolo~itev prioritetevsebinPredsednik Zbornice je povedal, da je bilo precej kritik, ker je {laZbornica v soorganizacijo tak{nega seminarja skupaj z agencijo zamened`ment. Ocenjuje, da je glede na odziv javnosti dobro, da organiziratake posvete kdo drug, ne neposredno Zbornica, saj je odzivve~ji.Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., je pripomnil, da so bila predavanjapredstavnikov Zbornice izjemno dobra in da je imela Zbornicaosrednje mesto v vodenju razprave.Mag. @arko Pinter, dr. med., je poudaril, da se je pojavilo v zadnjem~asu kar nekaj organizacij, ki organizirajo sre~anja oziromaseminarje za zdravnike, in da bi morala Zbornica zavzeti stali{~e,kako na to reagirati. Povedal je tudi, da se je Urad za korupcijo naposvetu Etika v belem slabo izkazal, saj je gospod Drago Kos zavajajo~einterpretiral podatke in citiral ~lene Kazenskega zakonika, kise ne dotikajo korupcije pri delu zdravnikov. Prav tako je tudi opazil,da se predavatelj teme, ali so zdravniki javni uslu`benci, sploh nidr`al teme. Meni, da si organizator takih spodrsljajev ne bi smel privo{~iti.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 11/1/2003:Izvr{ilni odbor podpira organiziranje podobnih posvetov v prihodnjekot soorganizator, ki lahko dolo~i teme, predavatelje in programsre~anja.K 10. to~ki dnevnega reda: Predlogi sklepov odbora za zobozdravstvo:a) o imenovanju ~lanov komisije za izvedbo urgentnih stanj vstomatologijib) o imenovanju doc. dr. Daniela @erdonerja, dr. med., za glavnegamentorja iz oralne kirurgije za leto 2002ISIS april 2003

89D E L O Z B O R N I C Ec) o predlogu Ministrstvu za zdravje o ustanovitvi RSK za zobnebolezni in endodontijoPrim. Oton Herman, dr. stom., je predstavil vzroke za tak{no sestavokomisije ter povedal, da bo izpit iz urgetnih stanj v stomatologijikonec januarja.Ve~ina ~lanov se ni strinjala z izbiro ~lanov komisije, saj so od{tirih ~lanov trije upokojeni in `e vrsto let ne delajo ve~ v praksi. Porazpravi so bili soglasno sprejeti:sklep {t. 12/1/2003:Izvr{ilni odbor potrdi sestavo komisije za izvedbo urgentnih stanjv stomatologiji samo za izvedbo izpita dne 27. 1. 2003. Odboru zazobozdravstvo nalo`i, da do naslednje seje pripravi kriterije za imenovanjekomisije za izvedbo urgentnih stanj v stomatologiji.(Op. ur.: sestava komisije je objavljena na koncu zapisnika.)sklep {t. 13/1/2003:Izvr{ilni odbor potrdi doc. dr. Danijela @erdonerja, dr. stom., zaglavnega mentorja za specializacijo iz oralne kirurgije za leto 2002.sklep {t. 14/1/2003:Izvr{ilni odbor potrdi sklep odbora za zobozdravstvo, v katerempredlaga Ministrstvu za zdravje ustanovitev RSK za zobne bolezniin endodontijo s tremi ~lani.K 11. to~ki dnevnega reda: Raznoa) Lek - informacija o prevzemu s strani NovartisaSoglasno je bil sprejet sklep {t. 15/1/2003:Izvr{ilni odbor se je seznanil s pismom predsednika uprave Leka.b) Jani Derni~, dr. med., je povedal, da je bila v ~etrtek, 16. 1.2003 arbitra`a za Splo{ni dogovor 2003, ki je bila neuspe{na.Obravnavali so {ele pribli`no tretjino arbitra`nih vpra{anj, naslednjaseja bo ~ez teden.c) Spec. akad. st. Andrej Bru~an, dr. med., je predlagal, da bi sebilo nujno pogovoriti o vrednotenju licen~nih izpitov, ki so {evedno zastonj.~) Prof. dr. Vladislava Pegana, dr. med., je zanimalo, ali so bile prisestavljanju Zakona o prito`benih poteh v zdravstvu upo{tevanepripombe Zbornice. Brane Dobnikar, univ. dipl. prav.,je povedal, da je Zbornica poslala Ministrstvu za zdravje pripombedvakrat, vendar niso bile upo{tevane. Prof. dr. VladislavPegan, dr. med., je menil, da bi morali o tem razpravljatina eni od naslednjih sej izvr{ilnega odbora.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 20/1/2003:Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., mag. @arko Pinter, dr. med.,in Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., do ene od naslednjih sej izvr-{ilnega odbora pripravijo pregled prito`benih poti v zdravstvu inpredloge ter stali{~a.d) Prim. Oton Herman, dr. stom., je povedal, da je potrebno nanaslednji seji izvr{ilnega odbora odlo~ati o prdlogu odbora zazobozdravstvo o re{evanju prito`b.e) Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., je seznanil ~lane izvr{ilnegaodbora, da je bila v parlamentu na seji odbora za zdravstvosprejeta novela Zakona o zdravni{ki slu`bi, ki jo je predlagaloMinistrstvo za zdravje.g) ^lani IO so prejeli predlog vsebine dnevnega reda in rokovnikza sejo skup{~ine. Izvr{ilni odbor se ni opredelil do predloga.Zapisala: Mirijam PinterIzpitna komisija za preverjanje znanja pri izpitu izurgentnih stanj v stomatologiji za izpit 27. 1. 2003.Predsednik: prof. dr. Marjan Jurca, dr. med.^lani: prof. dr. Marija Pe~an, dr. med., doc. dr. VilijemVrbo{ek, dr. stom., doc. dr. Nata{a Ihan Hren, dr. med.Zapisnik 2. seje izvr{ilnega odbora Zdravni{ke zbornice Slovenije, ki je potekala30. januarja 2003Soglasno je bil sprejet sklep {t. 21/2/2003:Sprejme se naslednji dnevni red:1. Potrditev zapisnika 1. seje izvr{ilnega odbora z dne 16. 1. 2003 inporo~ilo o izvr{itvi sklepov2. Obravnava poro~ila komisije v zvezi z zaostanki histolo{kih izvidovv SB Celje ter potrditev komisije za ekspertni nadzor in predlogto`ilcu ZZS3. Poro~ilo o izvajanju projekta “Kakovost” II. del4. Predlog Pravilnika o delu komisije za strokovno-zobozdravstvenavpra{anja odbora za zobozdravstvo5. Predlog Pravil za izvedbo izpita iz urgentnih stanj v stomatologiji6. Dopolnitev pogojev za podelitev licence za opravljanje zdravni{-ke slu`be v RS na podlagi v tujini pridobljene strokovne usposobljenosti7. Razre{itev in imenovanje ~lana RSK za pediatrijo8. ^lanstvo v Komisiji Vlade RS za ugovor vesti voja{ki dol`nosti9. Mo`nosti predstavitve partnerske kartice pri izvajalcih zdravstvenihstoritev in na drugih zdravni{kih sre~anjih10. RaznoK 1. to~ki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 1. seje izvr{ilnegaodbora z dne 16. 1. 2003 in poro~ilo o izvr{itvi sklepovZapisnik 1. seje je bil sprejet s pripombami, ki so `e vklju~ene vimenovanem zapisniku.K 2. to~ki dnevnega reda: Obravnava poro~ila komisije v zveziz zaostanki histolo{kih izvidov v SB Celje ter potrditev komisijeza ekspertni nadzor in predlog to`ilcu ZZSapril 2003 ISIS

90D E L O Z B O R N I C EIzvr{ilni odbor Zdravni{ke zbornice Slovenije se je seznanil z izsledkidela posebne komisije, ki jo je ustanovil z namenom, da biugotovila posledice zaostankov pri izdelavi histolo{kih izvidov pripacientih, ki so bili pregledovani in/ali zdravljeni v Splo{ni bolni-{nici Celje.Zaostale histolo{ke izvide v celjski bolni{nici je raziskovala komisijav sestavi: prof. dr. Stane Rep{e, dr. med., specialist kirurgije, predsednik, prof. dr. Stelio Rakar, dr. med., specialist ginekologije in porodni{tva,~lan, prof. dr. Nina Gale, dr. med., specialistka patologije, ~lanica, doc. dr. Miha Sok, dr. med., prim. mag. dr. Boris Sedmak, dr. med., prim. Franc Marolt, dr. med., doc. dr. Matja` Zwitter, dr. med.Patologi iz Ljubljane in Maribora so pregledali vse zaostale vzorcetkiv v SB Celje. Posebej so izlo~ili tiste, pri katerih je bila ugotovljenarakava ra{~a in je obstajala mo`nost, da so zaradi zakasnitvenastopile posledice za zdravje pacienta. Slednje, bilo jih je 91, je prou-~ila komisija Zdravni{ke zbornice Slovenije. ^lani so natan~no pregledalivso dokumentacijo za posameznega bolnika, pridobili dodatneinformacije o poteku zdravljenja od odgovornih zdravnikovposameznih oddelkov bolni{nic (SB Celje, Bolni{nica Topol{ica,Splo{na bolni{nica Trbovlje), kjer so bili bolniki zdravljeni. Dodatneinformacije so pridobili tudi na Onkolo{kem in{titutu v Ljubljani- za bolnike s plju~nim rakom, ter za en primer tudi v Klini~nemcentru v Ljubljani.Komisija je vse primere razvrstila v tri kategorije glede na {kodoza zdravje: kategorija A - primeri brez {kode za zdravje bolnika, kategorija B - primeri, kjer obstaja sum, da je nastala {koda zazdravje, kategorija C - vpra{ljivi primeri kot posledica nedore~ene klini~neprakse.Komisija je pregledanih 91 primerov razvrstila, kot sledi: kategorija A - 83, kategorija B - 2, kategorija C - 4, nekategorizirano - 2.Komisija dveh primerov ni mogla klasificirati v nobeno kategorijo,ker ni imela na voljo dovolj podatkov in jih tudi ni mogla pridobiti(tuj dr`avljan oziroma bolnik ni pri{el na naro~eno kontrolo).Sprejet je bil sklep {t. 23/2/2003:Izvede se ekspertni nadzor z mnenjem pri zdravnikih, katerih pacientiso bili razvr{~eni v kategorijo B, in 4 primerov kategorije C.Imenovana je komisija v sestavi: asist. Toma` Jane`i~, dr. med., specialistsplo{ne kirurgije in plasti~ne kirurgije - ~lan, in prof. dr. ZvonimirRudolf, dr. med., onkolog - predsednik. Ekspertni nadzor najodgovori na vpra{anje o strokovnosti dela zdravnikov, ki so obravnavalibolnike iz skupin B in C. Pomembno bo tudi ugotavljati vplivpomanjkljive organiziranosti dela v SB Celje in preobremenjenostipatologov v SB Celje na pojav zaostankov oziroma neopravljanjahistolo{kih pregledov. Po opravljenem ekspertnem nadzoru bomopredlagali komisiji za upravni nadzor na Ministrstvu za zdravje, najugotovi vse okoli{~ine, ki so privedle do nastalega stanja.Sklep {t. 24/2/2003:Na predlog odbora za strokovno-medicinska vpra{anja izvr{ilniodbor predlaga vklju~itev to`ilca ZZS, da pri~ne pripravljalni postopekza ugotavljanje kr{itve Kodeksa medicinske deontologije dvehpatologov iz SB Celje.K 3. to~ki dnevnega reda: Poro~ilo o izvajanju projekta “Kakovost”II. delProf. dr. Marjan Pajntar, dr. med., in gospod Ivan Verdenik stapodala poro~ilo o delu projekta “Kakovost”, in sicer dvajsetih razli~nihanaliz. Povedala sta, da so bili koordinatorji navdu{eni nadtovrstnim delom in si tak{nega dela `elijo tudi v prihodnje.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 25/2/2003:Izvr{ilni odbor se je seznanil s poro~ilom o izvajanju projekta “Kakovost”in podpira ta projekt tudi v prihodnje.K 4. to~ki dnevnega reda: Predlog Pravilnika o delu komisije zastrokovno-zobozdravstvena vpra{anja odbora za zobozdravstvoProf. dr. Nenad Funduk, dr. stom., predsednik komisije za strokovno-zobozdravstvenavpra{anja, je predstavil predlog Pravilnikao delu komisije za strokovno-zobozdravstvena vpra{anja odbora zazobozdravstvo. Pojasnil je, da je prispelo na Zbornico v zadnjih dvehletih 42 prito`b. Preko 60 odstotkov prito`nikov postavlja finan~nezahteve. Devet prito`b je bilo do sedaj zadovoljivo re{enih. Pri ostalihbi bilo potrebno izvesti pregled stanja v ustih, ker zapisi v kartotekahne nudijo dovolj podatkov za strokovno odlo~anje. Pregledizahtevajo vsaj eno uro strokovnega dela. Zato je komisija sprejelapredlog, da bi bili zobozdravniki za to strokovno delo pla~ani. Cenapregleda bi bila 24.000,00 SIT, kar vklju~uje dveurni pregled in pisanjemnenja. Mo`nih je ve~ na~inov pla~ila, med njimi je tudi predlog,da bi prito`nik pla~al polog, ki bi mu bil vrnjen, v kolikor bi bilenjegove prito`be upravi~ene. Pla~ilo pregleda bi v tem primeru krilzobozdravnik.Prof. dr. Nenad Funduk, dr. stom., je opozoril, da so prito`nikivedno bolj agresivni, zahtevajo visoke od{kodnine, ki se pogosto izka`ejokot neutemeljene. Kljub temu tovrstne prito`be spro`ajo nelagodjein nezaupanje v odnosu med zobozdravnikom in pacientom.Predvsem bodo o{kodovani pacienti, ki jim odvetniki obljubljajovelike - nerealne od{kodnine. Menil je, da bi bilo dobro, da biZbornica delovala kot posrednik med sprtima strankama, saj bi stem za{~itili ugled stroke. S tem namenom je bil tudi pripravljenpredlog Pravilnika.V razpravi je bilo podano mnenje, da bi bilo potrebno postopatipo Pravilniku o strokovnem nadzoru in v primerih, ki zahtevajo strokovnipregled, uporabiti sredstva iz strokovnih nadzorov. Odbor zazobozdravstvo ima pooblastilo, da opravlja strokovne nadzore prizdravnikih. V primeru prito`b lahko prav tako opravijo pri konkretnemzdravniku strokovni nadzor. Obstaja tudi mo`nost, da bolnikzahteva izredni strokovni nadzor, ki ga mora kriti sam in za kateregatudi ne dobi vrnjenega denarja, ~e se ugotovi, da nadzor ni utemeljen.Po razpravi je bil soglasno sprejetsklep {t. 26/2/2003:Izvr{ilni odbor je odlo~il, da bo odbor za zobozdravstvo pripravilna podlagi idej iz razprave predlog Pravilnika.ISIS april 2003

93D E L O Z B O R N I C EK 5. to~ki dnevnega reda: Predlog Pravil za izvedbo izpita iz urgentnihstanj v stomatologijiPrim. Oton Herman, dr. stom., je predstavil Pravila za izvedboizpita iz urgentnih stanj v stomatologiji. Povedal je, da so prvi izpit`e izvedli in da je komisija svoje delo odli~no opravila.Prim. Antona @idanika, dr. med., je zanimalo, zakaj bodo tovrstniizpiti le dvakrat na leto.Prim. Oton Herman, dr. stom., je razlo`il, da so na to {tevilkopri{li iz dosedanjih izku{enj glede na {tevilo kandidatov. Ob ve~jem{tevilu terminov bi se pove~ali tudi stro{ki.Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je menila, da ima komisijapreveliko {tevilo ~lanov, saj imajo podobne komisije le po tri~lane.Prim. Oton Herman, dr. stom., je povedal, da je to zato, ker vsak~lan postavi 10 vpra{anj, predsednik pa vse skupaj vodi.Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., je zahteval glasovanje o {tevilu~lanov komisije. Vsi ~lani izvr{ilnega odbora so se strinjali, da je {tevilo~lanov preveliko.Prim. Oton Herman, dr. stom., je pojasnil, da so na izpitu tri vrstevpra{anj, in sicer iz anestezije, maksilofacialne kirurgije in stomatologije.Spec. akad. st. Andrej Bru~an, dr. med., je predlagal, da bi moralbiti v komisiji internist.Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., je predlagal, da se na koncu 4.to~ke Pravil doda “oz. internist”.Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., je predlagal, da se Pravila imenujejoSklep za izvedbo izpita iz urgentnih stanj v stomatologiji.Po razpravi je bil soglasno sprejetsklep {t. 27/2/2003:Izvr{ilni odbor ne sprejme Pravil za izvedbo izpita iz urgentnihstanj v stomatologiji. Pravilnik se vrne odboru za zobozdravstvo vponovno presojo, kjer naj pretehtajo stali{~a iz razprave in jih vklju-~ijo v predlog.K 6. to~ki dnevnega reda: Dopolnitev pogojev za podelitev licenceza opravljanje zdravni{ke slu`be v RS na podlagi v tujini pridobljenestrokovne usposobljenostiProf. dr. Matija Horvat, dr. med., je predstavil dopolnjene pogojeza podelitev licence za opravljanje zdravni{ke slu`be v RS na podlagiv tujini pridobljene strokovne usposobljenosti. Povedal je, da seprimerjajo programi po {tevilu opravljenih ur za dolo~ene predmete.Programe primerjajo kompetentni strokovnjaki. Pla~ati je potrebnov naprej.Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je pripomnila, da se zapriznanje v tujini pridobljene strokovne usposobljenosti za samostojnodelo v splo{ni medicini ne zahteva 3-mese~no izobra`evanjev ustanovi z dejavnostjo osnovnega zdravstva.Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je pojasnil, da je pri{lo do tiskarskenapake.Prim. Antona @idanika, dr. med., je zanimalo, zakaj se ne priznavaspecializacija, opravljena v nekdanji Jugoslaviji.Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je pojasnil, da se prizna specializacija,vendar se ponavadi nalo`i preizkus usposobljenosti.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 28/2/2003:Izvr{ilni odbor se seznani s pogoji za podelitev licence za opravljanjezdravni{ke slu`be v Republiki Sloveniji na podlagi v tujini pridobljenestrokovne usposobljenosti, povzetimi po Pravilniku ozdravni{kih licencah, in potrdi pogoje za priznanje v tujini opravljenespecializacije ter v tujini pridobljene strokovne usposobljenostiza samostojno delo v splo{ni medicini, kot so navedeni v prilogi.Sklep {t. 29/2/2003:Izvr{ilni odbor sprejme nov cenik za priznanje v tujini opravljenespecializacije.Sklep {t. 30/2/2003:Pri poglavju Priznanje v tujini pridobljene strokovne usposobljenostiza samostojno delo v splo{ni medicini se med pogoji za priznanjedoda: “najmanj 3-mese~no in najve~ enoletno usposabljanjev ustanovi z dejavnostjo osnovnega zdravstva.”K 7. to~ki dnevnega reda: Razre{itev in imenovanje ~lana RSKza pediatrijoSoglasno je bil sprejet sklep {t. 31/2/2003:Izvr{ilni odbor razre{i ~lanico RSK za pediatrijo asist. Ajdo Cimperman,dr. med., in na njeno mesto imenuje Vesno Plevnik Vodu-{ek, dr. med.K 8. to~ki dnevnega reda: ^lanstvo v Komisiji Vlade RS za ugovorvesti voja{ki dol`nostiSoglasno je bil sprejet sklep {t. 32/2/2003:Izvr{ilni odbor sogla{a, da se za ~lana v Komisiji Vlade RS za ugovorvesti voja{ki dol`nosti imenuje Marko Kocijan, dr. med., za njegovonamestnico pa prim. dr. Du{ica Rigler Pleterski, dr. med.K 9. to~ki dnevnega reda: Mo`nosti predstavitve partnerske karticepri izvajalcih zdravstvenih storitev in na drugih zdravni{kihsre~anjihBrane Dobnikar, univ. dipl. prav., je povedal, da je pri{lo velikopobud iz zdravstvenih ustanov oziroma od vodstvenih delavcev, kibi `eleli, da se jim kartico predstavi. Povedal je, da so se take predstavitve`e izvajale samoiniciativno in ga zanima, ali se lahko izvajajotudi v prihodnje, ali se jih lahko vklju~i v sestanke Zbornice priregijskih obiskih ter ali se odobri predstavitev tudi, ~e so prosilci sekcijeSZD.Prim. Anton @idanik, dr. med., je povedal, da je bilo na IO odlo-~eno, da se lahko ~lanska kartica predstavlja preko regijskih odborovZbornice, ne pa preko Fidesa in SZD.Mag. @arko Pinter, dr. med., je poudaril, da je odbor za pravnoeti~navpra{anja zahteval, naj se ~lanska kartica hkrati ne bi uporabljalatudi kot ban~na.Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je povedal, da so to temo`e obravnavali na eni od prej{njih sej izvr{ilnega odbora. Meni, dabi lahko odbor za pravno-eti~na vpra{anja takrat dal pripombe. Nijih podal tudi, ko so ga pozvali, naj jih poda.Mag. @arko Pinter, dr. med., je odgovoril, da je odbor predstavilsvoje pripombe generalnemu sekretarju in predsedniku.Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., je poudaril, da bi bilo potrebnoto zadevo prelo`iti na naslednjo sejo zaradi te`e vpra{anja.Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med. je temu oporekala, saj jeizvr{ilni odbor potrdil kartico. Povedala je, da so o kartici razpravljalive~ kot dve leti in v teh dveh letih odbor za pravno-eti~na vpra-{anja ni podal svojih pripomb, sedaj pa se mora Zbornica dr`ati ob-april 2003 ISIS

94D E L O Z B O R N I C Eveznosti iz pogodbe.Mag. @arko Pinter, dr. med., je poudaril, da stvari za nazaj nemorejo obravnavati, to pa ne pomeni, da odbor za pravno-eti~navpra{anja ne sme imeti pripomb. Ne razume tudi, zakaj zadevo ponovnoobravnavajo, ~e je vse tako jasno. Povedal je {e, da so {le pripombesamo na ra~un skupne kartice, ne na ra~un ~lanske kartice.Meni, da je njegova dol`nost, da kot predsednik odbora za pravnoeti~navpra{anja pove mnenje odbora. Prav tako je {e enkrat poudaril,da ni problem toliko v kartici kot v promociji.Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., je povedal, da se zaradi odsotnostipredsednika ta to~ka prestavi na naslednjo sejo izvr{ilnega odbora.S predlogom so se vsi strinjali.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 33/2/2003:Odbor za pravno-eti~na vpra{anja naj se do vpra{anja projektakartice jasno opredeli. To~ka 9 dnevnega reda se prestavi na eno naslednjihsej izvr{ilnega odbora.K 10. to~ki dnevnega reda: RaznoJani Derni~, dr. med., je predstavil pogajalsko skupino za Podro~nidogovor za zdravstvene domove in zasebno dejavnost za pogodbenoleto 2003. Sestava skupine je enaka kot lani. Asist. Gordana @iv-~ec Kalan, dr. med., je povedala, da bo sodelovala le pogojno kotnamestnica vodje, saj je morala lani koristiti svoje dneve dopusta zapogajanja. Zahteva, da se predsednik dogovori z njenim nadrejenimo nepla~anem dopustu za pogajalske dneve. Jani Derni~, dr.med., je pojasnil, da za~ne nova pogajalska skupina z delom spomladi,tako da se lahko imenovanje prelo`i na naslednjo sejo. Zapisala: Mirijam PinterPRAVNE NOVICENudenje pravne pomo~i ~lanicam in~lanom Zdravni{ke zbornice SlovenijeVesna Habe Pranji~, Tadej GaleVzadnjem ~asu strokovne slu`be Zdravni{ke zbornice Slovenijenudijo svojim ~lanicam in ~lanom storitve v skladu z nalogamiin dejavnostmi Zbornice, ki so zapisane v 4. ~lenustatuta:4. ~lenZbornica {~iti in zastopa interese zdravni{tva, skrbi za pravilnoravnanje in ugled zdravnikov s tem, da izpolnjuje naslednje nalogein izvaja naslednje dejavnosti:1. oblikuje kodeks medicinske deontologije, preverja ravnanjezdravnikov in ukrepa v zvezi s kr{enjem kodeksa;2. vodi register svojih ~lanov ter izdaja ~lanske izkaznice;3. daje, podalj{uje in odvzema dovoljenja za samostojno opravljanjedela zdravnikov;4. sodeluje pri oblikovanju dodiplomskega izobra`evalnega programaza zdravnike;5. na~rtuje, spremlja in nadzoruje sekundarijat, specializacijo indruge oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih~lanov s preverjanjem usposobljenosti;6. organizira in izvaja strokovne seminarje, strokovna sre~anja indruge oblike strokovnega izpopolnjevanja;7. izvaja strokovni nadzor s svetovanjem;8. sodeluje pri pripravi zakonskih predpisov, planskih dokumentovin kadrovskih na~rtov na podro~ju zdravstva;9. dolo~a ceno zdravnikovega dela in soodlo~a pri sprejemanju cenzdravstvenih storitev;10. zastopa interese zdravnikov pri sklepanju pogodb z Zavodom zazdravstveno zavarovanje Slovenije;11. sodeluje pri sklepanju kolektivnih pogodb in sklepa kolektivnepogodbe v imenu zasebnih zdravnikov kot delodajalcev ter s temskrbi za realno vrednotenje zdravni{kega poklica;12. skrbi za pravno pomo~ svojim ~lanom in organizira mo`nostizavarovanja proti od{kodninskim zahtevkom s podro~ja zdravni{kedejavnosti;13. z ustanovitvijo skrbstvenega sklada ~lanov Zdravni{ke zborniceSlovenije pomaga svojim ~lanom in njihovim dru`inam;14. spremlja potrebe po zdravnikih in nezaposlenim zdravnikom pomagapri iskanju zaposlitve;15. svojim ~lanom pomaga poiskati primerno nadome{~anje za ~asodsotnosti;16. opravlja zalo`ni{ko in izdajateljsko dejavnost: izdaja in zalagaglasilo Zbornice, ki ga svojim ~lanom nudi brezpla~no, izdaja inzalaga knjige in druge publikacije;17. spodbuja sodelovanje med ~lani ter obravnava in pomirja medsebojnespore;18. spodbuja kulturno in dru`abno dejavnost svojih ~lanov, organizirain izvaja kulturne, {portne in druge dru`abne prireditvein dejavnosti;ISIS april 2003

95D E L O Z B O R N I C E19. spremlja alternativne na~ine zdravljenja;20. svojim ~lanom nudi brezpla~no mo`nost stalnega svetovanja;21. prepre~uje opravljati zdravni{ko dejavnost na nedovoljen na-~in;22. prevzema tudi druge naloge v skladu z zakonskimi predpisi intem statutom.Na Zbornici smo redno zaposleni {tirje pravniki, ki se ukvarjamoz akti Zbornice, redno spremljamo in sodelujemo pri oblikovanjuzakonodaje na zdravstvenem podro~ju, dejavno sodelujemo pri delovanjuodbora za strokovno-medicinska vpra{anja, odbora za pravno-eti~navpra{anja, odbora za socialno-ekonomska vpra{anja, odboraza osnovno zdravstvo, odbora za zasebno dejavnost, sveta zaizobra`evanje zdravnikov, pri delovanju to`ilca Zbornice in razsodi{~ater drugih.Poleg ostalih storitev pravna slu`ba skrbi tudi za pravno pomo~svojim ~lanom in organizira mo`nosti zavarovanja proti od{kodninskimzahtevkom s podro~ja zdravni{ke dejavnosti.Uradne ure pravne slu`be:Ponedeljek: 9.00-10.00 (telefonsko); 14 - 15 (osebno)Torek: 9.00-10.00 (telefonsko); 14 - 15 (osebno)Sreda: 9.00-10.00 (telefonsko); 14 - 15 (osebno)^etrtek: 13.00-16.00 (telefonsko in osebno)Petek: 8.00-10.00 (telefonsko)Pravna slu`ba Zdravni{ke zbornice Slovenije sprejema pisna zaprosilaza pravno pomo~ na naslov Zdravni{ka zbornica Slovenije,Dalmatinova 10, p. p. 1630, 1001 Ljubljana, ali nae-naslov: zdravniska.zbornica@zzs-mcs.siPravne nasvete lahko ~lani dobijo tudi po telefonu, in sicer na{tevilkah: 01 30 72 121 (Vesna Habe Pranji~, univ. dipl. prav. - vodja oddelkaza pravne in splo{ne zadeve) 01 30 72 124 (Barbara Galuf, univ. dipl. prav.) 01 30 72 125 (Tadej Gale, univ. dipl. prav.) 01 30 72 126 (Tina [apec Mahmutovi}, univ. dipl. prav.)Od{kodninska odgovornost delavcaob ukrepih nadzora ZZZSTadej GaleVpraksi se pojavljajo vpra{anja glede od{kodninske odgovornostidelavca (zdravnika) ob ukrepih nadzora ZZZS, zato jepravna slu`ba Zdravni{ke zbornice pripravila naslednji komentar:Od{kodninsko odgovornost delavcev ureja Zakon o delovnih razmerjih(Uradni list RS, {t. 42/02), ki v 182. ~lenu dolo~a:182. ~len(od{kodninska odgovornost delavcev)(1)Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnostipovzro~i {kodo delodajalcu, jo je dol`an povrniti.(2)^e povzro~i {kodo ve~ delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tistidel {kode, ki ga je povzro~il.(3)^e za vsakega delavca ni mogo~e ugotoviti, kolik{en del {kode je povzro~il,so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo {kodo v enakihdelih.(4)^e je ve~ delavcev povzro~ilo {kodo z naklepnim kaznivim dejanjem,so za {kodo solidarno odgovorni.Delodajalec ima torej zakonsko mo`nost zahtevati povrnitev {kode,ki jo je delavec povzro~il na ali v zvezi z delom, vendar mora pritem upo{tevati predvsem naslednja pravila.Od{kodninska odgovornost delavcev je po svoji naravi krivdna.Zakon o delovnih razmerjih zahteva za uveljavitev od{kodninske odgovornostidelavca vi{jo stopnjo krivde, kot velja sicer pri splo{niod{kodninski odgovornosti. Delavec je odgovoren za {kodo, ki jopovzro~i pri delu ali v zvezi z delom, ~e se mu doka`e, da jo je povzro~il:1. namenoma (delavec se je zavedal, da zaradi njegovega ravnanjalahko nastane protipravna posledica, pa jo je dopustil) ali2. iz hude malomarnosti (delavec bi se glede na svoje sposobnostimoral ali mogel zavedati, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastanenedopustna posledica, pa je lahkomiselno mislil, da ne bonastala ali da jo bo lahko odvrnil).Za la`je oblike krivde (majhne malomarnosti) torej delavec niod{kodninsko odgovoren delodajalcu.Povrnitev {kode delavcu tudi ni mogo~e pripisovati na podlagiobjektivne odgovornosti, temve~ mu mora delodajalec dokazati vseelemente od{kodninske odgovornosti, se pravi dejansko povzro~eno{kodo, nedopustno ravnanje delavca, vzro~no zvezo med nedopustnimravnanjem in nastalo {kodo ter kon~no krivdo delavca.Nezakonita bi bila zahteva delodajalca, ki bi nalagala povra~ilo{kode na podlagi objektivne od{kodninske odgovornosti, ali pa zahteva,“da delavec odgovarja za poslovanje drugih delavcev”.Glede na povedano je jasno, da lahko delodajalec v postopku zahtevapovrnitev {kode samo v primerih, ko doka`e subjektivno odgovornostdelavca ob upo{tevanju vseh zgoraj navedenih elementov(dejansko povzro~ena {koda, nedopustno ravnanje delavca, vzro~nazveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo {kodo ter kon~nakrivda delavca).Pravna slu`ba Zbornice meni, da je delodajalec upravi~en zahtevatiod{kodninsko odgovornost delavca, sporno pa je lahko vodenjeod{kodninskih postopkov, zato menimo, da je potrebno za{~ititi zaposlenezdravnike na na~in, da se zagotovi pravilno vodenje postopkovugotavljanja odgovornosti ter da se zdravnike obvesti o temeljnihsestavinah odgovornosti, ki izhaja iz delovnega razmerja. april 2003 ISIS

96STATUS ARTES MEDICAESmernice antitromboti~negazdravljenja mo`gansko`ilnih bolezniBojana @vanAntiagregacijsko zdravljenje je zdravljenje izbora za prepre-~evanje ishemi~ne mo`ganske kapi (IMK) pri bolnikih, kiimajo dejavnike tveganja za IMK aterotromboti~nega porekla,in pri bolnikih, ki so preboleli prehodni ishemi~ni napad (TIA)ali IMK aterotromboti~nega porekla.Ob antiagregacijskem zdravljenju v prepre~evanju ponovne mo`ganskekapi je nujno zdravljenje tudi drugih dejavnikov tveganja zamo`gansko`ilne bolezni: zvi{an krvni tlak (glede na ciljne vrednostiRR < 140/90 mmHg), priporo~ljiva je uporaba inhibitorjev konvertazeangiotenzina (ACE-inhibitorji), sladkorna bolezen (< 7 mmol/l ali glede na stopnjo ogro`enosti, ki so navedene v tabelah za prepre~evanjesr~no-`ilnih bolezni) in zdravljenje dislipidemij (vrednostLDL-holesterola < 2,6 µmol/l) z dieto in/ali statini (1). Potrebnaje opustitev kajenja in prekomernega u`ivanja alkohola (dovoljena1-2 enoti/dan), priporo~ljiva je telesna dejavnost (od 30 do 60minut telesnih vaj vsaj 3 x na teden) (1).Smernice so namenjene zdravnikom, ki se ukvarjajo z zdravljenjembolnikov z mo`gansko`ilnimi boleznimi.1. Zdravilo prvega izbora v primarni in sekundarni preventivi mo`gansko`ilnihbolezni (M@B) je aspirin 100 mg (Raven I) (2).2. Pri bolnikih s TIA in sve`o IMK uporabimo kombinacijo aspirina100 mg + dipiridamola 75 mg 2 x 2 tbl (Raven I) (2). Pribolnikih z netoleranco, alergijo ali kontraindikacijo na aspirinse odlo~imo za klopidogrel 75 mg. Klopidogrel 75 mg ima podobenodstotek stranskih u~inkov kot aspirin 100 mg in statisti~nopomembno manj kot tiklopidin. Je nekoliko bolj u~inkovit kotaspirin (Raven I) (2).Bolniki, ki za~enjajo zdravljenje s tienopiridinskimi derivati, najtorej dobijo klopidogrel 75 mg, ne pa tiklopidin, ker ima manjstranskih u~inkov (Raven I) (2). Bolniki, ki se `e zdravijo s tiklopidinomdlje ~asa in zdravilo dobro prena{ajo, naj nadaljujejo zzdravljenjem v odmerku 2 x 250 mg. Ve~ina stranskih u~inkovnamre~ nastopi v prvih treh mesecih zdravljenja (2). Ob zdravljenjus tiklopidinom je potrebno kontrolirati hemogram (levkociti,trombociti) in jetrne encime (AST, ALT in γ-GT) od 1 xna 3 mesece do 1 x na leto.3. Bolnike, ki niso kandidati niti za aspirin niti klopidogrel, zdravimoz dipiridamolom 75 mg 2 x 2 na dan (Raven I). To so bolnikiz anamnezo akutne gastrointestinalne krvavitve, akutne ulkusnebolezni in z akutnim erozivnim gastritisom ter alergijo innetoleranco na zdravila (2).4. Bolnike z asimptomatskimi ma{~obnimi karotidnimi plaki (razvrstitevglede na ehosonografske lastnosti po mednarodni klasifikacijiv tip 1, 2 in 3) in heterogenimi ma{~obnimi in fibroznimi- tip 4, in/ali kalciniranimi - tip 5, ki so hemodinamsko nepomembni(< 70 odstotkov), zdravimo z aspirinom* 100 mg + sta-tinom v odmerkih glede na raven holesterola v krvi (Raven I).5. Bolnike z asimptomatskimi ma{~obnimi karotidnimi plaki (tip1, 2 in 3), ki so hemodinamsko pomembni (> 70 odstotkov), aliheterogenimi ma{~obnimi in fibroznimi - tip 4, in/ali kalciniranimi- tip 5, zdravimo z aspirinom* 100 mg + statinom v zmernihodmerkih, ne glede na raven holesterola v krvi (Raven II).Priporo~ljivo je kirur{ko zdravljenje le v ustanovah z < 3 odstotkizapletov (1). (Mo`na je vklju~itev v mednarodno {tudijo TEA(trombendarterektomija), ki te~e v Mariboru).6. Pri bolnikih s simptomatskimi (po TIA ali IMK) ma{~obnimi(tip 1, 2 in 3) ali ulceriranimi karotidnimi plaki ali heterogenimima{~obnimi in fibroznimi - tip 4, in/ali kalciniranimi - tip 5, kiso hemodinamsko nepomembni (< 70 odstotkov, vendar > 50odstotkov) (oziroma pri bolnikih z zo`itvijo med 50 in 70 odstotki,pri katerih smo s pomo~jo transkranialne dopplerske preiskave- TCD - registrirali embolizme), je potrebna antitromboti~naza{~ita bolnika z aspirinom* 100 mg + dipiridamolom 75mg 2 x 2 tbl + statinom v zmernem odmerku, ne glede na ravenholesterola v krvi (Raven III). Priporo~ljiva je odstranitev plaka(TEA ali angioplastika - PTA z vstavitvijo `ilne opornice) v ustanovahz < 5 odstotki zapletov (1). (Mo`na je vklju~itev v mednarodno{tudijo TEA, ki te~e v Mariboru.)7. Pri bolnikih s simptomatskimi (po TIA ali IMK) ma{~obnimi(tip 1, 2 in 3) ali ulceriranimi karotidnimi plaki ali heterogenimima{~obnimi in fibroznimi - tip 4, in/ali kalciniranimi - tip 5, kiso hemodinamsko pomembni (> 70 odstotkov) (oziroma pri bolnikihs hemodinamsko pomembnimi plaki, pri katerih s pomo~joTCD registriramo embolizme), je potrebna ~imprej{nja odstranitevplaka (TEA ali angioplastika - PTA z vstavitvijo `ilne opornice)(1)! Poseg je priporo~ljiv v ustanovah z < 5 odstotki zapletov.(Mo`na je vklju~itev v mednarodno TEA-{tudijo, ki te~e vMariboru.) V vmesnem obdobju za{~itimo bolnika z aspirinom*100 mg + dipiridamolom 75 mg 2 x 2 tbl + statinom v zmernemodmerku, ne glede na raven holesterola v krvi (Raven III).5. Pet dni pred in en mesec po angioplastiki karotidne oziromavertebralne arterije z vstavitvijo `ilne opornice uvedemo kombiniranoantiagregacijsko zdravljenje: aspirin 100 mg + klopidogrel75 mg. Po mesecu dni preidemo v ve~ini primerov (razenpri tistih, ki aspirina ne prena{ajo) samo na aspirin 100 mg (2)(Raven I).Opomba: Aspirin* 100 mg zamenjamo s klopidogrelom v primeru kontraindikacij. Smernice bomo prilagajali izsledkom najnovej{ih raziskav antitromboti~negazdravljenja, ki trenutno potekajo v svetu.ISIS april 2003

97S T AT U S A R T E S M E D I C A ETabela 1: Definicija ravni antitromboti~nega zdravljenja glede na zaklju~ke relevantnih {tudij (evidence base) (modifikacija po Adamsuet al. 1999) (3)Raven I:Najvi{ja raven glede na zaklju~ke relevantnih {tudijRaven III:Nizka raven glede na zaklju~ke relevantnih {tudijVir1 Primarni zaklju~ki randomizirane, dvojno slepe{tudije s primernim {tevilom preiskovancev2 Primerno uporabljena metaanaliza kakovostno izvedenih randomiziranih {tudijVir1 Prospektivne {tudije posameznih primerov sstarej{imi kontrolami2 Kasnej{e analize randomiziranih {tudijRaven II:Srednja raven glede na zaklju~ke relevantnih {tudijRaven IV:Nedolo~ena ravenVir1 Randomizirane {tudije, ki niso slepe2 Male randomizirane {tudije3 Preliminarni rezultati velikih randomiziranih {tudijVir1 Male serije primerov brez kontrol, posamezniprimeri2 Splo{no strinjanje navzlic pomanjkanju znanstvenih dokazov kontroliranih {tudijPobudo za nastanek smernic je dal strokovni direktor SPS Nevrolo{ka klinika KC, prof. dr. David B. Vodu{ek, pripravila pa jih je avtoricakot vodja Centra za mo`gansko`ilne bolezni KO za nevrologijo SPS NK KC. V teku priprave smernic so s pripombami sodelovali {tevilni slovenskinevrologi in internisti. V sedanji obliki je tekst sprejel Strokovno-poslovni svet SPS NK KC (na seji dne 11. 9. 2002) ter Raz{irjeni strokovnikolegij za nevrologijo (na svoji seji 29. 11. 2002).Komentar:UvodPrebolela IMK je najmo~nej{i dejavnik tveganja za ponovno kap.Tveganje za ponovno IMK je od 10 do 20 odstotkov v prvem letu, od5 do 8 odstotkov v naslednjih letih, skupno tveganje v prvih petihletih pa je od 30 do 40 odstotkov. Dodatno 15 odstotkov bolnikovutrpi sr~ni infarkt, 15 odstotkov pa jih umre zaradi sr~no-`ilnih bolezni.Tveganje ni pri vseh bolnikih enako. Najmanj{e je tveganje pritistih, ki so imeli lakunarni infarkt: od 3 do 6 odstotkov v prvih dvehletih; najve~je pa je tveganje pri tistih, ki so imeli ishemi~ni infarktv povirju notranje karotidne arterije, ki ima od 70- do 95-odstotnozo`itev: od 14 do 28 odstotkov v prvih dveh letih. Tveganje za ponovitevpri kardioemboli~nem IMK je od 2 do 5 odstotkov v prvemletu in 32 odstotkov v petih letih. Za prehodni ishemi~ni napad -TIA, velja enaka ocena kot za lakunarne infarkte. Prognoza ponovneIMK je pomembno slab{a kot prognoza prve kapi z 22-odstotnosmrtnostjo (3).Tveganje za ponovno kap zahteva ukrepe, ki so usmerjeni: v spremembo `ivljenjskega sloga, tako kot v okviru primarne preventiveM@B; v medicinsko intervencijo: zdravljenje visokega krvnega tlaka,sladkorja in holesterola ter v specifi~ne ukrepe: antiagregacijsko oziroma antikoagulantnoza{~ito in kirur{ko zdravljenje oziroma angioplastiko z vstavljanjem`ilnih opornic.Antiagregacijsko zdravljenjeAntiagregacijsko zdravljenje je zdravljenje izbora za prepre~evanjeIMK pri bolnikih, ki so preboleli TIA ali IMK aterotromboti~negaporekla.AspirinAmerican Heart Association (AHA) priporo~a odmerek aspirinaod 50 do 325 mg na dan. V Sloveniji uporabljamo odmerek aspirina100 mg na dan. Tistim bolnikom, ki imajo kljub zdravljenju z aspirinomTIA ali IMK, je treba aspirin zamenjati z drugim antiagregacijskimsredstvom (4).Dipiridamol in aspirinKombinacija aspirina, kot inhibitorja ciklooksigenaze, in dipiridamola,se je pokazala za u~inkovito antiagregacijsko zdravljenje. Vdvojno slepi, placebo kontrolirani {tudiji je aspirin zmanj{al tveganjeza mo`gansko kap za 18 odstotkov, dipiridamol za 16 odstotkov,kombinacija aspirina z dipiridamolom pa za 37 odstotkov (2, 4, 5).Priporo~ajo kombinacijo 100 mg aspirina z 200 mg dipiridamola.Pri nas uporabljamo dipiridamol v odmerku 2 x 150 mg (2 x 2 tbl),ker je na razpolago le dipiridamol v tabletah po 75 mg.[Aspirin za 18 %: Relativno zmanj{anje tveganja (RZT) = 18%, Absolutno zmanj{anje tveganja (AZT) = 5,3 %, [t. zdravljenihbolnikov, ki jih moramo zdraviti (ZB) = 19; dipiridamol za16 % (RZT = 16 %, AZT = 4,7 %, ZB = 21), kombinacija aspirinaz dipiridamolom za 37 % (RZT = 37 %, AZT = 11,3 %,ZB = 9) glede na placebo. Kombinacija aspirin z dipiridamolomima RZT = 24 %, AZT = 6 %, ZB = 7 glede na aspirin,neposredna primerjava.]TiklopidinTiklopidin hidroklorid prepre~uje agregacijo trombocitov zaradiinhibicije adenozin difosfata (ADP). Priporo~ajo ga tedaj, ko bolnikne prena{a aspirina ali ima kljub zdravljenju z aspirinom TIA aliIMK. AHA priporo~a tiklopidin v odmerku 2 x 250 mg. Izkazalo seje, da je tiklopidin v treh letih zmanj{al pogostnost in tveganje zaIMK za 21 odstotkov v primerjavi z aspirinom (12 odstotkov) (2).Vendar pa tiklopidin povzro~a statisti~no pomembno ve~ stranskihu~inkov, kot so diareja, ko`ni osip in huda nevtropenija (2).Ker ve~ina stranskih u~inkov ob zdravljenju s tiklopidinom na-april 2003 ISIS

98S T AT U S A R T E S M E D I C A Estopi v prvih treh mesecih zdravljenja, lahko bolnik, ki ga v tem ~asudobro prena{a, nadaljuje z zdravljenjem.KlopidogrelKlopidogrel je nov derivat thienopiridina. Kemi~no je podobentiklopidinu in prav tako inhibira aktivacijo trombocitov z inhibicijoADP. Klopidogrel v odmerku 75 mg zmanj{a letno tveganje za IMKza 7,15 odstotka napram aspirinu, ki zmanj{a letno tveganje za 7,71odstotka (CAPRIE Steering Committee, 1996) (2). Klopidogrel imarelativno zmanj{anje tveganja za IMK glede na aspirin 5,2 odstotkain 8,7 odstotka za IMK, sr~ni infarkt in `ilno smrt (5). Pri bolnikihz visokim tveganjem za IMK (s so~asnimi drugimi aterotromboti~nimiboleznimi) ima klopidogrel pomembno prednost pred aspirinom.Absolutno tveganje za IMK je pri uporabi klopidogrela za 3odstotke manj{e v primerjavi z aspirinom (2). Zdravilo ima podobenodstotek stranskih u~inkov kot aspirin in manj kot tiklopidin(5). Uporabljamo ga za prepre~evanje IMK pri bolnikih, ki ne prena{ajoaspirina, in pri tistih z visokim tveganjem za IMK.STROKOVNA SREČANJAAspirin in klopidogrelAspirin in klopidogrel komplementarno inhibirata trombocite zvplivom na mehanizme ciklooksigenaze 1 in adenozindifosfata. Delujetatorej na razli~ne mehanizme aktivacije trombocitov.Kombinacijo aspirina in klopidogrela uporabljamo kratkotrajno(1 mesec) pri prepre~evanju zapore arterijske opornice v kardiologijiin nevrologiji (2). Kljub teoreti~ni prednosti kombinacije v primerjaviz monoterapijo zaenkrat {e ni podatkov o uporabi kombinacijezdravil za dolgotrajo sekundarno preventivo IMK (2). Raziskave,kjer dalj{i ~as uporabljajo kombinirajo obeh zdravil pri bolnikihs TIA ali IMK, {e te~ejo.Literatura:1. Sacco RL. Extracranial carotid stenosis. N Engl J Med 2001; 345: 1113-8.2. http://www.eusi-stroke.com/recommendations/rcprevention4.shtml (2001)3. Czlonkowska A. Secondary prevention of stroke. Acta Clin Croat 1998; 37 (suppl. 1): 38-43.4. Albers GW, Hart RG, Lutsep HL, Newell DW, Sacco RL. Supplement to the guidelines forthe management of the transient iscehmic attacks. A statement from the Ad Hoc Committeeon guidelines for the management of transient ischemic attacks, Stroke Council, AmericanHeart Association. Stroke 1999; 30: 2502-115. A randomised, blinded, trial of clopidogrel versus aspirin in patients at risk of ischaemicevents (CAPRIE). CAPRIE Steering Committee. Lancet 1996 16; 348:1329-39.Artroskopska kirurgija~eljustnega sklepaMatija GorjancKo sem pred petimi leti obiskal Kliniko za oralno in maksilofacialno kirurgijo na Dunaju, ki je od svojih na-~rtov, zagona in navdu{enja kar pokala, vzvezi s ~eljustnim sklepom nisem videl aliizvedel prakti~no ni~. To se mi niti ni zdelo~udno. Kot specializanta se me je namre~ `ev Ljubljani prijel ob~utek, da je ta ni{a v maksilofacialniin oralni kirurgiji nekak{en nebodigatreba.Nekaj, s ~imer se kirurgu po enistrani ni vredno, po drugi pa se je prenevarnopoglobljeno ukvarjati. “Pacientov s pokanjem,{krtanjem, bole~inami in drugimifunkcionalnimi te`avami je sicer veliko,” jebilo spoznanje starej{ih kolegov, “a se stvariskoraj same, v najslab{em primeru pa s pomo~jonekirur{kih na~inov zdravljenja (mi-{i~ne vaje, grizne opornice) tudi uredijo.”^eprav vsak kriti~en terapevt kmalu spozna,da v resnici (ali druga~e povedano - privsaj 10 odstotkih pacientov) ni ~isto tako, jestali{~e v Evropi padlo na plodna tla. EnegaISIS april 2003od vzrokov je mogo~e najti v “katastrofi~nih”izku{njah, ki so si jih s kirurgijo ~eljustnegasklepa v sedemdesetih in osemdesetihletih preteklega stoletja pridelali Ameri~ani.Nekriti~na uporaba sklepnih protez izumetnih mas (silikon, teflon) je peljala tamkaj{njooralno in maksilofacialno kirurgijoskozi eno najtemnej{ih obdobij. Vnetni zapletipri pacientih s tak{nimi protezami nisobili le pogosti, ampak tudi napredujo~i inprotezo je bilo potrebno odstraniti. ^e ne`e prej, pa vsaj takrat, ko se je umetna sklepnaponvica skozi temporalno kost “pregrizla”v srednjo lobanjsko kotanjo. Iz pacientovs te`avami pri grizenju in govorjenju sov~asih nastali invalidi.Toda svet je okrogel, na njem ne le`itasamo Evropa in Amerika in `ivljenje ponujatudi srednje poti! V prvi polovici 20. stoletjaso se na Japonskem pojavili pionirji artroskopije.Imeni sta doma~i vsakemu travmatologuali ortopedu: Takagi in Watana-be. Prvi je za artroskopijo kolenskega sklepauporabil kar cistoskop. Watanabe je leta1959 skonstruiral nov opti~ni instrument -artroskop {tevilka 21, ki je na {iroko odprlOrganizatorji in prva svetovna liga artroskopskekirurgije ~eljustnega sklepa(z leve proti desni): prof. Undt, prof. Mc-Cain, prof. Murakami, prof. Ewers, prof.Holmlund........................................................................

99S T R O K O V N A S R E Č A N J AArtroskopski pogled v sklep in na operativno polje..................................................................................................................vrata ne le diagnosti~ni artroskopiji, ampaktudi artroskopski kirurgiji kolenskega sklepa.Prvi instrumenti so bili nerodni in manj{isklepi so bili z njimi nedostopni. A tehnologijase je razvijala, miniaturizacija je napredovala.Z Watanabejevim artroskopom {tevilka24, ki je imel premer vsega 1,7 mm, jenjegov rojak Ohnishi v sedemdesetih letihodprl novo obdobje v kirurgiji ~eljustnegasklepa.Prof. Ken-Ichiro Murakami iz Kyota,Ohnishijev u~enec, je svoje prve rezultateobjavil leta 1981. Nekaj let kasneje sta se mus svojimi izku{njami pridru`ila AndersHolmlund iz Stockholma in Joseph P. Mc-Cain iz Miamija. Zanje so na konferenci Artroskopskakirurgija ~eljustnega sklepa, ki jeod 17. do 19. februarja 2003 potekala na Dunaju,rezervirali glavne vloge (o njihovi vsebininekoliko kasneje), stranske pa so prepustilidoma~im “igralcem”: prof. Undt jepoleg organizatorskih sposobnosti pokazal,kaj se je v zadnjih {tirih letih nau~il pri prof.Murakamiju; prof. Rasse, ki do podrobnostiobvlada funkcionalno anatomijo ~eljustnegasklepa, je znan po svojih publikacijah spodro~ja intraartikularnih osteosintez; prof.Ewers je navzo~e izzval s svojo priljubljenotemo o remodelaciji v ~eljustnem sklepu, dr.Wagner pa je na kliniki v cesarskem mestuo~itno pristojen za hi-tech podro~je: intraoperativnoartroskopsko infrarde~o navigacijo,optoelektri~no aksiografijo in psevdodinami~nomagnetno resonanco je stresal izrokava.Osrednje teme artroskopskega te~aja soprvi dan zaokro`ile skozi poglavja o intraartikularnipatologiji, o tehni~nih vidikih ro~ne,motorizirane, elektri~ne ali laserske instrumentacije,o izboru pacientov, o artroskopskihpristopih do ~eljustnega sklepa, otehniki razre{evanja znotrajsklepne patologije,o rezultatih ter njihovi primerjavi s konvencionalnokirurgijo in se - kot se spodobi- zaklju~ile s predavanjem o zapletih. Zgodnjefunkcionalne te`ave v ~eljustnem sklepunastopijo zaradi nepravilne poti diska pritranslacijskem gibu, ki poteka v zgornjemsklepnem prostoru. Pri za~etnih vnetnih alidegenerativnih spremembah sklepnih povr-{in prihaja do gubanja, nenadnega izravnavanja(pokanje in {krtanje), kasneje pa tudido trajnega zdrsa diska pred sklepno glavico,kar se klini~no poka`e kot omejeno odpiranjeust. Prisotnost ali resnost bole~inskesimptomatike je lahko zelo spremenljiva.Brez izjeme so vsi predavatelji poudarili,da je prvi pristop do pacienta s funkcionalnimite`avami v ~eljustnem sklepu nekirur{-ki, kar pa seveda ne sme trajati v nedogled.Po treh do {tirih mesecih je pri pacientih strajnimi te`avami indicirana artrocenteza alidiagnosti~na artroskopija s sprostitvijo adhezijin izpiranjem sklepa, precej ve~ja previdnostin zadr`anost pa je potrebna pri intraartikularnemdajanju zdravil. ^e izrazitej{egaizbolj{anja tudi tako ni mogo~e dose~i(epidemiolo{ko je tak{nih pacientovokoli 10 odstotkov), svetujejo atroskopskolasersko ali mehansko sprostitev anteromedialneganarasti{~a diska, repozicijo diska inretrodiskalnega tkiva ter fiksacijo v `eljenempolo`aju z lasersko skarifikacijo (Murakami,Undt), {ivom (Holmlund) ali z vijakomoziroma z resorbilnim `ebljem (McCain).Drugi dan te~aja je imel osrednje mestopri premiku dogajanja od teorije k praksi.Po predstavitvi posameznih tehnik je sledilapredstavitev pacientov: poleg anamnesti~nihpodatkov in izvidov klini~nega pregledaje imel vsak opravljeno dinami~no magnetnoresonanco in ra~unalni{ko aksiografijo.O~itno rentgenski posnetki in RT vdiagnostiki motenj v ~eljustnem sklepu nimajove~ pravega pomena! Nato so se voditeljite~aja preselili v operacijsko dvorano,udele`enci smo dogajanje spremljali prekodveh kamer. Prva je prena{ala dogajanje voperativnem polju, druga artroskopsko sliko.^eprav je mogo~e artroskopijo opravitiv lokalni anesteziji, kar v {ir{em obsegu delajona Japonskem, so vse operacije potekalev splo{ni anesteziji ob nazotrahealni intubaciji,kar omogo~a dobro manipulacijospodnje ~eljusti. Prof. Holmlund je operiralpacientko z bla`jimi oziroma za~etnimifunkcionalnimi motnjami (luksacija diskas spontano repozicijo): poleg sprostitve posameznihadhezij je opravil le {e lava`o. Precejtr{i oreh je ~akal ostale tri operaterje: kroni~naluksacija diska praviloma pomeni obse`nobrazgotinjenje v zgornjem sklepnemprostoru, v~asih z artroti~nimi spremembamisklepnih hrustancev ali celo s perforacijodiska. Operacije so trajale tudi ve~ kot uroin hitro je bilo opaziti razliko v “kilometrini”,ki so si jo nabrali posamezni kirurgi:navdu{il je prof. McCain, odrezal se je tudiprof. Murakami, prof. Undt pa je demonstriralpolo`no u~no krivuljo, ki ~aka najbr`vsakega, ki ugrizne v (kislo?) artroskopskojabolko.To se je zgodilo za vse udele`ence dan kasnejev prostorih anatomskega in{tituta.Vzorno pripravljene vaje na humanih preparatihv primerno majhnih skupinah s po-`rtvovalnim delom voditeljev so vsakegaudele`enca korakoma pripeljale v sklep in vvse njegove dostopne koti~ke. In tudi ~e seje komu dan ali dva prej zdelo, da je stvarpreprosta, je hitro spoznal vso resni~nost besedprof. McCaina: “Do dobrega in prakti~negaartroskopskega znanja obstaja enasama pot - vaja in vaja in vaja…”Da bo ta pot v Sloveniji, ki {e i{~e svojeravnote`je med strokovno potrebnim terekonomsko-politi~no sprejemljivim, povsemspecifi~no razvejena in zavijugana,prof. McCain najbr` ne bo nikoli vedel. Polegnavajenih bo polna za kirurga nevajenihovinkov. Med prvimi in zelo ostrimi bo tisti,pred katerim bo stal trikotni prometniznak z napisom: “Pozor! Nakup artroskopa.Pripravite 15.000 evrov.” A ~e ne naredi{prvega koraka in ne zavozi{ v prvi ovinek(s primerno hitrostjo, seveda), gotovonikoli ne pride{ do cilja.april 2003 ISIS

100S T R O K O V N A S R E Č A N J AXXII. svetovni kongres Mednarodnega zdru`enja zaortopedsko kirurgijo in travmatologijo ter pridru`enikongres Mednarodnega zdru`enja za raziskovanje vortopediji in travmatologiji (SICOT/SIROT) 2002Mario PonikvarVSan Diegu v Kaliforniji je bil od 23.do 30. avgusta 2002 kombinirani svetovnikongres SICOT/SIROT. SICOT(La Societe Internationale de Chirurgie Orthopediqueet de Traumatologie) jesvetovno ortopedsko zdru`enje, kizdru`uje specialiste in raziskovalcein je bilo ustanovljeno leta 1929v Parizu. Ustanovni ~lani so bili izdvanajstih dr`av, danes pa imazdru`enje `e kakih 3.000 ~lanov izve~ kot 100 dr`av. Cilji zdru`enjaso napredek ortopedske znanosti,razvoj izobra`evanja in raziskovanjana podro~ju ortopedije ter izmenjavastrokovnih izku{enj. Vsakodr`avo v zdru`enju zastopa njennacionalni delegat. PredsednikSICOTA je bil v ~asu kongresa prof.Rainer Kotz, znani dunajski ortoped,specialist za kirurgijo kostnihtumorjev, za naslednji triletni mandatpa je bil izvoljen prof. Leong izHongkonga. Nov je tudi generalnisekretar: namesto Angle`a T. Hallaje mandat prevzel Belgijec prof. M. Hinsenkamp.Tokratnega kongresa se je udele-`ilo kakih deset ali petnajst slovenskih ortopedovin travmatologov.Kongres je potekal v privla~nem okoljukongresnega centra na obali San Diego Baya.Prva dva dneva sta bila posve~ena kongresuSIROT-a, zdru`enja za raziskovanje v ortopedijiin travmatologiji, kjer so bili predstavljeninajnovej{i izsledki na podro~ju regeneracijehrustanca, genske terapije, celjenja zlomov,omajanja endoprotez ter klini~nih raziskavna podro~ju hrbtenice in kostnih termehkotkivnih tumorjev. To je bila prilo`nostza predstavitev {tevilnih raziskovalnih projektov.Del~ek raziskovalnega dela na podro~juomajanja endoprotez kolka na Orto-pedski kliniki v Ljubljani je predstavil mag.Klemen Stra`ar s predavanjem “Polyacetalwear particles - a potent biological cause forpremature loosening of isoelastic stems”.Sve~ano odprtje kongresa SICOT je popestrilmimohod predsedujo~ih in nacionalnihdelegatov v akademski opravi pod pisanimizastavami dr`av udele`enk ter ven~ekmelodij iz ameri{kih musiclov v izvedbi priznanihpevskih zvezd iz bli`njega Hollywooda.V naslednjih dneh so bila uvodoma nasporedu plenarna predavanja svetovno znanihstrokovnjakov. [ved Alf Nachemson jegovoril o pomenu znanstvene, na dokazihtemelje~e medicine ter randomiziranih kontroliranihklini~nih {tudij na podro~ju bole~inev kri`u in posvaril pred “metalomanijo”,ki jo proizvajalci ortopedskih implantatovv~asih izzovejo pri nekriti~nih kirurgih.Donald Resnick iz San Diega, svetovnoznani skeletni radiolog, je predstavil napredekpri slikovnih metodah v diagnostiki bolezniskeleta in mi{ic. Dunajski antropologHorst Seidler je imel zanimivo preglednopredavanje o pomenu fosilnih ostankovskeleta v {tudiju razvoja~loveka ter o funkcionalni rekonstrukcijikolena avstralopitka afarensis,pri kateri mu je pomagalprofesor Kotz. M. E. Musafir izBrazilije je govoril o strate{kih na-~rtih za zmanj{anje smrtnosti ininvalidnosti po prometnih nezgodah.Zanimiva so bila tudi soo~enjarazli~nih pogledov na razvojstroke, tako npr. o potrebi subspecializacijena podro~ju ortopedije,ve~ni dilemi: cementirana alibrezcementna proteza, in o spornemterapevtskem u~inku artroskopskekirurgije pri za~etni artrozikolenskega sklepa.Predavanja so potekala po posameznihpodro~jih vzporedno vdesetih predavalnicah hkrati(anatomske regije, endoprotetika, tumorji,zlomi, otro{ka ortopedija, {portna ortopedija,rehabilitacija). V odmorih za kosilo inv zgodnjem ve~ernem ~asu so bili organiziranisatelitski simpoziji s podro~ja tromboprofilakse,ra~unalni{ko vodene kirurgije,uporabe interneta v ortopediji. Hkrati so organiziralisestanke Mednarodnega zdru`enjaza kolk, Zdru`enja za artroskopijo in kirurgijokolena, Zdru`enja za raziskave prekrvitvekosti, 3. kongres ekvinovarusnegastopala ipd. Obse`en razstavni prostor je bilnamenjen tudi predstavitvi ve~ kot tiso~ posterjev.Podelili so nagrado fundacije M. E. Muellerja.Dobil jo je S. J. Marion, ki izvaja ortopedijona Malaviju in je edini ortoped v tejISIS april 2003

102S T R O K O V N A S R E Č A N J Aosemmilijonski afri{ki dr`avi.Hkrati s kongresom je potekala razstavaoziroma sejem proizvajalcev ortopedskihpripomo~kov, implantatov in zdravil z ve~kot 120 razstavljalci, kjer so bile na voljo informacijeo izdelkih in na ogled najnovej{i,pa tudi klasi~ni modeli endoprotez.Organizirali so tudi ve~ formalnih in neformalnihsre~anj predstavnikov nacionalnihortopedskih zdru`enj in nacionalnih delegatovSICOTA. Ob taki prilo`nosti so slovenskemunacionalnemu delegatu, nestorjuslovenske ortopedije, predstojniku katedreza ortopedijo na ljubljanski MF, prof. dr.Sre~ku Hermanu, podelili listino SICOT-as posebno zahvalo za prispevek k razvoju ortopedskeznanosti.Strokovni del je bilo treba vsaj malo dopolnitis turisti~nim: z ve~ernim pohajkovanjempo Gaslamp Quarterju, s popoldanskimobiskom `ivopisne mehi{ke Tijuane, scelodnevnim potepanjem po znamenitemsandiegovskem `ivalskem vrtu v parku Balboaali pa z izletom v mondeno La Jollo alina Coronado.Sre~anje je bilo zanimivo in pou~no. Naplenarnih predavanjih so poudarjali pomenrandomiziranih, kontroliranih, dvojno slepih{tudij in z dokazi podkrepljene medicine,saj se na podro~ju ortopedije interesiproizvajalcev vsadkov velikokrat kri`ajo zinteresi zdravnikov, pa tudi bolnikov. Nasvetovnem kongresu SICOT 2002 smo slovenskiortopedi in travmatologi ponovnoimeli prilo`nost predstaviti svoje raziskovalnoin klini~no delo svetovni javnosti s predavanjiin posterji.Naslednji svetovni kongres SICOT/SIROT bo leta 2005 v Carigradu. TAKO MISLIMOKriza odnosov ali tranzicijskanujnost?Davorin Daj~manKtemu razmi{ljanju so me napeljali{tevilni dogodki in razprave o zdravni{kempoklicu v {tevilnih sredinahin javnih ob~ilih. Zdravni{ka tematika je postalaprava igra za ljudi v starem anti~nemslogu. Obi~ajno se danes sre~ujemo z mnenjiin komentarji, ki tako ali druga~e postavljajona{ poklic v slabo lu~, {e posebej priljubljenapa je na{a pla~a. Izjemno redke sokorektne primerjave med opravljenim delom,{tevilnimi urami, ki jih prebijemo porazli~nih zadol`itvah, in energijo, vlo`eno vdelo z bolniki, na eni strani ter vi{ino zaslu`kana drugi. Marsikoga bode v o~i zdravni{-ka pla~a, kako si jo prislu`imo, pa obi~ajnoni zanimivo. Nasprotno, koga pa danessploh zanima, koliko dela{? Ljudje ve~inomavidijo le, kaj da{ v `ep! Za nas zdravnike,ki smo javni delavci, se postopoma ustvarjaprepri~anje, da smo precenjeni, opravimopremalo storitev, kar pa je {e najbolj bole~e,da posku{amo izkoristiti bolnikovo stisko inse dodatno denarno okoristiti z zahtevanjemdodatnega pla~ila pod mizo. V~asih se mizdi, da bi moral imeti slabo vest ob ob~asnihprimerih zmanj{ane uspe{nosti zdravljenjaali morebitnih zdravni{kih zmotah,vendar lahko z mirno vestjo priznam, da jenimam. Ob vseh kritikah na ra~un zdravstvain zdravni{tva mi dovolite, da poskusimrazmi{ljati o vsestranski dejavnosti naszdravnikov, medtem ko smo vpeti med stroko,zakon, pla~nika, predvsem pa veliko moralnoin eti~no odgovornost ob delu z bolnikom,in nas pri tem tudi pohvaliti, ker preprostomenim, da si to zaslu`imo. @ivimo v~asu, ko se znanje razvija z neobvladljivo hitrostjoin lahko nenehno beremo o nujnostidodatnega izobra`evanja, saj le tako lahkoomogo~imo bolnikom kakovostno in sodobnopomo~. [tevilna poro~ila s strokovnihsre~anj, doma~a strokovna sre~anja inkakovostne publikacije z objavami lastnihdose`kov pri~ajo o na{i skupni `elji po prenosutujega znanja v slovenski prostor, razvijanjulastnega znanja in dvigovanju ravnislovenske medicine in zdravstva. Seveda semomenil tisto delo, ki ga opravimo zastonj obvseh obveznostih rednega dela z bolniki, kije normirano s pogodbami med zavodi inpla~nikom (beri ZZZS) obi~ajno tako, danam pri rednem delu ve~inoma zmanjka ~asain ga opravimo v tako imenovanem prostem~asu. Dejstvo je, da nam medicina obi-~ajno postane tudi nepogre{ljiv konji~ek.Morda se sli{i nesmiselno, vendar naj vsakposameznik pri sebi premisli, koliko ~asa zunajrednega dela posveti zdravstvu in medicini,~etudi samo z mislijo. V `elji po posodabljanjusvojega medicinskega razmi{ljanjane pozabljamo na bolnika. Dnevno opravljenihpregledov in posegov na bolnikih verjetnosploh ni mogo~e pre{teti, pa vendar {evedno najdemo `eljo in ~as za nadgrajevanjeznanja. Kaj bi {ele rekli, ~e bi za strokovnoizpopolnjevanje zahtevali pla~ilo, si splohne upam pomisliti. Ob~asno se zgodi, da prekojavnih ob~il predstavimo nove metodezdravljenja, ki so plod doma~ega znanja alipa dolgotrajnega izpopolnjevanja v tujini, kiga danes `al tudi v doma~ih krogih nekaterinapak razumejo. Ob tem se nih~e ne vpra-{a, kako smo do njega pri{li in koliko energijeje potrebno vlo`iti, vsakdo pa bi rad dobilnajbolj{a zdravila ali se odlo~il za najso-ISIS april 2003

TAKO MISLIMO103Zadnja {tevilka Izide se je zaklju~ila sstavkom: “Po~akajmo, da odideta starej{ain morda {e srednja zdravni{kageneracija. Mlaj{i, ki ne poznajo druga~negana~ina dela, se bodo `e sprijaznili s stanjem,kakr{no pa~ je.” Misel je zaklju~ek besedila,ki govori o dru`benih spremembahv novih sistemih, o novih razmerjih, ki se usdobnej{ooperacijo. Hiter razvoj slovenskegazdravstva in medicinskih strok pri~a oneizmerni energiji, ki jo imamo zdravniki.Kljub temu smo postali zdravniki zeloprivla~ni za javnomnenjska ob~ila in oddaje.Razmerje med poro~ili, ki so nam naklonjena,in tistimi nenaklonjenimi se strmo ve-~a v korist nenaklonjenosti. Menim, da jezloraba posameznega primera za ocenosplo{nih zna~ilnosti, kakor se to dogaja prinovej{ih kontaktnih oddajah na{ih televizij,nedopustna, {e posebej nizkotne pa postajajojavne razprave med ministrom in predstavnikizdravni{kih organizacij. Bitka za dokazovanjelastnega prepri~anja je postalarde~a nit pogovorov med predstavnikiZdravni{ke zbornice in Ministrstva za zdravje,zdravstvene zavarovalnice in Ministrstva,Fidesa in Ministrstva ter seveda prej{njegain sedanjega ministra. Kdo ima prav, si odgovoritesami. Kar boli me, da se prepad medMinistrstvom, nevladnimi zdravni{kimi organizacijamiin pla~nikom samo {e ve~a, vseskupaj pa je v javnosti predstavljeno kot ~udovitagledali{ka predstava. Zdi se, da ka`emov tekmi za osebni uspeh vse ve~ grobostiin pozabljamo na medsebojno sodelovanjein spo{tovanje. S tem, ko so v strokovne krogevstopili duhovi tranzicijske politike, smose sami zna{li pod hudim pritiskom nasprotnika,nova razmerja pa so nam prinesla velikove~ zadol`itev in odgovornosti, med katerimise {e nismo zna{li. Roko na srce, pogostispopadi in strahoviti boji za mo~ sevedane morejo pozitivno vplivati na javnomnenje in bolnike, ki tako neredko vstopajov odnose z nami s tesnobo v srcu in so posledi~nopreob~utljivi na sicer povsem obi-~ajne postopke zdravstvene dejavnosti. Tesnobabolnika je nalezljiva in sumni~avostise nehote nalezemo tudi zdravniki, ko seznajdemo pred ~lovekom, ki nas prosi za pomo~in so~asno dvomi o tem, da mu bomopomagali po vseh na{ih mo~eh. Tak odnossamo {e pove~a prepad med zdravnikom inbolnikom, oba pa pri~neta iskati {tevilnepravne predpise, s katerimi bi za{~itila svojepravice. Zanesljivo si takega na~ina nih~e ne`eli, {e najmanj pa si lahko obetamo, da nambo iz tak{ne krize odnosov pomagal kdo tretji.Ko nam kon~no uspe vzpostaviti doberodnos z bolnikom, nam hitijo naproti strokovninadzori, sodobni in{trumenti zdravstveneoblasti tako na ravni zavodov kot dr-`ave, ki so na ta na~in prisiljeni potrjevatisvojo uspe{nost in opravi~evati svoje ukrepe.Kar nekako se ne morem sprijazniti zdejstvom, da se moramo javno sklicevati na{tevilne redne in izredne strokovne in drugenadzore nad lastnim delom, da bi si s tempopravili skrhano zaupanje javnosti in bolnikana eni strani ter zavarovali svoje interesepred morebitnimi notranjimi tekmeci.Tako je nujna nenehna tekma s strokovnimipriporo~ili in zakonskimi obveznostmi,pogosto pa ugotovimo, da nas zakoni premalo{~itijo. Zgodbe seveda {e ni konec. Obzadovoljstvu bolnika in strokovni pravilnostismo `e skoraj pomirjeni, takrat pa po~ipo `epu, za katerega sem `e uvodoma dejal,da zagotovo ni tako poln, kot si predstavljajavnost. Nadzor na{ega zdravljenja lahkopoka`e neupravi~enost izvajanja preiskaveali postopka zdravljenja in `e smo spet v prime`u,ki nam ne da lahkotno dihati. Neredkome pri delu pri~ne boleti glava ob usklajevanjuin zadovoljevanju strokovnih,upravnih, pravnih, administrativnih in eti~nihpredpisov, ki jih ni ne konca ne kraja innas spravljajo v nezavidljiv polo`aj pred bolnikom.Zdi se, da se okoli nas intenzivno krepibirokratski aparat, kako ga bomo vzdr`aliin ohranili dobro voljo, mi ni jasno. Predstavljajmosi bolnika, ki je vestno pla~evalvse obvezne in prostovoljne prispevke zazdravstvo, ko pa zboli, smo mu prisiljeni pojasnjevati,da mu nekaterih postopkov pa~ne moremo omogo~iti, ~etudi bi le-ti lahkonajhitreje izbolj{ali kakovost njegovega `ivljenja.Nenehno pojasnjevanje omejitevzdravstvenega sistema postaja naporno takoza bolnika kot za zdravnika.Samo upam lahko, da bodo novo ustanovljeniraz{irjeni strokovni kolegiji izpolnilipri~akovanja o zbli`evanju vseh nas, vrnilistroki polo`aj, ki si ga zaslu`i v odnosudo zdravstvene oblasti, predvsem pa pritegnilik sodelovanju vse tiste, ki imajo ideje, skaterimi bi lahko odpravili krizo odnosov,ki se poraja v zdravstvu. Vendar dvomim vu~inkovitost novih teles brez pomembnihpremikov v obstoje~ih. Vsekakor se pridru-`ujem mnenju tistih, ki spoznavajo pomanjkljivostiznotraj nas samih in apelirajo nanas, da te`ave sami pravilno prika`emo javnosti.Kot zdravnik si ne morem o~itati slabegastrokovnega dela, zapravljanja denarjaali nespo{tovanja bolnikovih te`av, vsekakorpa si lahko o~itam pasivni odnos do porajajo~ese krize odnosov v zdravstvu in s temvzpodbujanje nestrpnosti med razli~nimisubjekti zdravstvene dejavnosti. “Po tihem ali na glas?”Gordana @iv~ec Kalantvarjajo v dru`bi in ki neposredno vplivajotudi na odnos med zdravnikom in bolnikom,kot tudi na odnose med samimi zdravniki.V tem kontekstu se z avtorjem v celotistrinjam.Nekako pa ne morem razumeti, kaj je tistojedro, ki se je v zdravni{kem poslanstvutoliko spremenilo, ~e se sploh je? Ali bodomladi zdravniki pozabili na osnovne postulatevede, ki se imenuje medicina? Ali bodopozabili na avtonomnost in suverenostzdravni{kega poklica? Ali bodo resni~no postalile dr`avni uradniki? Menim, da nikoli!Vendar prav na nas, starej{i in srednji zdravni{kigeneraciji, le`i odgovornost, da jih otem pravilno pou~imo!april 2003 ISIS

104TAKO MISLIMOOd zadnjih dni januarja leto{njega letavelja novela zakona o zdravni{ki slu`bi. Izust izku{enega starej{ega kolega sem sli{alatako absurdno in izkrivljeno interpretacijo- “Fides je kriv za nastalo situacijo” - da semse odlo~ila napisati nekaj besed v stanovskoglasilo vsaj o tej zadevi.Novelo je predlagal minister, in to ob jasnemnasprotovanju vseh zdravni{kih organizacij,tudi Fidesa. Novela je uzakonila nekaj,kar ni uzakonjeno v nobeni resni demokrati~nidr`avi. Urnik zdravnikov! Ob temje absurdna! Ne da se je izvajati. ^etudizdravniki v Sloveniji podpi{emo soglasja, kijih od nas pri~akujejo delodajalci, da lahkovsaj v rednih mesecih (da o poletnih niti negovorim) zagotovijo neprekinjeno zdravstvenovarstvo, bolniki pri~akujejo nekaj drugega!Standard zdravstvenega varstva, ki jimje zagotovljen v Ustavi in zakonih in za kateregamora skrbeti vlada in njeno pristojnoministrstvo.V evropskem prostoru se prakti~no vsedr`ave, z redkimi izjemami, kot je npr. Avstrija,sre~ujejo s pomanjkanjem zdravnikov.Direktiva Evropske unije o delovnem~asu zdravnikov je sprejeta in obvezujo~a zavse sedanje in prihodnje ~lanice. Napisanaje z namenom za{~ite tako bolnikov kot tudizdravnikov. Resne demokrati~ne dr`ave narazli~ne na~ine re{ujejo problematiko. Nekaterez “uvozom” zdravnikov, druge s premi{ljenopolitiko {olanja dovolj velikega {tevilaustrezno usposobljenega kadra, tretje sosi izgovorile moratorij za obdobje, v kateremnameravajo odpraviti primanjkljaj. Vseso si enotne v tem, da spo{tovanje direktivezahteva ve~ denarja. ^as do ustreznih re{itevje imenovan “grace period”, v kateremso zdravniki, s soglasjem, pripravljeni delatibistveno ve~, kot predvideva direktiva, vendarso za to tudi ustrezno dodatno stimulirani- Time for money!Le v na{i vladi uspeva ministru za zdravjeprepri~evati javnost in verjetno tudi ~lanevlade, da spremembe ne pomenijo tudinujno ve~ denarja. S prerazporeditvijo delovnega~asa in z “maj~kenim” soglasjembomo zdravniki lahko naredili prav enakokot prej, zagotovili enak obseg pravic zavarovancem,stalo pa ne bo ni~ ve~, ker smoitak pripravljeni opravljati nadurno delo -de`urati, ker takrat ni prakti~no ni~ dela inv bistvu po~ivamo! Le kdo {e verjame tej bajki?Ve~ina bolnikov, s katerimi se sre~ujem,niti pribli`no ne ve, koliko ur pre`ivimozdravniki na delu. Kar je minister dosegel,je, da so za~eli spra{evati o tem! Vse bolj razumejona{o stisko, ko posku{amo zagotovitidelovanje sistema, ker se zavedamo svojeodgovornosti nosilcev zdravstvenega varstva.Ob tem tudi vse bolj razumejo, da odgovornostza nedelovanje sistema na morepasti nazaj na zdravnike. Priznajo nam legitimnopravico, da za opravljeno delo dobimotudi ustrezno pla~ilo. Seveda v osnovipri~akujejo, da bo sistem nemoteno delovalin da bodo lahko uveljavljali svoje pravice,kot so zapisane. Odgovoren pa je...?Zdravnik? Seveda ni!V uvodu sem zapisala, da je direktiva zapisanaz namenom za{~ite bolnika in zdravnika.Naj to navedbo {e nekoliko utemeljimna primeru, recimo, Nem~ije. PredsednikZdravni{ke zbornice Nem~ije je svojim kolegomjasno povedal in zapisal (revija Spiegel),da je direktiva namenjena za{~iti bolnikov.Obremenjen zdravnik bolj gre{i, patudi svojemu zdravju bolj {koduje. Nem{kizdravniki, ki so “navajeni” delati od 60 do80 ur na teden, ker je sistem naravnan storilnostno,se bojijo izgube zaslu`ka, ~e bododelali 40 ur na teden. Ob tem so nem{kizdravniki `e v osnovi med najbolje pla~animi!Seveda zaradi pomanjkanja zdravnikovdirektive ni mogo~e takoj spo{tovati, zato seje nem{ko ministrstvo za zdravstvo z Unijodogovorilo za 10-letni moratorij, v katerembodo zagotovili dovolj veliko {tevilo ustreznoizobra`enih zdravnikov. V prehodnemobdobju so tisti zdravniki, ki so prekomernoobremenjeni, bolje pla~ani!Na slovenskem primeru lahko ugotovimo,da so se prakti~no vse zdravni{ke napakedogodile v ~asu podalj{anega dela, z obremenitvami,ki so presegle vse normalneobremenitve. Prav tako je slika umrljivostiin samomorilnosti med slovenskimi zdravnikiv velikem nasprotju s slovenskim povpre~jem!Verjetno ne zato, ker zdravniki vpodalj{anem delu po~ivamo! Kdo pa za{~itizdravnika, ko zaradi preutrujenosti stori napako?Sam se more zagovarjati, ker je bil pripravljen`rtvovati lastno zdravje, da bi zagotovildelovanje sistema.Decembra lani so stopili skupaj tudi direktorjina{ih zdravstvenih zavodov, bolni-{nic in zdravstvenih domov. Jasno so povedali,da se poletna novela ne more uresni~iti,in po hitrem postopku je bila sprejeta novelanovele. Kaj pa ta, nova?Mogo~e je resni~no potrebno, da pride vospredje nova, mlada generacija zdravnikov,ki bodo razmi{ljali druga~e. Za~eli bodo razmi{ljati,pod kak{nimi pogoji so pripravljenidelati in zanemariti svoje zdravje in osebno`ivljenje. Koliko je vredna ura sprehodaz dru`ino, koliko je vredna ura pogovora zotrokom, koliko je vredna ura {porta s prijateljem?Vse te ure so skraj{ane ali pa smoza njih prikraj{ani, ker jih pre`ivimo na delu,da bi nam potem lahko {e o~itali, da samo“izsiljujemo” dodaten denar za njihovo pla-~ilo. Vsakdo bo moral sam s seboj raz~istiti,koliko je pripravljen “izgubiti” finan~no, dabo “pridobil” pri osebnem na~rtu. Prav takobo moral sam ugotoviti, na kak{ne obremenitveje {e pripravljen, katerih pa ne zmoreve~, ~etudi to pomeni manj{i zaslu`ek. Pomenipa tudi manj{o mo`nost za napako,manj{o mo`nost za bolezen, manj{o mo`nostza izgubljen stik z dru`ino! Nobeno“tiho” soglasje ne pomaga! Vsakdo naj pove,da je zaradi eti~nih in deontolo{kih na~el pripravljenzagotoviti nemoteno delovanjezdravstvenega sistema, vendar potrebuje jasnosliko, koliko ~asa bo to stanje trajalo,kaj se bo v tem ~asu dogajalo, kak{na je vizijasprememb in kak{na bo kompenzacijaza izgubljeno zasebnost! Nikakr{na tiha soglasjaniso sprejemljiva! [e vedno namre~ velja:“^isti ra~uni, dolga ljubezen!” ISIS april 2003

O D M E V I107Spo{tovana kolegicadr. Silvana Popov!Hvala Vam za odmev na moje razmi{ljanje v zavodniku februarske{tevilke revije Isis. Vesel sem in sem Vam hvale-`en, da se z nekaterimi mojimi razmi{ljanji ne strinjate. Mislim,da je razli~nost mnenj pri tako vsestranskem in raznolikemdelu, kot je zdravni{ki poklic, nekaj popolnoma naravnega in pozitivnega.Morda sem v prej{njem stavku uporabil napa~no besedo:zdravni{ki poklic. Verjetno bi bilo bolje glede na Va{ opis v primeru{t. 1 jasno in glasno povedati, da je biti zdravnik na~in `ivljenja, sajneizogibno nosimo domov kri`e in te`ave svojih bolnikov (tudi {edolgo potem, ko so le-ti zdravi in so na svoje te`ave `e pozabili), kinam, kot ste zapisali, ~rpajo energijo, kar trpko ob~utijo na{i najbli`ji.Vesel sem, da ste s primerom bolnika, ki naj bi na {tiri ureprejel morfij, opozorili, da bolni{ni~ni zdravniki pogosto ne znamopreceniti polo`aja na terenu. Verjemite mi, da ob tem ne gre za podcenjevanjedela dru`inskih zdravnikov, temve~ za nepoznavanje dejanskihrazmer, v katerih bolnik `ivi.Nikakor pa se ne morem strinjati z nekaterimi trditvami v primeru2, ko gre za umirajo~ega bolnika in, ~e sem Vas prav razumel,ocenjujete, da bi bilo humano, da umre v doma~em okolju. Tu biponovil svojo trditev iz zaklju~ka svojega razmi{ljanja, da v primeruumirajo~ega bolnika pomaga zdravniku le vodilo, kaj je za bolnikadobro. ^e sem prav razumel, bi bilo po Va{em v bolnikovo dobro,da ostane in umre doma, vendar se odlo~ite ukloniti pritisku svojcev,da se izognete to`bi in gonji v medijih. Strinjam se, da gre zaprav verjeten scenarij dogodkov. Vzemiva, da gre za hipoteti~no nadaljevanjezgodbe Va{ega umirajo~ega bolnika iz primera 2. Mo`nihje ve~ scenarijev:1. Bolnika re{evalni avtomobil odpelje v bolni{nico. Ker imate v tem~asu {e druge preglede, bolnika ne more spremljati. Bolnik umrev avtu. Svojci Vas to`ijo zaradi opustitve pomo~i.2. Bolnika spremljate do bolni{nice, kjer pa ga jaz, kot de`urni zdravnik,zavrnem, ker mu ne morem pomagati. Bolnik umre na potidomov. Svojci to`ijo oba: Vas, ker ste ga neutemeljeno izpostavilinaporom prevoza, in mene, ker ga nisem sprejel.3. Bolnika pripeljejo v bolni{nico, kjer ga pregledam, se pogovorims svojci, da ni pomo~i, in ga napotim domov, kjer takoj umre.Svojci to`ijo mene.4. Bolnika pripeljejo v bolni{nico, kjer ga sprejmemo. Dobi ducativ., ia-kanalov, ga intubiramo, umetno ventiliramo, prejema antibiotike,opravljamo hemodializo. Njegovo agonijo podalj{amoza nekaj tednov ali mesecev. V tem ~asu se oku`i z MRSA in postanevir dodatnih oku`b.Scenarija pod to~ko 1 in 2 sta, vsaj upam, malo verjetna. Scenarij3 je iz Va{ega pisanja najbolj verjeten. Toda: Ali ne gre tu zgolj zaprelaganje bremena na drugega ali, da parafraziram Va{e pisanje,“da je bolje, da se je to zgodilo njemu, ne meni”? Tak na~in delanikakor ni v skladu z Va{im zaklju~kom: Dr`ati moramo skupaj!Vendar se mi kljub vsemu zdi najbolj negativen scenarij tisti podto~ko 4. Iz lastnega strahu smo pokleknili pred to`bami svojcev ingonjami kvazinovinarjev v medijih ter `rtvovali smisel zdravni{tva- delati v dobro bolnika. Ko ste zapisali, da moramo dr`ati skupaj,Vam pritrdim: Da, dr`ati moramo skupaj v dobro bolnika. In zatoseveda proti opisanemu scenariju pod to~ko 4. Kdo nam bo v temprimeru “vrnil leta obupa, nemira, nemo~i, no~i brez spanja”, - kotste lepo zapisali - pred lastno vestjo? Kako se izogniti tem ~rnim scenarijem?Prepri~an sem, da samo s komunikacijo med nami, v katerismo vsi enakopravni, in z medsebojnim spo{tovanjem.Pa {e v ne~em se ne morem strinjati z Vami. Morda je bolezensama po sebi negativna (a tudi o tem bi lahko razpravljali), toda bolnikinam, vsaj ve~inoma, ne ~rpajo energije. Praviloma nas obogatijo.In to je tudi ~ar na{ega dela.S spo{tovanjem!Anton GradSpletna stranZdravni{ke zbornice Slovenijehttp://www.zzs-mcs.siapril 2003 ISIS

108O D M E V IOsnutek novegazakona o lekarni{kidejavnosti - popravekV12. {tevilki glasila Zdravni{ke zbornice Slovenije Isis, 1. decembra2002, je bil objavljen zapisnik 15. seje izvr{ilnega odboraZdravni{ke zbornice Slovenije, ki je potekala 17. oktobra2002. V njem je na straneh 93 in 94 objavljeno tudi stali{~e Zdravni{kezbornice Slovenije do osnutka novega zakona o lekarni{ki dejavnosti,ki zahteva nujno pojasnilo oziroma popravek Lekarni{kezbornice Slovenije kot pripravljalca osnutka zakona.Izvr{ilni odbor Zdravni{ke zbornice Slovenije ugotavlja, da je vosnutku zakona o lekarni{ki dejavnosti “podro~je dejavnosti lekarnarjevod predvsem izdajanja zdravil raz{irjeno na dajanje nasvetovin nudenja nekaterih drugih storitev”, kar naj bi posegalo v medicinskosfero. Glede na to, da `e sedaj veljavni Zakon o lekarni{kidejavnosti (Ur. l. RS, {t. 9/92, 3/93 in 38/99) dolo~a, da lekarne lahkoopravljajo tudi svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil,je trditev Zdravni{ke zbornice Slovenije neto~na.Zmotno je tudi stali{~e Zdravni{ke zbornice Slovenije, da naj bina podlagi osnutka zakona o lekarni{ki dejavnosti “Lekarne ... prevzelevso distribucijo medicinskih pripomo~kov”. @e veljavni Zakono lekarni{ki dejavnosti (Ur. l. RS, {t. 9/92, 3/93 in 38/99) namre~dolo~a, da lekarne lahko opravljajo preskrbo z ortopedskimi pripomo~kiter sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja.Seznam medicinskih pripomo~kov, ki jih bolniki lahko prevzamejov lekarnah, je pogodbeno dogovorjen med Zavodom za zdravstvenozavarovanje Slovenije in posameznimi lekarnami.Neto~na je tudi ugotovitev, da “ni jasno opredeljen obseg in namenzbiranja podatkov” ter “kako bo poskrbljeno za zaupnost podatkov”,katerih upravljalec bi bile lekarne. V skladu z zakonom ozbirkah podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva (ZZZPPZ) (Ur.l. RS, {t. 65/2000) so lekarne dol`ne In{titutu za varovanje zdravja inMinistrstvu za zdravje posredovati {tevilne podatke za vzpostavitevin a`uriranje zbirk podatkov, ki vsebujejo osebne podatke. Zato 4.a ~len osnutka zakona o lekarni{ki dejavnosti predstavlja le dolo~itevzakonske podlage za dajanje podatkov. Zbirke podatkov, zbiranje,obdelavo in posredovanje podatkov, ki jih pri opravljanju z zakonomdolo~enih nalog vodijo, uporabljajo in medsebojno izmenjujejopravne in fizi~ne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost,pa `e dolo~a ZZZPPZ.Navedba, da naj bi novi zakon “vsekakor vplival na ceno zdravil(vi{ji stro{ki za od 10 do 20 odstotkov, kar predstavlja 70 milijonov,namenjenih za zdravila)”, ne more temeljiti na vsebini osnutka zakona,zato jo kot neresni~no v celoti zavra~amo.Iz vseh zgoraj navedenih razlogov upravni odbor Lekarni{ke zborniceSlovenije v celoti zavra~a stali{~e Zdravni{ke zbornice Slovenijedo osnutka novega zakona o lekarni{ki dejavnosti. Lekarni{ka zbornica SlovenijeISIS april 2003

RECENZIJA109Na sti~i{~ih psihiatrije in internemedicine II. delJosip TurkPrizadevni kolegi iz Psihiatri~ne bolni-{nice Begunje so nas ponovno presenetili.Prispevke iz nadaljevalnegasimpozija, pod zgornjim naslovom, ki je potekalv Begunjah 26. in 27. oktobra 2001(prvi se je odvijal leta 2000), so izdali leta2002. Prijetno je prebrati v romanti~no-poeti~nemslogu napisan nagovor predstojnikaJaneza Romiha. Poeti~nost je uprl na lepograjsko stavbo bolni{nice in njeno prekrasnookolico.Uvodne misli je napisala Martina Tomori.V mnogo ~em je razsvetlila pojem psihosomatskebolezni. S tem izrazom se zdravnikisre~ujemo skozi vse obdobje na{ega poklica.Z izrazom psihosomatski poimenujemomarsikaj, tudi tisto, kar zadeva na{e ob-~asne zadrege glede diagnoze in zdravljenja.Psihosomatske bolezni opredeli kot zdravstvenemotnje, pri katerih domnevamo, daso psiholo{ki ali vedenjski vplivi imeli pomembnovlogo v etiologiji telesnih motenj.Te vplive raz{irja tudi s pojmoma psihoimunologijein psihoonkologije. Med drugimnavaja poskuse, kjer so pri podganjih mladi~ihob odsotnosti matere ugotavljali dvigravni glukokortikoidov in poskuse pri mladi~ihopic rhesus, kjer je stres zaradi materineodsotnosti pove~al njihovo agresivnost,impulzivnost in preferenco za alkohol. Sprejemanjein odgovor na stres je od ~loveka do~loveka hudo razli~en. Oni, ki se z njim spoprijemajooptimisti~no, ne zbolevajo za psihomatskimiboleznimi. Kot klasi~ni psihosomatskimanifestaciji izpostavlja astmo inrazjedo `elodca. Dru`ina z astmati~nimotrokom je pravi vzorec psihosomatske dru-`ine. Bolj kot Helicobacter pylori, je za razvojrazjede pomembna psiha. Uspe{nost pripovezovanju fiziolo{kih, biolo{kih, kemi~nih,hormonskih, infekcijskih, imunolo{kihin drugih konkretnih, medicinsko jasno dokazljivihdejavnikov {ele opravi~uje zadovoljstvo,da je dokon~no sestavljen mozaiketiologije {tevilnih psihosomatskih bolezni.[e vedno ostaja pojem individualne ob~ut-ljivosti za stres in razlike v telesni odzivnostina psihosocialna dogajanja. Tudi od genetikeni pri~akovati kon~ne razre{itve vpra-{anj etiologije psihosomatskih motenj. Romanti~nostipsihiatrove du{e naj bi bilo dopu{~eno,da si bolj prizadeva k razumevanjuvsakega posameznikovega vesolja posebej- tako notranjega kot zunanjega, preteklegakot sedanjega.Alojz Ihan izpostavlja bolni{ko obna{anjeob posameznih boleznih kot posledicoimunsko-`iv~nih odzivov na vnetje. Pod pojembolni{kega obna{anja uvr{~a sistemske,nespecifi~ne simptome vnetja, h katerimpri{teva vro~ino in {tevilne psihi~ne ter vedenjskespremembe - {ibkost, utrudljivost,nemir, depresivnost, letargi~nost, neje{~nost.Vse to smo zdravniki imeli v preteklostiza posledico oslabljenosti in iz~rpanostiorganizma zaradi bolezni. V zadnjem desetletjuje postalo o~itno, da je bolni{ko obna-{anje vedenjski obrazec, ki ga aktivirajo nekaterimediatorji imunskega sistema, ki sespro{~ajo ob vnetju. Mediatorji skupaj z drugimidra`ljaji (bole~ina, vro~ina, spominskepredstave) delujejo kot motivacijski dejavnikiza prisotnost ali prevlado bolni{kega obna{anjav bolnikovem vedenju. Bolni{ko obna{anjebolnika usmeri v po~ivanje, spanje,nezanimanje za okolico, iskanje pomo~i prinajbli`jih in mu s tem olaj{a pre`iveti dolo-~eno bolezen, oku`bo ali te`avo. Razumevanjetakega obna{anja je pomembnej{e, kadarpride do izrazitega razkoraka med potekombolezenskega procesa in bolnikovimodzivanjem na bolezen. Obrazci bolni{kegaobna{anja so lahko motivacijsko pogojeni.Ko prevladajo, se ~lovek po~uti slabotnega,utrujenega, nemo~nega in ustrezno temutudi ravna - i{~e pomo~, le`i, to`i, je ob~utljiv,depresiven. ^e se nenadoma pojavi motivacija,ki hierarhi~no preglasi bolni{ko obna{anje(npr. po`ar kot groze~a nevarnost),bolnik v trenutku “pozabi” na bolezen inpreklopi na obna{anje, ki ustreza novi prevladujo~imotivaciji: begu. Ko motivacija zaenergi~no obna{anje (npr. po`ar) mine, ponovnoprevlada prej{nja hierarhija motivacij,bolnik ponovno preklopi na bolni{ko obna{anje.Bolni{ko obna{anje navadno prispevak hitrej{emu okrevanju, ker bolnik zaradinjega bolj po~iva, i{~e pomo~, se manjizpostavlja stresom, obremenitvam, dodatnimoku`bam. Vendar ni nujno povezano ste`o in potekom bolezni, ker je bolezenskodogajanje zgolj signal (prek mediatorjevvnetja, bole~inskih in drugih zaznav, spominskihasociacij), ki ga mo`gani interpretirajo,mu dajo dolo~en pomen in se potemodzovejo z dolo~eno stopnjo bolni{ke motiviranosti.Razumevanje bolni{kega obna-{anja kot vzorca motivacijskega obna{anjapomaga razlo`iti nesorazmerja med te`o bolezenskegaprocesa in med odzivanjem bolnikana bolezen. V okviru takih dogajanj jemo~ pojasniti dolo~ene uspehe raznih oblikalternativne medicine.Borut [kodlar opisuje krizna stanja v psihoonkologiji.Deli jih na razvojna in travmatska.Razvojna krizna stanja so `ivljenj-april 2003 ISIS

110RECENZIJAske prelomnice, ki so del obi~ajnega `ivljenja.Mednje sodijo osamosvajanje, vstop v{olo, poroka, rojstvo otroka, nastop slu`be,selitev, klimakterij, upokojitev itn. Travmatskakrizna stanja pa so naklju~ni dogodki,ki ogrozijo ~lovekovo du{evno ravnovesje:smrt bli`nje osebe, huda bolezen (npr. rak),nenadna invalidnost, lo~itev, izguba slu`be,katastrofi~na do`ivetja. Spoznanje, da ima{raka, predstavlja vstop v povsem novo `ivljenjskosituacijo, v novo “razvojno obdobje”,na katerega lahko gledamo tudi kot narazvojno krizno stanje. Poleg individualnepsihoterapije pri obravnavi onkolo{kih bolnikovizpostavlja dobre rezultate usmerjanjana sistemsko dru`insko terapijo. Kot pomembneocenjuje skupinske psihoterapevtskepristope za samopomo~ in psiho - izobra`evalneskupine. Med metode, {irokouporabljane na tem podro~ju, sodijo tuditradicionalne psiho-fizi~ne discipline, kotsta meditacija in joga. V terminalnih stadijihbolezni lahko pomaga bolniku “zdravni{kaskrb za du{o”. Navaja besede nekdanjegafrancoskega predsednika FrançoisaMitterranda, ki je zbolel in umrl za rakom:“Nikdar morda ni bil odnos do smrti takoboren, kot je v tem ~asu duhovne su{e, ko seljudje, obsedeni z obstojem, navidez izmikajotej skrivnosti. Pozabljajo pa, da s temsiroma{ijo okus po `ivljenju, ki vznika iz teganeobhodno potrebnega vira.”O plju~nih boleznih, predvsem astmi, innjihovi povezavi s psiho govori Stanislav[u{kovi~. Opisuje, da je bila velikost ko`nihvbodnih testov, narejenih s histaminom, statisti~nopomembno odvisna od trenutnega~ustvenega stanja. Tako so bili histaminskitesti v stanju inducirane `alosti pomembnove~ji kot v stanju sre~e ali jeze. Substrat zapsihi~ne pojave pri KOPB je med drugim hipoksijamo`ganov. Opisuje tudi psihogenopovzro~eno paradoksno gibanje glasilk, kijih je mo~ ob ne dovolj klini~nem pristopuzamenjati za astmo.Mojca Kos Golja opozarja na razli~ne odziverevmati~nih bolnikov na kroni~ne te-`ave. Ko se nekateri nikakor ne morejo prilagoditibolezni, drugi pa z njo kar dobroshajajo. Opisuje neprilagodljivega in prilagodljivegarevmati~nega bolnika. Sindromfibromialgije sku{a pojasnjevati z nepravilnimdelovanjem hipotalamo-hipofizno-suprarenalneosi, spremenjene ravni serotoninain substance “P” v osrednjem `iv~evju,ki povzro~ijo zni`anje bole~inskega praga.V kroni~ni bole~inski sindrom zaradi ponavljajo~ese obremenitve se vpletajo socialnidejavniki, kulturno ozadje, ~ustveno stanje,nenormalni odziv na stres in motnjespanja. Za kroni~ne bole~ine v kri`u ugotavlja,da ni povezave med hudimi subjektivnimite`avami in objektivno ugotovljenimispremembami.V okviru psihiatri~nih vidikov kroni~nihgastrointestinalnih bolezni je Danijela Jan-{a izpostavila diareje kot odgovor na akutnistres in tesnobo z iritabilnim kolobom. Psiholo{kitesti ljudi z zaprtjem so pokazali blagodo zmerno stopnjo tesnobe in depresije.Navaja nevrolo{ke in psihi~ne motnje, povezanes celiakijo. Pojavnost teh motenj je10- do 50-odstotna. Pri otrocih se odra`a zepilepsijo, pri odraslih z depresijo. Patogenetskimehanizmi tega {e niso popolnomajasni. Pri pepti~ni razjedi `elodca navaja uspe{nostpsihoterapije pri tistih bolnikih, kjerobstaja ve~ja ranljivost na stres.V razlagi mnogih bolezni prebavil opozorina biomedicinski model, ki je v zahodnimedicini {e vedno dominanten. Ima dvezna~ilnosti: redukcionizem (vse poslediceimajo en sam vzrok) in dualizem (lo~itev naorganske bolezni z objektivizirano etiologijoin funkcionalno motnjo brez znane etiologijeoziroma patofiziologije). Funkcionalnomotnjo ocenjuje kot psihosomatsko inpostavlja vpra{aj ob bolnikove to`be, ne gledena to, koliko so za bolnika resni~ne. Biopsihosocialnimodel prej{nji model dopolnjujein nadgrajuje. Tako organska bolezen kotfunkcionalna motnja sta posledici vzporednegasoodvisnega sistema na celi~ni, organski,interpersonalni in dru`beni ravni.O pomenu vedenjsko-kognitivne terapijepri psihosomatskih boleznih pi{e DragicaResman.Delirij v interni medicini z njegovo definicijoin prilo`nosti pojavljanja opisuje Da-{a Troha Jurekovi~. Sre~ujemo ga lahko primnogih internisti~nih, infekcijskih, kirur{-kih in drugih primerih, ve~inoma sploh nepovezanih z abususom alkohola. Nastanelahko zaradi predpisovanja nekaterih zdravil,pa tudi zaradi njihove odtegnitve. Meddejavniki okolja za njegov nastanek opisujehipotermijo, nepokretnost ali zmanj{anomobilnost, socialno izolacijo, novo okoljeter fizi~ni in psihi~ni stres. Za zdravljenje delirantnihbolnikov priporo~a haloperidol,risperidon, diazepam.Slovenija sodi po porabi popitega alkohola(~istega alkohola 12, po nekaterih podatkihcelo 17 litrov na osebo na leto) v samevropski vrh te `alostne statistike. Cilj je tokoli~ino zmanj{ati na 6,9 litra. V zahodniEvropi jim je uspelo zmanj{anje za 12 odstotkov.Med obiski v ambulantah splo{nemedicine je od 20 do 50 odstotkov pacientov,ki imajo te`ave zaradi pitja. Tvegano (rizi~no)pitje za mo{ke je ve~ kot 14 meric oziromaob eni prilo`nosti ve~ kot 4 merice nateden, za `enske polovica tega. “Slovenskamerica” vsebuje 10 g alkohola. Avtorica sestavkao tej problematiki, Helena Gantar[tular, opozarja zdravnike najrazli~nej{ihspecialnosti, naj pri vsakem obisku pomislijona mo`no povezavo dolo~enih te`av ali boleznis pitjem. Opisuje motivacijske postopke,ki naj pripravijo odvisne`e, da za~no razmi{ljatio druga~ni poti. Tako imenovani alkoholnizakon, sprejet v skup{~ini RS januarja2003, je pomemben korak za druga~nopot celotnega naroda.Bojan Belec je prispeval zapis o somatskihzapletih zaradi u`ivanja drog: marihuane,halucinogenov, inhalantov, kokaina,amfetamina, opioidov in raznih kombinacij.Posledice se odra`ajo na srcu in `ilah,plju~ih, ledvicah, jetrih in seveda v velikimeri tudi na `iv~nem sistemu in mo`ganih.O psihiatri~nih zapletih dialize pi{e MilanLi~ina. Zapis je br` ko ne v dokaj{nji merinastal v dru`inski re`iji, saj je avtorjeva soproganefrologinja, ki so ji problemi ledvi~neodpovedi doma~i.Najbr` je nekaj “dru`inske primesi” tudiv prispevku Internist v psihiatriji Primo`aJovana.Zdravila, ki jih predpisujejo psihiatri, kajlahko povzro~ajo hematolo{ke zaplete, vhuj{ih primerih agranulocitozo. O tem pi{eRok Tav~ar.Obratno mnoga zdravila, ki jih predpisujejointernisti, lahko izzovejo psihiatri~nesimptome. Sveto Vitorovi} omenja mednjimi simpatomimetike, hipoglikemike,blokatorje alfa in beta, centralne simpatikoplegike,glikozide digitalisa, diuretike, antihistaminike,ergot alkaloide, prostaglandine,bronhodilatatorje, analgetike, kortikosteroide,kontraceptive in tudi antibiotike invirustatike.S ~im vse se lahko sre~a konziliarni psihiaterob internisti~nem bolniku, opisujetaNada Perov{ek [olinc in Marjeta Blinc Pesek.Opozarjata na psiholo{ke reakcije na telesnobolezen, ki so v bistvu reakcije na iz-ISIS april 2003

RECENZIJA111gubo, na novo samopodobo, ki je v nasprotjuz idealizirano podobo o sebi. Reakcije vsebujejozanikanje, jezo, depresijo, barantanjein iskanje krivde za bolezen. Psihiater s poznavanjemsomatske medicine in psiholo{-kega reagiranja pomaga bolniku integriratireagiranje in odreagirati bolj zdravo.Prav iz sodelovanja internistov in psihiatrov,onkologov in drugih v okviru II. delaPosveta v Psihiatri~ni bolni{nici Begunje 26.in 27. oktobra 2001 izhaja tolikokrat pozabljanain zapostavljana celostnost ~loveka innjegovih dogajanj, ki pride dostikrat do izraza{ele ob bolezni.NOVE PUBLIKACIJENa razpotjih `ivljenjaZapis iz `ivljenja dr. Vladimirja PahorjaVPrimorskem slovenskem biografskemleksikonu je v zadnjem, 20 snopi~u,ki je iz{el leta 1994, na strani758 `ivljenjepis dr. Vladimirja Pahorja, kiga je napisal dr. Emil Devetak iz Gorice:“Pahor Vladimir, zdravnik, rojen 28.marca 1923 v Sovodnjah ob So~i, `ivi v Rimu.O~e Franc, kmet, mati Marija Koritnik, gospodinja.Osnovno {olo je kon~al v Sovodnjah,klasi~no gimnazijo v Gorici. Vpisal se je na medicinskofakulteto v Padovi, potem v Zagrebu.Doktoriral je februarja 1951 med prvimivpisanimi na medicinski fakulteti v biv{i SFRJ.Dosegel je specializacijo v interni medicini vLjubljani. Od 1951 do 1956 je bil zaposlen nainterni kliniki v Ljubljani, 1956 je ustanovilinterni oddelke splo{ne bolni{nice v Novi Gradi{kiin ga vodil do leta 1960. 1961 je ponovnodoktoriral na Medicinski fakulteti v Rimu.Publiciral je v raznih medicinskih revijah vbiv{i SFRJ, Nem~iji, Franciji, [paniji in Italiji.Sodeloval je s predavanji na mnogih mednarodnihmedicinskih kongresih v Avstriji,Franciji, Nem~iji in Italiji. Poro~en je z NedoRoth, profesorico jezikov na {oli za prevajalce.Imata dva sinova. Starej{i Karlo rojen vGorici je zdravnik na katoli{ki univerzi vRimu, specialist za gerontologijo in internomedicino, raziskovalec z ve~ kot 156 publikacijamiv najve~jih svetovnih medicinskih revijah.Mlaj{i sin Giorgo, je prevajlec za angle{kiin francoski jezik.”Knjiga Na razpotju `ivljenja:Pahor, Vladimir; po pripovedovanju zapisalain uredila Jo`e in Olga [u{melj. Trst:ZTT= EST, 2002Knjiga obsega 310 strani in je sestavljenaiz naslednjih 21 zaokro`enih pripovedi: Pu{-~am, da me `ivljenje samo izpoveduje, Uvod,Otro{ka leta, Uporna mladost, Leta {tudija,Na sti~i{~u katoli{kega in muslimanskegasveta, Vrnitev v Italijo, Sre~anja s pomembnimiosebnostmi, Pretresljive zgodbe mladihdeklet, Zdravnik v Libiji, Lovska strast,Stiki z Jugoslovani v Rimu, Smrti in bolezniv dru`ini, Ambulanta v Milanu, Pordenone,Pontinia, Tr`a{ka znanstva, Barcelona,Nekaj utrinkov, Na{a dru`ina in Misli ob zaklju~ku.Knjiga je zapis iz `ivljenja dr. VladimirjaPahorja, od otro{ko brezskrbnih let, zaporovvseh vrst, {tudija in specializacije ter uspe{negazdravni{kega dela do lova ter sre~anjaz mogo~niki, tako politi~nimi kakor tudigospodarskimi in kulturnimi.Uvod knjigi je napisal znani tr`a{ki kulturnikMiran Ko{uta: “Spomini, avtobiografije,epistolarne izpovedi ali dnevniki kajzlahka izzvenijo kot pateti~no razkazovanjeavtorjevega jaza, dolgo~asna egoti~na telovadbaali aposteriorna apologija osebne preteklosti…Dr. Vladimir Pahor na predstavitvi svoje knjige v Ljubljani....................................................................................................................................april 2003 ISIS

112N O V E P U B L I K A C I J EDoktor Vladimir Pahor se je tej literarnipasti prekanjeno izognil na dva na~ina. Najprejtako, da svoje Na razpotju `ivljenja naslovljeneavtobiografije ni napisal sam, marve~pripovedoval vestnima in tenko~utnimazapisovalcema Jo`etu in Olgi [u{melj, ki stauspela `ivo, nepotvorjeno in ve{~e preliti napapir njegovo pri~evanje. Potem pa s stvarnim,avtenti~nim, iskrenim, mestoma ironi~nimin neprizanesljivim bajanjem o samemsebi in prehojeni `ivljenjski poti, z izpovedjo,ki ne spregovarja bralcu prek besednegasamopoveli~evanja, ampak povsemnaravno in neprisiljeno skozi opisana dejstva,dogodke in do`ivetja…”Knjiga je zelo berljiva. Za Primorce mordazanimivej{a kot za ostale Slovence, saj selahko marsikateri primorski bralec v nekaterihpoglavjih vsaj delno poistoveti s pripovedovalcem.Zanimivo in etnolo{ko so opisane navadein kraji njegove mladosti. Opisana je pokon~nost,zavednost, lahko bi rekli, trma slovenskihdru`in, predvsem mladine pod jarmomfa{izma.Po napadu na Jugoslavijo je Pahor organiziralin tiskal v cerkvenem zvoniku ilegalni~asopis Nova pravda. Na `alost se ni ohranilniti en izvod tega ~asopisa. Njegovo delovanjeni ostalo neznano karabinjerjem.Tako so se pri~ela njegova vojna leta. Pristalje v razli~nih zaporih (Grade`, [empeter,Ren~e, Asti) in kon~no v Rimu v znamenitihzaporih Regina Coeli. Med splo{nimuporom zapornikov, ki se je zgodil takoj popadcu fa{izma 25. junija 1943 predvsem zaradizelo hude vro~ine in `eje, ker je bil vodovodzaradi bombardiranja po{kodovan,je uspelo tudi njemu zbe`ati.Nadaljeval je z ilegalnim delom po Furlaniji.Osvoboditev je do~akal doma. Partizaniso mu poverili prosvetno podro~je.Tudi po odhodu partizanov iz Gorice je {enekaj ~asa doma v Savodnjah vodil to podro~je.Mladi Pahor se je odlo~il, da bo nadaljeval{tudij medicine v Padovi. Tam so ga zaprliAngle`i, verjetno zaradi suma, da je ruskiali jugoslovanski agent. Nato je nadaljeval{tudij v Zagrebu, kjer je diplomiral kotosmi {tudent od vseh, ki so se leta 1945 vpisalina medicinske fakultete iz vse Jugoslavije.Specializacijo iz interne medicine jeopravil leta 1956 na Interni kliniki v Ljubljani,ki jo je takrat vodil prof. Igor Tav~ar.Prvo zaposlitev je nastopil kot {ef internegaoddelka v bolni{nici v Novi Gradi{ki.Po nekaj letih si je za`elel vrnitve domov. VItaliji ni mogel nostrificirati svoje diplome.Tako se je ponovno lotil {tudija medicine inleta 1960 diplomiral v Rimu.Avtor in knjiga..................................................................Odprl je zasebno prakso. Pri~el je zeloskromno, v lastnem, za ta namen prirejenemstanovanju. Pacientov je bilo zelo malo. Najprejje zdravil menihe - minorite, ki so imeliposebne zahteve in predpise za hrano. S~asomaso se razmere spremenile. Prihajalo jevedno ve~ znamenitih ljudi: dru`ina Rockefellerjev,dru`ina Ford, kipar Marinucci, novinarRuggero Orlando, slikar Minardo, re-`iser Federico Fellini, dirigen Petere Maag,igralec Alberto Lupo, Giovanni Battista Meneghin(nekdanji mo` Marije Callas) ter nekaterinekdanji fa{isti~ni veljaki.Kot zdravnik je deloval tudi v Libiji. Imelje ambulanto v Milanu, Pordenonu, Pontii,Trstu, Barceloni. Slikovito pripoveduje okrajih in ~asu - svetovnih dogajanjih, skozikatera ga je vodila pot. [e vedno ima ambulantov Rimu.Pripoved zaklju~i z razmi{ljanji. V spominihse ponovno sprehodi skozi otro{tvo,~as odra{~anja, {tudij, poklicno `ivljenje.Sam se spra{uje:“Uspeh? Te`ko je re~i.Pri zdravljenju akutnih bolezni se stvarre{i v kratkem ~asu - ali bolnik ozdravi, alipostane kroni~ni bolnik, ali pa umre. Prizdravljenju kroni~nega bolnika ni nikoli velikouspeha, ker tudi ~e se bolniku veliko pomaga,mu ni mogo~e re{iti njegovih te`av inje zato nezadovoljen. Na izbolj{anje zdravjarad pozabi, poudarja tisto, ~esar ni mogo~eozdraviti. Zelo redko ali skoraj nikdar se nesprijazni s svojim stanjem. Navadno je takbolnik nediscipliniran, neredno in nepravilnose zdravi, zato ne dose`e niti tistega izbolj{anja,ki bi ga lahko. Kroni~ni bolniki navadnola`ejo, ko govorijo o upo{tevanjuzdravnikovih nasvetov. Skoraj nikoli pa nela`ejo bolniki, ko imajo hude bole~ine. Takratpovedo vse, bolj iskreno kot duhovnikuv spovednici. Navadno sem dobil zahvalood tistih bolnikov, pri katerih nisem imelveliko zaslug za izbolj{anje ali ozdravitev.Neredko so tisti, ki sem jim re{il `ivljenje alicelo pripomogel k njihovi ozdravitvi, na ulicipogledali pro~, kot da me ne vidijo, samo dame ne bi bilo treba pozdraviti ali mi odzdraviti…Prispel sem na kri`i{~e. Pred menoj so {tiripoti. Na levi strani je cesta, ki pelje v hrib- ne morem po njej, ker bi me preve~ upehala.Na desni je cesta, ki pelje preve~ strmonavzdol, bojim se, da bi na njej zdrsnil in sipolomil kosti, zato no~em po njej. Pred menojje ravna cesta, ki pelje v nedogled - nimi v{e~, ker je dolgo~asna in monotona inni zame. Ostane mi zadnja cesta, polna ovinkov,in napotil sem se po tej poti, ker upam,da me za vsakim ovinkom ~akajo presene-~enja, nove izku{nje in nove dogodiv{~ine.Po tej cesti hodim.”Anton PrijateljISIS april 2003

N O V E P U B L I K A C I J E113Sladkorna bolezen, shizofrenija inantipsihoti~no zdravljenjeM. Ravnik Oblak, M. ^okoli~, A.@mitek, N. Milo{evi~, H. Zupan-~i~, R. Tav~ar, R. Hren: Sladkornabolezen, shizofrenija in antipsihoti~nozdravljenje. Ljubljana, Janssen - Cilag Divisionof Johnson & Johnson S. E., 2003. 55str., ilustr.Skupina atipi~nih antipsihotikov se vsebolj uveljavlja kot nepogre{ljiv del farmakolo{kegazdravljenja du{evnih motenj. V prvemobdobju uporabe so ta zdravila gotovopomenila kakovostni napredek pri zdravljenjupredvsem zaradi relativne odsotnostistranskih u~inkov, ki se pojavljajo pri klasi~nihantipsihoti~nih zdravilih. Od njih jihlo~i tudi druga~en na~in delovanja na posameznemodulatorne mo`ganske sisteme. Vzadnjem ~asu je vse ve~ dokazov, da so sposobnakompleksnej{ega uravnavanja mo`ganskihprocesov, kar vpliva tudi na postopno{irjenje njihovih indikacij izven podro~japsihoz. Pri bolnikih s shizofrenijo se kompleksnej{iu~inek ka`e v delovanju na dimenzijebolezni, ki so se pred ~asom zdele{e nedostopne za farmakolo{ko obravnavo.[ir{e delovanje s seboj prina{a tudi pojav novihstranskih u~inkov, katerih mehanizmi sozaenkrat {e slabo pojasnjeni in ve~inomatudi sporni.Psihiatri in drugi zdravniki, ki zdravijodu{evne bolnike, smo tako v uporabo dobilipriro~nik, ki se ukvarja s problemom motenegametabolizma glukoze in pojava novonastale sladkorne bolezni kot posledice uporabeatipi~nih antipsihotikov. Knji`ica je nastalas sodelovanjem avtorjev z razli~nih podro~ij,spada pa v skupino del, ki zaradi prakti~neuporabnosti podajajo predvsem klju~nadejstva na ~imbolj razumljiv na~in.Odnos med sladkorno boleznijo, du{evnimimotnjami in zdravljenjem z antipsihotikije zapleten in nedore~en. Iz ~asov preduporabo prvih antipsihotikov je znano, dadu{evne bolezni, kot sta shizofrenija in bipolarnamotnja, `e same po sebi predstavljajopove~ano tveganje za razvoj sladkornebolezni tipa 2.Avtorji nam v prvem delu predstavijo so-dobna dejstva o sladkorni bolezni - njenipojavnosti in dejavnikih tveganja, patogenezi,klini~ni sliki, ~asovnem poteku in zapletih,na~elih diagnostike, problemih prinjenem odkrivanju in pomenu za splo{noobolevnost in umrljivost prebivalstva.Sledi pregled izbranih dokazov o pojavnostisladkorne bolezni pri zdravljenju z antipsihotiki.Prve raziskave so med seboj primerjalevpliv klasi~nih in atipi~nih antipsihotikov.Zaradi dokazov, da so posamezniatipi~ni antipsihotiki razli~no povezani zve~jim tveganjem motenj v metabolizmuglukoze, se raziskave sedaj usmerjajo tudi vneposredne medsebojne primerjave zdravilznotraj te skupine in v natan~nej{e analizedelovanja posameznih zdravil. Sklop se zaklju~ujez navedbo mo`nih mehanizmov,preko katerih bi antipsihotiki lahko povzro-~ali razvoj sladkorne bolezni, in z verjetnonajpomembnej{im delom priro~nika - priporo~iliza laboratorijsko spremljanje koncentracijeglukoze pri bolnikih, ki se zdravijoz atipi~nimi antipsihotiki, priporo~ili zaizbiro antipsihotika pri bolnikih s shizofrenijoin priporo~ili za specifi~ne ukrepe obpojavu sladkorne bolezni pri njih.Zadnji del priro~nika sestavljata obse`enseznam dodatne literature in slovar~ek statisti~nihpojmov. Osnovno vodilo z dokazipodprte medicine namre~ svetuje, naj bovsak zdravnik z uporabo osnovnih prera~unavanjsposoben samostojno oceniti, kak-{no te`o imajo rezultati posamezne raziskaveza njegovo vsakdanjo klini~no prakso.Priro~nik je pomemben prispevek k razjasnjevanjuspecifi~nih stranskih u~inkov, kise pojavljajo ob zdravljenju z novej{imi antipsihoti~nimizdravili. Ponujena priporo-~ila predstavljajo uravnote`en pogled, ki jev trenutno nekoliko razgretem ozra~ju dokazovanjarazli~nih dejstev nadvse dobrodo{el.Konkretnemu bolniku moramo izbratizdravilo glede na specifi~ne lastnostinjegove du{evne bolezni, ob tem pa presoditi,ali bodo so~asni intenzivni stranskiu~inki zmanj{evali kakovost njegovegazdravja in `ivljenja.Jurij Bonapril 2003 ISIS

114ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUAlojz Ihan: SalsaMikrobiologa prof. dr. Alojza Ihana na{im bralcem ni potrebnoposebej predstavljati, saj smo `e objavljali njegovepesmi. Tokrat nam je v poku{ino ponudil novopesni{ko zbirko z naslovom Salsa. S finan~no pomo~jo Ministrstvaza kulturo Republike Slovenije jo je pred dobrimi {tirinajstimidnevi izdala zalo`ba Mladinska knjiga. Poleg popolnoma novezbirke so v li~ni knji`ici, ki jo je opremil Jure Jan~i~, zajete tudinekatere pesmi iz prej{njih zbirk: Srebrnik, 1986, Igralci pokra,1989, Pesmi, 1990, Ritem, 1993, Ju`no dekle, 1995. Glede na to, daso vse prej{nje pesni{ke zbirke razprodane, je to vsekakor dobrodo{laodlo~itev zalo`be, ki tudi s tem potrjuje, da je Lojz Ihan `ivin bran avtor. K temu zagotovo pripomore zanimiv in hkrati preprostjezik, s katerim govori o vsakdanjih ob~utkih, do`ivetjih alistvareh na neobi~ajen na~in. Obse`no spremno besedo je napisalTomo Virk.Slonje pokopali{~eVsaka strast je spominkot ga imajo jegulje, ko se iz morja selijo v rekesvojega rojstvain tudi lososi se na nepovratnem potovanju po brzicahne pehajo proti svoji smrtiampak radostno drgetajov obujanju svojih prvih, davnih zamahovpo razpenjeni vodi.Vsaka strast je spominko v telesu radostno zadrgeta ob~utek prvega bojaz vznemirjeno bradavicovsaka strast je radosten ob~utek v dlanehki so stiskale in grabile in bo`ale vznemirjeno dojkoin vedno bolj ~utile podzemne tokove tistega vrelcaki nebe{ko {pricne ~ez obraz in v o~iin potem mehko zalije usta.Zato je po ljubljenju treba sesati jagode, namo~ene v vinoin se z nejevernim, brezmiselnim ob~utkom spominjatiradostne svobodein vragolij, ki si jih izmi{ljajo telesako o~i samo {e odsotno strmijoker jasno razpoznavajoda se ne dogaja ni~esar razen davnega spomina.Vsaka strast je prvi, radostni spomin `ivljenjaki ga s pogumno naslado ubogajo telesatudi telesa kitov, ki se za~nejo seliti na drugi konec svetaali telesa slonov, ki i{~ejo prostor za smrt~eprav iz njihovih okornih gibov nih~e ne bi mogel slutitida opotekajo~i koraki proti pokopali{~u v resnici trgajo davne porodneovojein ko potem sloni pokleknejo med grmade belih okostij in oklovv resnici uzirajo prvo lu~ svetaki je tako opojnada za~arano prislonijo glavo ob tlain pomirjeni za ve~no zaspijo.Foto: Tihomir Pintar.........................................................................................ISIS april 2003

Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U115Bogu je {lo na smehBogu je {lo na smehko je metuljem {ival velika, pisana krila,za igrivo frfotanje okoli cvetovin {e bolj, ko je pticam brusil kljunein ribam poliral luskinasto ko`otudi pri slonjem rilcu in pra{i~jih repkihse ni mogel dr`ati resno.Pri ~loveku pa je to sploh o~itno.Ni bolj vesele stvaritve od rde~ega jezikaki gib~no ple{e med zobmi in pr{i besede kot {kropilnica na vrtu.Vsaka resnica sveta je obvladljiva z radostno lahkotoin ni ljubezni, ki je jezik ne bi znal ujeti v prijazno ~ebljanjeali radostno hvalnico~eprav je za povsem nove besede v~asih potrebna vajapri logopedu{e huje pa je s ~lovekom, ki ga preseneti ljubezenda obnemi, kot da ni prave besedein ~uda{ko sili prav tja, kjer ne zmore ni~esar re~i.Takrat je edina re{itev v iskrenem jecljanjuda se jezik nau~i besede za tisti strah in besede za tisto ljubezenin vmesnih besed, ki prinesejo smehker je vsaka resica sveta obvladljiva z radostno lahkotoin je ljubezen igra, ko je {lo Bogu najbolj na smeh.Vse, kar sva, bo pregneteno in druga~eVse, kar sva, bo pregneteno in druga~ekot ruda, ki jo vro~ina prepe~e v `are~o poga~opotem skozi razpoke v skorji odteka kovina~rna, strjujo~a se kri.Ko prvi~ zazveni, se zdi kot klic od dale~in obnemi{, prestra{ena `ival pred ogledalompotem se spomni{ davnih sanj.So zvoki, melodije, ki so `e od nekdaj s taboprostori, ki te bo`ajo kot topla rokao~i, ki hipno uro~ijo tvojo glavo.Potem bova druga~na, spremenjena,in ni usodno, kje in kaj sva zdajker vse pusti{, ko buden najde{ sanjeter prepozna{ o~i in melodije, tiste rokeSalsaZve~er, ko se umiri zrakv ravnovesju vetrovse dolge, obalne trave uslo~ijo v najlep{e lokekot nebe{ka pisavana `are~em obzorjuki jo nemo, ~rko za ~rko prebiram iz mrakana obalito najbolj vznemirljivo predstavo sveta.Ni ve~je mo~i, kot je ne`nostki s tiho bli`ino umiri nemir;mivka, razgreta od sonca, pod stopaliin vla`ni, morski hlad iz globinob~utki, pome{ani v opojno igroki me prira{~a v tla kakor travo.Plesalka semin ni me strah obstati in obnemetiker se znajo moji udi spro`iti bliskovito kot ka~ako za~utijo trenutek; samo to zares {tejegibi, hitrej{i od mislikretnje, bolj jasne od besedsamo to za~ara o~i in glavoda obnemikot bi se zna{la na drugi strani obzorja in zvezd.Potem je vse preprostoin srhljivo lepo, ker me telo ne potrebujeza ~arovnijoko se znotraj zbirajo vse tiste strastikot ve~erne mu{ice okoli svetilkezato ne potrebujem motnega pogledaniti te`kega ~ustva, ki boliin sem lahko enostavna, kot bi {la na jutranji sprehodali mimo izlo`b v trgoviniin opazujem o~i gledalcevin se smejim njihovim osuplim, za~aranim obrazomali mislim o povsem navadnih stvareho mehki toploti ma~jega telesao vonju mo{ke bradeali o de`ni kaplji, ki pada proti morski gladini~eprav se mi potem v~asih zazdi, da sem nespodobno preprostain bi moral biti slovesnej{i ob~utekposve~ena molitev tistim vetrovomki mi prijazno nosijo teloali angelomin se najbr` ne bi smela tako brezbri`noukvarjati z vonjem mo{ke brade ali toploto ma~keali eno samo de`no kapljoki bo padla v morjein ne ve, ali se bo tisti trenutekzares dotaknila sanjali pa je ogromna voda, ki se pribli`ujele brez~uten mrakhipen koneckot pri ljubezniki je ve~ ni.april 2003 ISIS

116Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S UVitezi besedeVedno znova sem o~aran nad razlikomed mo~jo besed in {ibkostjo njihovih zapisovalcevmed nezadr`no magmo, ki vre iz stavkov na papirjuin negotovim pogledom pisarja, ki ga vsak nov mozolj prestra{i dosmrtiizcedek iz prostate pa ga vr`e v globoko depresijoda se po telefonu hlipajo~ poslovi od zvestih prijateljevnato pa se zapre v sobo in vzame papirin nanj po~asi zapisuje besede,bolj odlo~ne, kot bi jih bili zmo`ni starogr{ki junakipred odlo~ilno bitkoin bolj ~iste,kot bi jih lahko za{epetal najbolj presunjen ljubimecpo dolgi ljubezenski no~ivedno znova sem o~aran nad razlikomed mo~jo besed in {ibkostjo njihovih zapisovalcevker skoraj ni pesnika, ki bi znal jasno in mirno gledati v o~i~eprav sicer kot za {alo strmi v mnogo bolj stra{no globinozvezdne no~ikjer je ne{teto napihnjenih rde~ih sonc tik pred veliko eksplozijoki v eni sami sekundi pogoltne vse planeteda na njih v drobnem del~ku sekunde izparijo vsi, ki so {e maloprej`ivelikot bi ustavil film v najbolj nemogo~em trenutkuki vse v kadru zaloti zunaj ravnote`jagozdnega seka~a sredi udarca sekire, nogometnega vratarja srediodriva proti `ogiki nikoli ne bo priletela do golaker takrat gola sploh ne bo ve~ na tistem mestuin tudi ne gledalcev, da bi ga videli in planili od veseljain celo ne sodnika,ki bi zapiskal sodni dan.NemirniSpoznavamo se na beguod tistega, ~esar ne znamo obdr`atiin se neprestano sre~ujemo, ~eprav be`imo vsak zasekot no~ni metulji, ki se dvigajo proti lunidokler ne postanejo omoti~ni od vi{inein strmoglavijodo prvih plasti megle, njen tesnobni hladjih zdrami in ponovno po`ene navzgorproti edini svetlobiki je varno dale~, da jih ne scvrekot se dogaja tistim v bli`ini zemljeko naletijo na lu~ ali na plamen.To zakleto kro`enje, ta ve~ni nemir v telesihki ga ne razume, kdor {e ni be`al dovolj silovitoda bi predrl na drugo stran meglein zagledal zvezde in luno, ~ar no~nega nebain srebrno, sanjsko pokrajino pod seboj.Ta pogled nas je skrivnostno uro~ilda poslej nikoli nismo povsem samiin ko se sre~amo, imamo v o~eh zarotni{ki ob~utekin si pokimamo kot soborciki si vnaprej odpu{~ajo nemo~ in strahko zagrmijo streli in ogenj raz`ari zrakker smo skupaj, ~eprav be`imo vsak zaseod tod ~udno veseljeko se zagledamo in prepoznamopa ~eprav od dale~v daljnogledukot drobne pike na pobo~ju ledenikaki se vije z neke druge gorein je vmes prepadgloblji od tihe smrtiki se te neko~ so~utno dotakneko je ~as za odhod.Dvoje o~es, v njih zeniceDvoje o~es, v njih zenice, vhod v katedraloznotraj negibne sence kipov, na stenah freske v ve~nem mrakupodobe, zgodbe, barve, ki ostajajo do konca skriteza oboki, za ostrino sencnikjer lu~i, le drobne sve~eki dvigajo molitve, krike, pro{nje v vi{inokot lahen, neopazen dim, meglicota v~asih zamegljen pogled, ko se prikrade iz zenicki se raz{irijo, ko nam oko ne more skriti `eljepotem zapremo veke, skrijemo o~iin s solzami si splaknemo peko~e dimne znakeda spolzijo v notranjost lobanjekot mehku`ec, kot prete`ka, mokra, mrzla meglaki ponika v brezno sanj, kjer se kopi~i in hladiin se trdi kot usedline magme, plasti zamrle zgodovineljubezni, ki se niso izpolnilepokopali{~e sencte sanje.ISIS april 2003

Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U117[empeterska voja{nicaVida Ko{melj BeravsOb nedavni nesre~i na Onkolo{kem in{titutu pri izlivu vodesem se zavedela, da sem nekako celo `ivljenje povezana znekdanjo voja{nico.Kot pred{olski otrok sem pogosto `ivela na domu starih star{evpo materini strani. Pri njih je stanovala tudi dru`ina pokojnega prof.dr. Rada Poljan{ka, dokler niso okoli leta 1930 zgradili hi{e v @ireh.Stari o~e Janez Ferlan (1870-1947) je ~esto pripovedoval, kako jeslu`il vojake pri 17. slovenskem pe{polku kranjskih Janezov v {empeterskivoja{nici v Ljubljani. Po njegovem pripovedovanju je bilato velika mo~na trdnjava, kjer so slu`ili sami izbrani, lepi slovenskifantje, predvsem s Kranjske. Ded je bil za tedanje razmere zelo velik,preko 180 cm. Koliko ~asa je slu`il, se ne spominjam, mendaokoli dve leti. (Zanimivo je, da je njegov najstarej{i sin, moj stric,slu`il voja{ki rok v dvajsetih letih prve Jugoslavije v kraljevi gardi vBeogradu. Na naboru je bil izbran kot tipi~en Slovenec: visok, lepepostave, modrook in skodranih plavih las.) Ob nedeljah so se vsivojaki potegovali za stra`arsko slu`bo pri vhodnih vratih. Nikomurni bilo `al, da tedaj ni imel izhoda ali obiska. “[empeter” je bil tedajvas v ljubljanski okolici. Ob nedeljah popoldne so me{~ani hodilina izlet do voja{nice, cerkve in gostilne v bli`nji Kravji dolini. Dekletain star{i so si ogledovali lepo oble~ene strumne stra`arje kotmogo~e bodo~e mo`e ali zete. Sorodniki in dekleta, ki so pri{li oddale~ na obisk k vojakom, pa so bili `alostni, ker s stra`arji nisosmeli govoriti.Stara mama se je vedno jezila na o~eta, ~emu razlaga traparijemali vnukinji. Mene je to zelo zanimalo in sem ga poslu{ala z odprtimiusti. Zlasti sem bila popla~ana ob nedeljah popoldne, ko je pri-{el v starodavno gostilno, ki so jo posedovali stari star{i, sosed Lu`arz nadimkom Slovan, ker se je vedno tolkel po prsih, da bodo Slovanizasedli celo Evropo. Njegovo pravo ime in priimek sem pozabila.Tudi on je bil zelo visok in je obenem z dedom slu`il vojake v [empetru.Pogosto sta obujala spomine. Dialog se je kon~al, ko je `e malookajeni sosed s ponosom povedal, kako je delal okna (bil je mizar)na novogradnji ljubljanske po{te leta 1902 ali 1903.Ko sem v Ljubljani prvi~ videla “veliko in lepo” trdnjavo, sembila malo razo~arana. Med vojno, za ~asa Italijanov, je slu`ila za zelozastra`en zapor. Dijaki smo v primerni razdalji kro`ili okoli stavbein delali neumne na~rte, kako bi osvobodili tamkaj{nje jetike. Mednjimi so bili v celicah za talce zaprti znani ljubljanski kulturniki, kotnpr. brata Kozak, fran~i{kanski pater Roman Tominec z rodnim bratompatrom Angelikom in {e mnogo drugih. Nekaj zapornikov soodpeljali iz {empetrskih zaporov za talce bana Natla~ena. Oba brataTominec sta slovela kot lepotca, velika intelektualca. Posebno Romanje bil zelo zaveden Slovenec in glavni spovednik ljubljanske `enskesmetane. Med talci se je zna{el, ker je kot najmlaj{i od trojiceduhovnikov (stari Fran Sale{ki Fin`gar, trnovski `upnik, in JankoBarle, `upnik pri sv. Jakobu) do`ivel ostro {kofovo prepoved nedeljskegapridiganja. Vsi trije so namre~ pridigali, da je predvsem vnesre~i, ki je zadela Slovence z okupacijo, duhovnikova dol`nost, daspodbuja, vodi in {~iti zbegane in obupane ljudi. Dokler so {e smelipridigati, so bile trnovska, {entjakobska in fran~i{kanska cerkev nabitopolne, nato so se izpraznile.Fin`garja so internirali v lastni hi{i, ki je bila leta 1944 {e bombardirana.Pred hi{o so ga stra`ili najprej Italijani, nato belogardisti inpod Nemci domobranci. Stari Janko Barle je le`al te`ko bolan inzapu{~en v `upni{~u, kjer je umrl marca 1943. Mladi pater Romanje pre`ivljal golgoto z ostalimi talci. Le njegovega brata so kmalu izpustili.Jeza in osuplost Ljubljan~anov nad o~itnim {kofovim posredovanjemje bila neizmerna. Vsi trije duhovniki so bili zelo priljubljeniin spo{tovani. Nikomur, zlasti preprostim vernikom, ni bilorazumljivo, da so upali tako kaznovati duhovnike. [kofovi privr-`enci in Rupnikova kamarila so tedaj izgubili veliko poslu{alcev, zlastimed neopredeljenimi. Zaradi gneva in groze~ih demonstracij proti{kofu se patra Romana niso upali dotakniti, pa~ pa so ga potihomaodpeljali v izgnanstvo nekam v Abruzze v srednji Italiji. V tistih hribihje menda pre`ivel do konca vojne.april 2003 ISIS

118Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U[empetrska voja{nica (Iz knjige: Leopold Rijavec, Spomini na ljubljanske bolni{nice)...................................................................................................................................................................................Skoraj vsa Ljubljana je neznansko u`ivala ter privo{~ila Italijanom,ko so sredi dneva odpeljali iz zaporov veliko koli~ino oro`ja,{e bolj pa, ko jim je iz voja{nice u{el neidentificirani, pa~ pa dolgoiskani znan zapornik.Po vojni, {e v ~asu `ivilskih nakaznic in pomanjkanja hrane, sodelale v Ljubljani tri ve~je menze, kamor so zahajali tudi {tudentje.V {empetrski voja{nici je bila v kotu vzhodnega bloka, kjer je sedajvhod z dvori{~a na Onkolo{ki in{titut, manj{a dvoranica. Tam jebila odprta medicinska menza. Mize in stoli so bili prineseni iz raznihkoncev, komaj uporabni. Za kosilo je bila skoraj vsak dan nekak{najuha, pozimi iz kislega, poleti pa iz sve`ega zelja. Po prostoruse je {iril smrad po plesni in gnilobi. Ta menza ni dolgo delovala, kerje imela premalo abonentov. Zlasti dekleta so se je izogibala. Ne samoslaba hrana, tudi prostor je bil odvraten. Pa~ pa je bilo tam nekaj~asa zbirali{~e bodo~ih literatov, kot so Ciril Zlobec, Du{an @eljeznovin Janko Gu~ek. Zadnja dva sta bila nekaj ~asa vpisana na medicino.@eljeznov se je prepisal na filozofsko fakulteto, Gu~ek pa napravo. Drugi dve menzi sta obratovali veliko let in sta bili mnogobolj{i. Ena je bila v Delavskem domu, najbolj{a - Ljudska kuhinja -pa v Streli{ki ulici pod gradom.V 8. semestru smo se medicinci veselili porodni{kega, enotedenskegainternata v stari porodni{nici, kasnej{ega sta`a prav tam tersta`iranja na Onkolo{kem in{titutu in na Studencu, kjer smo v zdravni{kihjedilnicah jedli za tiste ~ase zelo dobro in kalori~no hrano.Vsi predstojniki, profesor Luna~ek, po njegovi smrti Novak, [avnikin Kanoni, so zelo skrbeli za vedno la~ne {tudente. Nekateri kolegi,zlasti bolj oddaljeni [tajerci in Prekmurci, so bili bolj podobni internirancemkot pa {tudentom. Za najve~je reve`e so veljali fantje izOra`novega doma.Na sta`u in kasneje na specializaciji smo bili najlep{e sprejeti naOnkolo{kem in{titutu. Starej{i zdravniki so nas imeli za enakovredne,kar je bilo na drugih klinikah izjema. Povabili so nas v svojo jedilnicona podstre{ju. Hrana je bila naravnost odli~na. Tedaj so imelionkologi svojo kuhinjo. V pritli~ju in prvem nadstropju je stra{nosmrdelo po kisladi in razkrajanju. Zaradi splo{nega pomanjkanjahrane so stale v kleti ogromne kadi kislega zelja. V ginekolo{ki ambulantiv pritli~ju smo specializanti vlagali pod mentorstvom dr. Poljan{ka,vsi neza{~iteni, v rakasto tkivo porcije uterusa igle radija za24 ali 48 ur. Pri odstranitvi le-tega se je za radijem ulila velika koli-~ina gnoja s strahotnim smradom, ki se je me{al z onim iz kleti. Nekajkratsem skoraj omedlela.Kako je izgledala v petdesetih letih preteklega stoletja stavba biv-{e voja{nice, z odpadajo~im ometom, vidnimi zunanjimi instalacijamipo zidu, z natrpanimi sobami bolnikov na voja{kih posteljah,z “operacijsko” sobo, predpotopnim rentgenom itd., ve samo tisti,ki je raka tedaj po ~ude`u pre`ivel oziroma je bil tam zaposlen.Kljub stalnim adaptacijam, popravilom in prezidavami najmanjdvestoletna stavba, ki je bila vse od voja{nice, konju{nice in zapora,res ni primerna za bolni{nico 21. stoletja.PERSONALIAZdravni{ka zbornica Slovenije objavlja seznam zdravnikov,ki so opravili program sekundarijataKatarina Tr~ko, dr. med.,kon~ala: 31. 1. 2003,izpit opravila s pohvaloPrimo` Trunk, dr. med.,kon~al: 31. 1. 2003,izpit opravil s pohvaloISIS april 2003

SMEH NI GREH119Res je, ni {alaTelefon zazvoni ob 9.05.Neko ministrstvo, referent I: “Pred enim letom smo menda podpisalipogodbo za sodelovanje pri nekem projektu, pa o njem nimamonobene dokumentacije. Gotovo imate vi kak{no kopijo. Prosim,po{ljite mi jo takoj po faksu, da bomo vedeli, za kaj gre.”Jaz: “Vso dokumentacijo sem vam poslal pred enim letom, enimmesecem in 10 dnevi. Z veseljem pa vam lahko takoj po{ljem list spodpisom va{ega poobla{~enega podpisnika.”Referent I: “Se priporo~am, nujno ga potrebujem.”Poi{~em dokument in ga po{ljem po faksu.Telefon zazvoni ob 9.15.Isto ministrstvo, referent II: “Pred enim letom smo menda podpisalipogodbo za sodelovanje pri nekem projektu, pa o njem nimamonobene dokumentacije. Gotovo imate vi kak{no kopijo. Prosim,po{ljite mi jo takoj po faksu, da bomo vedeli, za kaj gre.”Jaz: “Pravkar sem jo poslal va{emu sodelavcu v sosednjo sobo.”Referent II: “Nujno jo potrebujem tudi jaz, zato mi jo le po{ljite.”Iz mape znova izvle~em dokument in ga po{ljem po faksu.Telefon zazvoni ob 9.25.Isto ministrstvo, referent III: “Pred enim letom smo menda podpisalipogodbo za sodelovanje pri nekem projektu, pa o njem nimamonobene dokumentacije. Gotovo imate vi kak{no kopijo. Prosim,po{ljite mi jo takoj po faksu, da bomo vedeli, za kaj gre.”Jaz: “Pravkar sem jo poslal dvema va{ima sodelavcema v sosednjihsobah.”Referent III: “Nujno jo potrebujem tudi jaz. Bodite tako prijazniin jo po{ljite {e meni. In, prosim, karkoli v prihodnje prejmete z na-{ega ministrstva, mi takoj po{ljite v vednost.”ServiserDedi{~inaV bordel pride mo{ki in `eli govoriti z gospodi~no Karolino.“To bo pa te`ko, gospod,” mu odvrne matrona; “gospodi~na Karolinaje najdra`ja in ra~una 1.000 USD za usluge.”Mo{ki odvrne, da je cena brezpredmetna, pla~a 1.000 USD in matronaga odvede h Karolini.Naslednji dan spet pride isti mo{ki in `eli govoriti z gospodi~noKarolino.“Skoraj nemogo~e, gospod,” mu odvrne matrona; “gospodi~naKarolina je na{a najdra`ja. Doslej {e ni bilo nobene stranke, ki binjeno ceno zmogla dvakrat zapored.”Mo{ki spet odvrne, da je cena brezpredmetna, pla~a 1.000 USDin matrona ga odvede h Karolini.Naslednji dan pride isti mo{ki in `eli tretji~ govoriti z gospodi~noKarolino.Matrona zdaj ne ugovarja ve~, zmedena sprejme pla~ilo 1.000USD in pokli~e Karolino. Zmedena je tudi ona in prosi mo{kega zapojasnilo. Slednji odvrne, da ji bo zadevo pojasnil takoj potem, komu bo Karolina tretji~ na uslugo. To se tudi zgodi in pojasnilo njenestranke se glasi takole:“Sem odvetnik in izro~il sem vam 3.000 USD, ki ste jih podedovaliod svoje umrle sestre.”Dovtip je iz ZDA, zato ima svojo sporo~ilo: Vsak odvetnik nategnesvojo stranko.april 2003 ISIS

Koledar zdravni{kih sre~anj121ENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELE@BO NA ZDRAVNI[KIH SRE^ANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)sre~anjeprijavljam se za udele`bo prosim, po{ljite informacije drugo(ustrezno obkro`ite oziroma dopi{ite)udele`enec/udele`enkaime in priimeknaslov stalnega bivali{~aIzjava - dav~ni zavezanec (obkro`i) da ne dav~na {tevilka:Izpolniti v primeru, ko udele`enec ni pla~nik; pla~nik je bolni{nica, zavod ali kdo drugPla~nik udele`be - kotizacijeNaziv pla~nikaTo~en naslov sede`a pla~nikaTelefon Faks E-po{ta Kontaktna osebaIzjava - dav~ni zavezanec (obkro`i) da ne dav~na {tevilka:Izpolniti samo za tista strokovna sre~anja, ki jih `elite uveljavljati za podalj{anje licenceKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoTelefon Faks E-po{ta@elim sodelovati:kot predavatelj (predavanje, poster, drugo)kot udele`enecProsim informacije o mo`nostih no~itvedaneKotizacijo za sre~anje bom poravnal/aDatumPodpisna prakti~nem usposabljanjus polo`nicoob registracijiapril 2003 ISIS

122Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo VsebinakandidatovAPRIL 20033.–4. *** Nova Gorica, hotel Perla STROKOVNI SESTANEK ZDRU@ENJA HEMATOLOGOVSLOVENIJE SZD IN ZDRU@ENJA ZA TRANSFUZIJSKOMEDICINO SZDni omejeno u~na delavnica za hematologe in transfuziologe3.–5. 9.00 Ljubljana, 3. predavalnica in centralnioperacijski blok Klini~negacentraKIRUR[KA DELAVNICA IN SIMPOZIJ “KIRURGIJA@OL^NIKA IN @OL^EVODOV”ni omejeno u~na delavnica in simpozij za specializante in specialistekirurgije ter splo{ne zdravnike4.–5. 9.00 Bled, Festivalna dvorana 10. SIMPOZIJ ZOBNIH BOLEZNI IN ENDODONTIJE 500 simpozij Republi{ke sekcije za zobne bolezni in endodontijoSZD za vse zobozdravnike4.–5. 8.30 Ljubljana, In{titut RS zarehabilitacijoXIV. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: OCENJEVAN- ni omejeno seminar za vse zdravnike in ostale zdravstveneJE IZIDA V MEDICINSKI REHABILITACIJIdelavce4.–5. 7.30 Maribor, rektorat Univerze Maribor XIII. SRE^ANJE PEDIATROV V MARIBORU ni omejeno simpozij in u~na delavnica za pediatre in drugestrokovne sodelavce4.–5. 9.00 Oto~ecOSNOVNI TE^AJ ARTROSKOPSKIH TEHNIK 20u~na delavnica za specializante in specialiste ortopedije,travmatologije, plasti~ne in rekonstruktivnekirurgije ter druge specializacije5. 14.30 Bled, Festivalna dvorana LASERJI V STOMATOLOGIJI ni omejeno seminar za vse zobozdravnike5. 11.00 Lenart, Osnovna {ola Lenart 1. ME[ANI ODBOJKARSKI TURNIR *** turnir5. 8.30 Ljubljana, velika predavalnicaMedicinske fakulteteNOSE^NOST IN [^ITNICA *** podiplomski seminar za vse zdravnike7.–10. 8.00 Maribor, Splo{na bolni{nica MariborU^NA DELAVNICA: EMBRIONALNA IN FETALNAANATOMIJA5 u~na delavnica za ehologe, ki `e obvladajo osnovneultrazvo~ne diagnostike7.–11. 8.00 Ljubljana, 1. predavalnica Klini~negacentraXXXI. PODIPLOMSKI SEMINAR KLINI^NETOKSIKOLOGIJE50 podiplomski seminar za vse zdravnike, farmacevte inkemikeISIS april 2003

123Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k programKlini~ni oddelek za hematologijo,SPS Interna klinika, doc. dr. Du-{an Andolj{ek, dr. med.doc. dr. Du{an Andolj{ek, Klini~ni oddelek za hematologijo,SPS Interna klinika, KC Ljubljana, Zalo{ka 7, 1525Ljubljana, e-po{ta: dusan.andoljsek@kclj.sikotizacije ni *** *** Isis4/2003Klini~ni oddelek za abdominalno ga. Sa{a Rus, Klini~ni oddelek za abdominalno kirurgijo,kirurgijo, SPS Kirur{ka klinika, Klini~nicenter Ljubljana, prof. dr. 01 52 24 788, faks: 01 52 22 209tajni{tvo, KC Ljubljana, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.:Stane Rep{e, dr. med., doc. dr.Franc Jelenc, dr. med.40.000,00 SIT poslovni ra~un: 02053-delavnica in simpozij,10.000,00 00600, s pripisom imena0012745211, sklic na {t.:SIT simpozij udele`encav postopkuIsis3/2003Sekcija za zobne bolezni in endodontijoSZD, doc. dr. Franek Klemenc,dr. stom.ga. Marjana Bajt, Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled,tel.: 04 57 80 350, faks: 04 57 80 35536.000,00 SIT(DDV je vklju~en)Albatros Bled, {t.:03139-108754007312 Isis3/2003In{titut RS za rehabilitacijo, Katedraza fizikalno in rehabilitacijskomedicino MF, prof. dr. HelenaBurger, dr. med., asist. dr. NikaGoljar, dr. med.ga. Ela Lopari~, In{titut za rehabilitacijo, Linhartova 51,1000 Ljubljana, tel.: 01 47 58 441, faks: 01 43 76 589,e-po{ta: ela.loparic@mail.ir-rs.si32.000,00 SIT transakcijski ra~un:01100-6030278088v postopkuIsis12/2002Klini~ni oddelek za pediatrijo –Splo{na bolni{nica Maribor, Dispanzerza otroke in dispanzer za{olske otroke in mladostnike –Zdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaMaribor, Zdru`enje za pediatrijoSZD, prof. dr. Alojz Gregori~, dr.med.ga. Liljana Kova~, Klini~ni oddelek za pediatrijo, Splo{nabolni{nica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.:02 32 12 465, faks: 02 33 12 393, e-po{ta:pediatrija.mb@sb-mb.si ali ga. Tatjana Mauko, OEV@OM, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Vo{-njakova 2-4, 2000 Maribor, tel.: 02 22 86 356, faks:02 22 86 581, e-po{ta: tatjana.mauko@zd-mb.si30.000,00 SIT(DDV je vklju-~en), 15.000,00SIT (DDV jevklju~en) za endantransakcijski ra~un:04515-0000124280, sklicna {t. 1031, s pripisom“XIII. sre~anje pediatrov vMariboru”*** Isis3/2003Klini~ni oddelek za travmatologijo,Ortopedska klinika, Klini~nicenter Ljubljana, Slovensko zdru-`enje za artroskopsko kirurgijo inpo{kodbe pri {portuasist. mag. Simon Herman, dr. med., Klini~ni oddelek zatravmatologijo, KC Ljubljana, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 23 255, faks: 01 52 22 242, e-po{ta:simon.herman@kclj.si30.000,00 SIT(brez DDV)*** *** Isis4/2003prof. dr. Uro{ Skaleri~, Medicinskafakulteta, Odsek za stomatologijoga. Sonja Leben, Medicinska fakulteta, Odsek za stomatologijo,Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana,tel.: 01 52 24 371, faks: 01 52 22 50410.000,00 SIT01100-6030708380,sklic na {t. 230/26-laserv postopkuIsis3/2003Odbojkarska sekcija, [portnodru{tvo MedicusGSM: 031 630 178****** *** Isis3/2003SZD, Zdru`enje za perinatalno medicino,Slovensko zdru`enje za jeva 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 14 355, faks: 01 52ga. Nata{a Petkov{ek, Katedra za ginekologijo, [lajmer-nuklearno medicino, KC, Ginekolo{kaklinika, doc. dr. Ksenija Ger-26 130, e-po{ta: natasa.petkovsek@mf.uni-lj.si{ak, dr. med., asist. dr. SimonaGaber{~ek, dr. med.12.000,00 SIT(DDV je vklju~en)transakcijski ra~un:02222-00195185884,5 Isis4/2003Splo{na bolni{nica Maribor, Slu`baza ginekologijo in perinatologirodnegaoddelka, Oddelek za perinatologijo, Splo{naprim. mag. Ksenija Ogrizek Pelki~, dr. med., Pisarna pojo,Oddelek za perinatologijo, bolni{nica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,prim. Igor Japelj, dr. med. tel.: 02 32 12 450, faks: 02 33 12 393Center za zastrupitve, prim. MartinMo`ina, dr. med.ga. Justina Japelj, Klini~ni center Ljubljana, SPS Internaklinika, tajni{tvo, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 23 152, faks: 01 52 23 11860.000,00 SIT 01100-60302788185,sklic na {t.: 1106-203040.000,00 SIT transakcijski ra~un:01100-6030277894*** ****** Isis 3/2003april 2003 ISIS

124Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo VsebinakandidatovAPRIL 200310. 15.00 Koper, Zdravstveni dom Koper,Dellavallejeva 3DENVER II SLOVENIJA – PODIPLOMSKI TE^AJ ZAIZVAJALCE TESTA15 podiplomski te~aj za zdravnike in medicinske sestre,ki izvajajo preventivne sistemati~ne preglede otrok vskladu z Navodilom za izvajanje preventivnegazdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur. l. RS,{t. 19, 12. 3. 1998, stran 1253–1282) in spogodbo z ZZZS10. 15.00 Maribor, Zdravstveni dom dr.Adolfa Drolca Maribor,Vo{njakova 2DENVER II SLOVENIJA - TE^AJ ZA IZVAJALCE TESTA 15 podiplomski te~aj za zdravnike in medicinske sestre,ki izvajajo preventivne sistemati~ne preglede otrok vskladu z Navodilom za izvajanje preventivnegazdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur. l. RS,{t. 19, 12. 3. 1998, stran 1253–1282) in s pogodboz ZZZS10.–11. 14.00 Portoro`, Avditorij 2. SPOMLADANSKI SIMPOZIJ O PRAVNIH VIDIKIHMEDICINSKE IN FARMACEVTSKE STROKE: STATUSSLOVENSKEGA ZDRAVNIKA*** simpozij10.–13. 13.00 Kranjska Gora, Hotel Kompas III. SPOMINSKO SRE^ANJE DR. JANIJA KOKALJA:PO[KODBE V OSNOVNEM ZDRAVSTVU30 strokovno izobra`evanje za zdravnike, medicinskesestre, patrona`ne sestre, spremljevalce in voznikere{evalnih vozil11.–12. 13.00 Logarska dolina, Hotel Plesnik SPORO^ANJE SLABE NOVICE *** strokovno sre~anje in u~na delavnica11.–12. 9.00 Roga{ka Slatina, hotel Sava in samostanOlimjeZDRAVLJENJE EPILEPSIJ – NA^ELA DOBRE PRAKSE 60 podiplomska u~na delavnica (Evropska akademijaza epilepsijo) za nevrologe, nevropediatre, psihiatre,ostale zdravnike, ki zdravijo osebe z epilepsijo11.–12.15.00 Maribor, hotel Habakuk MEDLETNI SESTANEK ZDRU@ENJA PNEVMOLOGOVSLOVENIJE*** strokovno sre~anje12. 10.00 Bled, hotel Kompas AKUTNI KORONARNI SINDROM V SLOVENIJI ni omejeno simpozij za vse zdravnike12. 13.00 Murska Sobota, stadion pri O[ I,Mestni parkIII. PREKMURSKI ZDRAVNI[KI TEKni omejeno tek za zdravnike, zobozdravnike, zdravstvene sodelavcein udele`ence izven kategorije23.–25. 8.00 Ptuj, ptujski grad, Pokrajinski muzej,Terme7. KONGRES ENDOSKOPSKE KIRURGIJE SLOVENIJE ni omejeno kongres z mednarodno udele`bo za zdravnike, ki seve~ ukvarjajo z minimalno invazivno kirurgijo25.–26. *** Brdo pri Kranju TE^AJ IZ TRANSPLANTACIJE 2003 *** te~aj25. 9.30 Strunjan, Krka Zdravili{~eStrunjanVE^ ZNANJA O RAKU, MANJ SMRTI *** seminar za zdravnike, diplomirane in vi{je medicinskesestre, zlasti iz primorske regijeISIS april 2003

125Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k programKatedra za pediatrijo Medicinske Beisa @abkar, Denver II u~ni center Zdravstveni dom Koper,Dellavallejeva 3, 6000 Koper,fakultete v Ljubljani, Delovna skupinaza usposabljanje in aplikacijo tel.: 05 66 47 272, faks: 05 62 73 771,presejalnega testa DENVER II v e-po{ta: beisa.zabkar@zd-koper.siSloveniji, Martin Bigec, dr. med.70.000,00 SIT(brez DDV)50103-603-41175, sklicna {t. 230-22*** Isis3/2003Katedra za pediatrijo Medicinskefakultete v Ljubljani, Delovna skupinaDENVER II Slovenija, MartinBigec, dr. med.Milena Franki~, v. m. s., In{truktor Denver II Slovenija,Denver II u~ni center Maribor, Vo{njakova 2, 2000 Maribor,tel.: 02 22 86 326, faks: 02 22 86 58170.000,00 SIT(brez DDV)50103-603-41175, sklicna {t. 230-22*** Isis3/2003SECLI – Zavod za mednarodnopravno izobra`evanje in raziskovanjeLjubljanaSECLI – Zavod za mednarodno pravno izobra`evanje inraziskovanje Ljubljana, Gornji trg 4/II., 1000 Ljubljana,tel.: 01 43 00 065, faks: 01 43 00 066,e-po{ta: secli@s5.net58.500,00 SIT(brez DDV)*** 8 Isis2/2003Zdru`enje zdravnikov dru`inskemedicine – SZD, doc. dr. JankoKersnik, dr. med.ga. Jo`ica Krevh, Osnovno zdravstvo Gorenjske,Gosposvetska 9, 4000 Kranj, tel.: 04 20 82 523,faks: 04 20 26 718, janko.kersnik@s5.net30.000,00 SIT*** *** Isis3/2003Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljanaga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031 632 168,e-po{ta: barbara.ravnik@mali.ljudmila.org29.000,00 SIT(DDV ni vklju~en)transakcijski ra~un:03171-1085403050*** Isis2/2003Liga proti epilepsiji, Nevrolo{kioddelek Celje, Center za epilepsijeotrok in mladostnikov, asist.Igor M. Ravnik, dr. med.ga. Ljubica Vrba, Center za epilepsije otrok in mladostnikov,Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 29 200,~etrtek od 16.00 do 19.00tel.: 01 43 29 393, faks: 01 52 29 35715.000,00 SIT,10.000,00 SIT(1 dan)02014-0019578056 *** Isis4/2003Zdru`enje pnevmologov Slovenije prof. dr. Stanislav [u{kovi~, Klini~ni oddelek za plju~nebolezni in alergijo, Bolni{nica Golnik, 4204 Golnik,tel.: 04 256 91 00,e-po{ta: stanislav.suskovic@klinika-golnik.si****** *** Isis3/2003Center za intenzivno interno medicino,prof. dr. Marko No~, dr. med.prijave: niso potrebne, informacije: prof. dr. Marko No~,dr. med., Center za intenzivno interno medicino, KCLjubljana, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 22 236 ali 239Zdravni{ko dru{tvo Pomurja, Slovenskozdravni{ko {portno dru{- mag. Mitja Lain{~ak, dr. med., SB Murska Sobota, Ul.Vlasta Petric, dr. med., mag. Alojz Horvat, dr. med.,tvo Medicus, mag. Mitja Lain{~ak, dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota, tel.: 02 51 23dr. med.501, 53 41 352, e-po{ta: mitja@s-gsm.ms.edus.siZdru`enje za endoskopsko kirurgijoSlovenije, Kirur{ki oddelek SBdr. Jo`eta Potr~a Ptuj, prof. dr.Alojz Pleskovi~, dr. med.ga. Ema Flaj{man, tajni{tvo SB dr. Jo`eta Potr~a Ptuj,Potr~eva 23-25, 2250 Ptuj, tel.: 02 77 15 511,faks: 02 77 24 511kotizacije ni1.000,00 SIT za~lane Medicusa,2.000,00 SIT zaostale170 EUR(200 EUR)*** *** Isis4/2003*** *** Isis3/200301100-6030278670 *** ***Slovensko zdravni{ko dru{tvo -Dru{tvo nefrologov Slovenijega. M. Kandus, Klini~ni oddelek za nefrologijo, SPS Internaklinika, Klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 7, 1525Ljubljana, tel.: 01 52 23 12130.000,00 SIT zazdravnike,20.000,00 SIT zamedicinske sestre****** Isis1/2003Obalno dru{tvo za boj proti raku,Zveza slovenskih dru{tev za bojproti rakuga. [onc, Obalno dru{tvo za boj proti raku, Jur~i~eva 2,6000 Koper, GSM: 031 654 0365.000,00 SIT 10100-0035252317 *** Isis4/2003april 2003 ISIS

126Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo VsebinakandidatovMAJ 20038. 15.00 Velenje, Zdravstveni dom Velenje,Vodnikova 1DENVER II SLOVENIJA - TE^AJ ZA IZVAJALCE TESTA 15 podiplomski te~aj za zdravnike in medicinske sestre,ki izvajajo preventivne sistemati~ne preglede otrok vskladu z Navodilom za izvajanje preventivnegazdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur. l. RS,{t. 19, 12. 3. 1998, stran 1253–1282) in s pogodboz ZZZS8. 15.00 Maribor, Zdravstveni dom dr.Adolfa Drolca Maribor,Vo{njakova 2DENVER II SLOVENIJA - TE^AJ ZA IZVAJALCE TESTA 15 podiplomski te~aj za zdravnike in medicinske sestre,ki izvajajo preventivne sistemati~ne preglede otrok vskladu z Navodilom za izvajanje preventivnegazdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur. l. RS,{t. 19, 12. 3. 1998, stran 1253–1282) in s pogodboz ZZZS8.–10. *** Bled, Festivalna dvorana UPRETI SE ZLORABI ni omejeno mednarodna konferenca za psihiatre, zdravnike splo-{ne medicine, pediatre, {olske zdravnike9.–10. 10.00 Roga{ka Slatina, Kulturni center ROGA[KI DNEVI 2003 ni omejeno simpozij za gastroenterologe in ostale zdravnike, kijih tematika zanima9.–11. 12.00 Maribor, hotel Piramida 16TH ANAESTHESIA SYMPOSIUM ALPE-ADRIA ni omejeno strokovno sre~anje za anesteziologe in vi{je medicinskesestre12.–15.8.00 Maribor, Splo{na bolni{nicaMariborU^NA DELAVNICA: EMBRIONALNA IN FETALNAANATOMIJA5 u~na delavnica za ehologe, ki `e obvladajo osnovneultrazvo~ne diagnostike15. 15.00 Koper, Zdravstveni dom Koper,Dellavallejeva 3DENVER II SLOVENIJA – PODIPLOMSKI TE^AJ ZAIZVAJALCE TESTA15 podiplomski te~aj za zdravnike in medicinske sestre,ki izvajajo preventivne sistemati~ne pregledeotrok v skladu z Navodilom za izvajanje preventivnegazdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur. l.RS, {t. 19, 12. 3. 1998, stran 1253–1282) in s pogodboz ZZZS16.–17. 13.00 Logarska dolina, Hotel Plesnik SPORO^ANJE SLABE NOVICE *** strokovno sre~anje in u~na delavnica16.–17. 15.00 Oto~ec, [port hotel Oto~ec [OLA URGENTNE NEVROLOGIJE ni omejeno simpozij za zdravnike splo{ne/dru`inske medicine,zdravnike NMP, interniste in nevrologe16.–17. 9.00 [marje{ke Toplice @ILNE BOLEZNI PRI OSEBAH Z OGRO@AJO^IMISPREMLJAJO^IMI BOLEZENSKIMI STANJI*** strokovno sre~anje za vse zdravnike, ki zdravijo bolnikez `ilnimi boleznimi16.–17. 13.00 Maribor, Kazinska dvorana SNG 14. SRE^ANJE INTERNISTOV IN ZDRAVNIKOV SPLO[NEMariborMEDICINE “IZ PRAKSE ZA PRAKSO”*** strokovno sre~anje internistov in splo{nihzdravnikovISIS april 2003

127Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k programKatedra za pediatrijo Medicinske Margareta Seher Zupan~i~ in Alojzijo ^epin, Denver IIfakultete v Ljubljani, Delovna skupinaza usposabljanje in aplikacijo Velenje, tel.: 03 89 95 460, faks: 03 58 69 039, e-po-u~ni center Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320presejalnega testa DENVER II v {ta: denverII@zd-velenje.siSloveniji, Martin Bigec, dr. med.70.000,00 SIT(brez DDV)50103-603-41175, sklicna {t. 230-22*** Isis3/2003Katedra za pediatrijo Medicinskefakultete v Ljubljani, Delovna skupinaDENVER II Slovenija, MartinBigec, dr. med.Milena Franki~, v. m. s., In{truktor Denver II Slovenija,Denver II u~ni center Maribor, Vo{njakova 2, 2000 Maribor,tel.: 02 22 86 326, faks: 02 22 86 58170.000,00 SIT(brez DDV)50103-603-41175, sklicna {t. 230-22*** Isis3/2003Psihiatri~na klinika Ljubljana,Slovensko dru{tvo za dru`inskoterapijo, ga. Dubravka Trampu`ga. Fani Zorec, Klini~ni oddelek za mentalno zdravje,Zalo{ka 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 74 955glej rumenestrani*** 18 Isis3/2003Zdru`enje gastroenterologov Slovenije,prof. dr. Sa{a Markovi~,dr. med.Jo`e Kokovnik, dr. med., Stritarjeva ulica 21, 3250 Roga{kaSlatina, GSM: 041 331 477, faks Zdravili{~e-Zdravstvo d.o.o.: 03 81 17 01110.000,00 SITpla~a se na simpoziju *** Isis3/2003Slovensko zdru`enje za anesteziologijoin intenzivno medicino,prim. Nada Kodri~, dr. med.Jasmina Markovi~, dr. med., GSM: 031 523 031, 17.000,00 SITfaks: 01 52 24 791, prim. Nada Kodri~, dr. med., zdravniki (brezGSM: 031 523 061, faks: 01 52 22 234, SZAIM, Klini~ni DDV),oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino, KC 15.000,00 SITLjubljana, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljanasestre (brez DDV)ra~un bo izstavljen poprijavi*** ***Splo{na bolni{nica Maribor,Slu`ba za ginekologijo in perinatologijo,Oddelek za perinatologijo,prim. Igor Japelj, dr. med.prim. mag. Ksenija Ogrizek Pelki~, dr. med., Pisarna porodnegaoddelka, Oddelek za perinatologijo, Splo{nabolni{nica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 0232 12 450, faks: 02 33 12 39360.000,00 SIT 01100-60302788185,sklic na {t.: 1106-2030*** ***Katedra za pediatrijo Medicinskefakultete v Ljubljani, Delovna skupinaza usposabljanje in aplikacijopresejalnega testa DENVER II vSloveniji, Martin Bigec, dr. med.Beisa @abkar, Denver II u~ni center Zdravstveni dom Koper,Dellavallejeva 3, 6000 Koper, tel.: 05 66 47 272,faks: 05 62 73 771, e-po{ta: beisa.zabkar@zd-koper.si70.000,00 SIT (brezDDV)50103-603-41175, sklicna {t. 230-22*** Isis3/2003Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljanaga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana,GSM: 031 632 168,e-po{ta: barbara.ravnik@mali.ljudmila.org29.000,00 SIT(DDV ni vklju~en)transakcijski ra~un:03171-1085403050*** Isis2/2003Zdru`enje nevrologov Slovenije,SPS Nevrolo{ka klinika – Klini~nioddelek za nevrologijo, prof. dr.Anton Mesec, dr. med.ga. Anka @ek{, Klini~ni center, SPS Nevrolo{ka klinika,Klini~ni oddelek za nevrologijo, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 22 311, e-po{ta: anka.zeks@kclj.si25.000,00 SIT zDDVpla~ilo po prejetju ra~una *** Isis4/2003Zdru`enje za `ilne bolezni SZDga. Jelka Kos, Klini~ni oddelek za `ilne bolezni, KCLjubljana, Riharjeva 24, 1000 Ljubljana,tel.: 01 28 08 032, faks: 01 28 08 070,e-po{ta: jelka.kos@trnovo.kclj.si20.000,00 SIT(DDV je vklju~en)*** *** Isis4/2003Splo{na bolni{nica Maribor, Klini~nioddelek za interno medicinoMaribor, Zdravni{ko dru{tvo Maribor,Zdru`enje internistov SZDga. Kodrin, tajni{tvo Klini~nega oddelka za interno medicino,SB Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,tel.: 02 32 12 87115.000,00 SIT, do20. 4. 200312.000,00 SITtransakcijski ra~un:04515-0000124280,sklic na {t. 1009*** Isis4/2003april 2003 ISIS

128Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo VsebinaMAJ 2003kandidatov16.–17. *** Bohinjsko jezero, hotel Bellevue DOSTOP SOCIALNO PRIKRAJ[ANIH SKUPIN DOZDRAVSTVENEGA VARSTVA V SLOVENIJI30 seminar za vse zdravnike, zlasti splo{ne, dru`inskein pediatre21.–22. 9.00 Hrva{ka, Pore~, hotel Pical 1. JADRANSKA KONFERENCA O ODVISNOSTI: ZDRAV-LJENJE, ZMANJ[EVANJE [KODE, REHABILITACIJAni omejeno konferenca za vse, ki se ukvarjajo z obravnavo odvisnihod drog, posebej za zdravnike in negovalnoosebje v primarnem zdravstvu21.–23. 9.00 Maribor, Splo{na bolni{nicaMariborU^NA DELAVNICA: TEHNIKE ASISTIRANEREPRODUKCIJE10 u~na delavnica za zdravnike ginekologe22. 15.00 Maribor, Zdravstveni dom dr.Adolfa Drolca Maribor,Vo{njakova 2DENVER II SLOVENIJA - TE^AJ ZA IZVAJALCE TESTA 15 podiplomski te~aj za zdravnike in medicinske sestre,ki izvajajo preventivne sistemati~ne preglede otrok vskladu z Navodilom za izvajanje preventivnegazdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur. l. RS,{t. 19, 12. 3. 1998, stran 1253–1282) in s pogodboz ZZZS22.–23. 16.00 Velenje, hotel Paka 9. SLOVENSKI UROLO[KI SIMPOZIJ V SODELOVANJU ZEVROPSKO UROLO[KO [OLO “RAK LEDVICE”ni omejeno simpozij za vse zdravnike22.–24. 9.00 Portoro`, Grand hotel Emona INTERNATIONAL SYMPOSIUM OF SPORTS INJURIES *** simpozij za ortopede, travmatologe, zdravnike {portnemedicine, fiziatre, fizioterapevte23. 17.00 [empeter pri Novi Gorici, Splo-{na bolni{nica [empeter pri NoviGoriciSKUP[^INA ZDRU@ENJA KIRURGOV SLOVENIJE *** strokovno sre~anje23. 9.00 Maribor, hotel Habakuk 30 LET CENTRA ZA BOLEZNI DOJK V MARIBORU ni omejeno simpozij z mednarodno udele`bo za vse zdravnike23. 14.00 Ljubljana, dvorana Krke ZDRAVA PREHRANA PRI OTROKU IN MLADOSTNIKU 120 strokovno sre~anje za pediatre in {olske zdravnike23. 9.00 Portoro`, Hoteli Morje 1. SIMPOZIJ O ODVISNOSTI DE@EL SREDNJE INJUGOVZHODNE EVROPE: SUBSTITUCIJSKA TERAPIJA,REGIONALNO MRE@ENJEni omejeno simpozij za vse, ki se ukvarjajo z obravnavo odvisnihod drogISIS april 2003

129Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k programSlovenska filantropija, UNHCR Visokikomisariat Zdru`enih narodovza begunce, Ljubljana zdravo mestoLjubljana zdravo mesto, Ulica stare pravde 2,1000 Ljubljana, tel.: 01 30 61 387,e-po{ta: jerica.ogrinc@ljubljana.si10.000,00 SIT03100-1001024774 *** Isis4/2003Ustanova Odsev se sliši, asist.Andrej Kastelic, dr. med.asist. Andrej Kastelic, dr. med., Ustanova Odsev se sli{i,Zalo{ka 29, 1000 Ljubljana, tel.: 01 54 21 350,54 21 355, faks: 01 54 21 354,e-po{ta: andrej.kastelic@guest.arnes.si23.500,00 SIT do30. 4. 2003,potem28.000,00 SIT02010-0035849226 *** ***Splo{na bolni{nica Maribor, Slu`baza ginekologijo in perinatologiljanska5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 462,ga. Suzana Knuple`, Splo{na bolni{nica Maribor, Ljubjo,Oddelek za reproduktivno medicinoin ginekolo{ko endokrino-faks: 02 33 12 393, e-po{ta: ivf.mb@sb-mb.silogijo, prof. dr. Veljko Vlaisavljevi},dr. med.40.000,00 SITpred pla~ilom pokli~itekontaktno osebo20 Isis2/2003Katedra za pediatrijo Medicinskefakultete v Ljubljani, Delovna skupinaDENVER II Slovenija, MartinBigec, dr. med.Milena Franki~, v. m. s., In{truktor Denver II Slovenija,Denver II u~ni center Maribor, Vo{njakova 2,2000 Maribor, tel.: 02 22 86 326, faks: 02 22 86 58170.000,00 SIT(brez DDV)50103-603-41175, sklicna {t. 230-22*** Isis3/2003Urolo{ki oddelek, Splo{na bolni-{nica Slovenj Gradec, prim. NadoVodopija, dr. med.prim. Nado Vodopija, dr. med., Marko Zupan~i~, dr.med., Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec, Urolo{ki oddelek,Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec, tel.: 0288 23 463, e-po{ta: marko.zupancic@urology.sb-sg.si30.000,00 SIT01100-6030278961-00-299970, s pripisom “9.slovenski urolo{kisimpozij”*** ***Slovenian Society for Arthroscopissurgery and sports traumatology,Olympic Committee Sloveniein Assotiation of labor, transportand sports medicine of Slovenia,prof. dr. Vinko Pavlov~i~,prof. dr. Ejnar Erikssonga. Alenka Kregar, Cankarjev dom, Pre{ernova 10,1000 Ljubljana, tel.: 01 24 17 133, faks: 01 24 17 296250 EUR do 31.3. 2003, nato310 EUR01261-6030357790,sklic na {t.0509747-651101-03*** Isis4/2003Zdru`enje kirurgov Slovenije informacije: doc. dr. Radko Komadina, dr. med., Splo-{na bolni{nica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, e-po{ta:sbcrdi@guest.arnes.si, prijave: Slovensko zdravni{kodru{tvo, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljanakotizacije ni*** *** ***Klini~ni oddelek za ginekologijoin perinatologijo, Splo{na bolni-{nica Maribor, doc. dr. Iztok Taka~,dr. med.ga. Andreja [lag, Klini~ni oddelek za ginekologijo in perinatologijo,Splo{na bolni{nica Maribor, Ljubljanska 5,2000 Maribor, tel.: 02 32 12 178, faks: 02 33 12 393kotizacije ni*** 5 Isis4/2003Zdru`enje za pediatrijo SZD prijave niso potrebnekotizacije ni*** *** Isis4/2003Ustanova Odsev se sli{i, asist.Andrej Kastelic, dr. med.asist. Andrej Kastelic, dr. med., Ustanova Odsev se sli{i,Zalo{ka 29, 1000 Ljubljana, tel.: 01 54 21 350, 54 21355, faks: 01 54 21 354,e-po{ta: andrej.kastelic@guest.arnes.si23.500,00 SIT do30. 4. 2003, potem28.000,00 SIT02010-0035849226 *** ***april 2003 ISIS

130Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo VsebinakandidatovMAJ 200325.–27. *** Bled, hotel Kompas, hotel Golf 12. MEDNARODNI SIMPOZIJ IZ INTENZIVNE MEDICINE ni omejeno simpozij za zdravnike in medicinske sestre v intenzivnihenotah29.–31. 10.00 Roga{ka Slatina, Kongresna dvorana12. SRE^ANJE SODNIH MEDICINCEV ALPE-ADRIA-PANNONni omejeno simpozij na temo »Samomor z medicinskega vidika«za zdravnike, pravnike in policiste29.–31. *** Kranjska Gora, hotel Lek OSNOVE KLINI^NE ALERGOLOGIJE IN ASTME 20 delavnica za zdravnike splo{ne prakse30. 8.30 Ljubljana, In{titut RS za rehabilitacijo,Linhartova 51MO@NOSTI IN POTREBA PO REHABILITACIJI STAROST-NIKOV NA DOMU*** interdisciplinarni posvet za zdravnike, fizioterapevte,delovne terapevte, socialne delavce, medicinske sestre,vodstva zdravstvenih domov in domov starej{ihob~anov ter druge strokovnjake, ki srbijo za starostnike30.–31. 9.00 Maribor, hotel Habakuk BEDJANI^EV SIMPOZIJ: SEPSA IN SEPTI^NI [OK ni omejeno simpozij z mednarodno udele`bo za splo{ne zdravnike,infektologe in druge specialiste ter mikrobiologe30.–31. 9.00 Pod~etrtek, Aparthotel Rosa, TermeOlimia4. NOVAKOVI DNEVI: SKUPNI SESTANEK REVMATO-LO[KE SEKCIJE IN ZDRU@ENJA ZA PERINATALNOMEDICINO150 strokovno sre~anje za ginekologe in porodni~arje,revmatologe, neonatologe, medicinske sestre in babice31. *** Ljubljana, SRC Kle~e LETNI TENI[KI TURNIR DVOJIC *** {portno tekmovanjeJUNIJ 20036. 9.00 Ljubljana, srednja predavalnicaMedicinske fakultete, Korytkova 2BOLNI[NI^NE OKU@BE 2003 100 strokovno sre~anje za vse zdravnike, mikrobiologe,medicinske sestre in vse, ki se ukvarjajo z bolni-{ni~no higieno6.–7. 9.30 Portoro`, Avditorij Portoro` 7. MEDNARODNO SRE^ANJE STOMATOLOGOV DE@ELSREDNJE EVROPE IN 10. SLOVENSKI STOMATOLO[KIDNEVI*** vodilna tema: Iz prakse za prakso7. 10.00 Brdo pri Kranju IX. MEDNARODNI MEDICINSKI DUATLON, I. POLETNIMEDICINSKI TEK (10 KM) IN MEDNARODNISTROKOVNI SIMPOZIJni omejeno udele`enci v konkurenci: zdravniki, veterinarji in farmacevti,izven konkurence: {tudenti navedenih poklicevin prijateljiISIS april 2003

131Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k programSlovensko zdru`enje za intenzivnomedicino, dr. Andrej Pernat, dr.med.dr. Andrej Pernat, dr. med., ga. Lidija Gr~ar, tajni{tvoSZIM, Zalo{ka 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 24 836,faks: 01 52 22 29650.000,00 SIT(~lani SZIM43.000,00 SIT)transakcijski ra~un:02014-0013092054*** Isis4/2003In{titut za sodno medicino Medicinskefakultete, prof. dr. Jo`e Bala`ic,dr. med.prof. dr. Jo`e Bala`ic, dr. med., In{titut za sodno medicino,Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 54 37 201,54 37 200, faks: 01 52 43 864200 EUR*** *** ***Klini~ni oddelek za plju~ne bolezniin alergijo, Bolni{nica Golnikga. Irena Dolhar, Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, tel.: 04 25 69 111, faks:04 25 69 117, e-po{ta: irena.dolhar@klinika-golnik.si80.000,00 SIT*** *** Isis3/2002Zdru`enje za fizikalno in rehabilitacijskomedicino, Gerontolo{kodru{tvo, asist. Hermina Damjan,dr. med., Tatjana Erjavec, dr. med.;prijave: ga. Milenka Koselj, Gerontolo{ko dru{tvo Slovenije,Teslova 17, 1000 Ljubljana, e-po{ta: gds@siol.net,informacije: Tatjana Erjavec, dr. med., In{titut RS za rehabilitacijo,Linhartova 51, 1000 Ljubljana, tel.: 01 4758 303, e-po{ta: tatjana.erjavec@mail.ir-rs.si5.000,00 SIT za~lane Zdru`enjain Gerontolo{kegadru{tva, za ostale10.000,00 SIT*** *** Isis4/2003Oddelek za nalezljive bolezni invro~inska stanja, Splo{na bolni-{nica Maribor, Zdravni{ko dru{tvoMaribor in Zdru`enje za infektologijoSZD, prim. Jelka Reber{ekGori{ek, dr. med.prim. Jelka Reber{ek Gori{ek, dr. med., Splo{na bolni-{nica Maribor, Oddelek za nalezljive bolezni in vro~inskastanja, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 631,faks: 02 33 12 39325.000,00 SIT(z DDV)04515-0000124280(Zdravni{ko dru{tvoMaribor)*** Isis4/03Revmatolo{ka sekcija SZD, Zdru-`enje za perinatalno medicinoSZD, mag. Boris Lestan, dr. med.,prim. dr. Vasilij Cerar, dr. med.ga. Milica Trenki~, Zdravni{ka zbornica Slovenije, Dalmatinova10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 30 72 167, faks:01 30 72 169glej rumenestrani*** *** Isis4/2003[portno dru{tvo Medicus,Teni{ka sekcijavodja tekmovanja: Tomi Vou{ek, dr. med.,GSM: 041 562 818****** *** ***Sekcija za klini~no mikrobiologijoin hospitalne infekcije SZDga. Mihaela Oberdank Hrastar, In{titut za mikrobiologijoin imunologijo, tajni{tvo katedre, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana,tel.: 01 54 37 408, faks: 01 54 37 401, e-po{ta:mihaela.oberdank-hrastar@mf.uni-lj.si15.000,00 SIT*** *** Isis4/2003Stomatolo{ka sekcija SZD ga. Katarina Jovanovi~, Slovensko zdravni{ko dru{tvo,Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 42 582,faks: 01 43 42 584za zobozdravnike30.000,00 SIT(brez DDV), zazobozdravstvenedelavce20.000,00 SIT(brez DDV)*** *** Isis4/2003Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med. Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358,e-po{ta: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htmglej rumenestrani*** *** Isis4/2003april 2003 ISIS

132Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo VsebinakandidatovJUNIJ 200311.–14. 15.00 Portoro`, Kongresni center Bernardin10. MEDNARODNI SIMPOZIJ O URGENTNI MEDICINI 700 mednarodni simpozij za zdravnike vseh specialnosti,zobozdravnike in medicinske sestre13.–14. 9.00 Ptuj, grad Ptuj 3. ORMO[KO SRE^ANJE: NEDOKON^ANA ZGODBA –MOTNJE OSEBNOSTI 1ni omejeno simpozij za psihiatre, prihoterapevte, klini~ne psihologe13.–14. 14.30 Dolenjske Toplice, Zdravili{~eDolenjske TopliceSKLEPNA IN OBSKLEPNA BOLE^INA – BOLE^A RAMA *** sekcijski sestanek Zdru`enja za fizikalno in rehabilitacijskomedicino za ~lane zdru`enja in druge strokovnjake,ki jih tema zanima18.–21. 18.00 Cankarjev dom, Ljubljana 9TH CONFERENCE OF THE EUROPEAN SOCIETY OFGENERAL PRACTICE/FAMILY MEDICINE – WONCAEUROPE 2003: THE FUTURE CHALLENGES OF GENER-AL PRACTICE/FAMILY MEDICINE1.800 strokovno izobra`evanje za zdravnike dru`inskemedicine29. 6.-3. 7.*** Ljubljana, Cankarjev dom 1. FEMS - KONGRES EVROPSKIH MIKROBIOLOGOV ni omejeno evropski mikrobiolo{ki kongres za mikrobiologe, infektologe,epidemiologe, higienike in druge zdravnikeSEPTEMBER 20031.–4. *** Ljubljana, Cankarjev dom NATO MEDICAL CONFERENCE *** strokovno sre~anje3.–5. *** Ljubljana, Pravna fakulteta 12TH CONGRESS OF THE EUROPEAN UNION FORSCHOOL AND UNIVERSITY HEALTH AND MEDICINE –CARING OF EUROPE’S YOUNG GENERATION200 evropski kongres za zdravnike {olske medicine,zdravnike v zdravstvenem varstvu {tudentov11.–13. 14.00 Rogla, Sne`na dvorana, hotelPlanja3. KONGRES GINEKOLOGOV IN PORODNI^ARJEVSLOVENIJE300 slovenski kongres za ginekologe in porodni~arje13. *** Portoro` 7. DR@AVNO PRVENSTVO ZDRAVNIKOV INZOBOZDRAVNIKOV V TENISU*** {portno tekmovanje18.–21. *** Ljubljana, Cankarjev dom 42ND ANNUAL MEETING OF THE EUROPEAN SOCIETYFOR PAEDIATRIC ENDOCRINOLOGY1.800 strokovno sre~anje pediatrov endokrinologov z vsehkontinentov19.–20. *** Oto~ec 9. KRKINI REHABILITACIJSKI DNEVI *** strokovno sre~anjeISIS april 2003

133Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k programSlovensko zdru`enje za urgentnomedicino, spec. akad. st. AndrejBru~an, dr. med.ga. Irena Petri~, Slovensko zdru`enje za urgentno medicino,SPS Interna klinika, Klini~ni center, Zalo{ka 7,1525 Ljubljana, tel.: 01 52 25 337, faks: 01 52 22 416,e-po{ta: irena.petric@kclj.siglej rumenestrani*** *** Isis3/2003Psihiatri~na bolni{nica Ormo`,Milena Srpak, spec. klin. psih.ga. Rolanda Kova~ec, Psihiatri~na bolni{nica Ormo`,Ptujska c. 33, 2270 Ormo`, tel.: 02 74 15 199,faks: 02 74 15 200, e-po{ta: uprava.pbo@siol.net15.000,00 SITtransakcijski ra~un:01100-6030278476*** Isis3/2003Zdru`enje za fizikalno in rehabilitacijskomedicino, asist. HerminaDamjan, dr. med.prijave: mag. Klemen Grabljevec, In{titut RS za rehabilitacijo,Linhartova 51, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47 58212, e-po{ta: klemen.grabljevec@mail.ir-rs.si, informacije:asist. Hermina Damjan, dr. med., tel.:01 47 58 217, e-po{ta: hermina.damjan@mail.ir-rs.siza ~lane Zdru`enjakotizacije ni,za ostale20.000,00 SIT*** *** Isis4/2003Zdru`enje zdravnikov dru`inskemedicine – SZD, doc. dr. JankoKersnik, dr. med.ga. Teja Ali~, Cankarjev dom, Pre{ernova 10, 1000Ljubljana, tel.: 01 24 17 135 , faks: 01 24 17 296,teja.alic@cd-cc.si, http://www.woncaeurope2003.org/110.000,00 SIT*** *** Isis4/2003Slovensko mikrobiolo{ko dru{tvo,prof. dr. Peter Rasporga. Natalija Bah ^ad, Cankarjev dom (za kongres FEMS2003), Pre{ernova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 24 17132, faks: 01 24 17 296, e-po{ta: fems2003@cd-cc.si390 EUR,{tudenti 210 EUR*** *** ****** http://www.natoconference.gov.si ****** *** Isis3/2003Sekcija za {olsko in visoko{olskomedicino SZD, European Unionfor School and University Healthand Medicineasist. mag. Mojca Juri~i~, dr. med., Medicinska fakulteta,In{titut za higieno, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana,e-po{ta: mojca.juricic@mf.uni-lj.si****** *** Isis6/2002SPS Ginekolo{ka klinika, prof. dr.@iva Novak Antoli~, dr. med.ga. Martina Pe~lin, KC, SPS Ginekolo{ka klinika, Enotaza raziskovalno delo, [lajmerjeva 3, 1000 Ljubljana,tel.: 01 43 97 590, faks: 01 43 97 590,e-po{ta: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si****** *** ***[portno dru{tvo Medicus, Teni{kasekcijavodja tekmovanja: Radko Tatalovi~, dr. med.,GSM: 041 667 929****** *** ***ESPE – European Society for PaediatricEndocrinology, Klini~nioddelek za endokrinologijo, diabetesin bolezni presnove, SPSPediatri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana, prof. dr. Ciril Kr`i{nik,predsednik ESPE 2003prof. dr. Ciril Kr`i{nik, dr. med., Klini~ni oddelek za endokrinologijo,diabetes in bolezni presnove, SPS Pediatri~naklinika, tel.: 01 52 29 224, faks: 01 52 29 357,e-po{ta: krzisnik@mf.uni-lj.si****** *** ***Zdru`enje zdravnikov dru`inskemedicine SZD, Krka Zdravili{~ad.o.o.g. Marjan ^erne, Krka Zdravili{~a d.o.o., Ljubljanska 26,8501 Novo mesto, tel.: 07 37 31 942,faks: 07 37 31 919****** *** ***april 2003 ISIS

134Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo VsebinakandidatovSEPTEMBER 200326.–27. *** Ljubljana, velika predavalnicaMedicinske fakulteteMEDNARODNI SIMPOZIJ OB TRIDESETLETNICI RAZVO-JNE NEVROLOGIJE350 strokovno sre~anje in praznovanje obletnice26.–27. 9.00 Maribor, Kongresni center HabakukAKUTNA STANJA: ZNAMENJA, SIMPTOMI, SINDROMI,DIFERENCIALNA DIAGNOZA IN UKREPANJE250 seminar in u~ne delavnice za zdravnike dru`inskemedicine, urgentne medicine, intenzivne medicinein dru`inske medicineOKTOBER 20039.–11. *** Golnik, Bolni{nica Golnik in Brdopri Kranju, hotel KokraGOLNI[KI SIMPOZIJ – PREDAVANJA IN U^NEDELAVNICE S PODRO^JA BRONHOLOGIJE, PLJU^NEFUNKCIJE IN CITOPATOLOGIJE30 v vsakidelavnici,predavanjeneomejenomednarodno strokovno sre~anje za specialiste, specializantepulmologe in medicinske sestre10.–11. *** La{ko, Kulturni center La{ko III. SIMPOZIJ - DOJENJE ZA ZDRAVO @IVLJENJE *** simpozij17.–18. 9.00 Oto~ec, Kongresni center Oto~ec 11. DNEVI ORALNEGA ZDRAVJA SLOVENIJE 300 simpozij, predavanja, okrogla miza za zobozdravnike,visoke, vi{je in srednje sestre v zobozdravstvenipreventivi17.–19. *** Preddvor, grad HribTI[INA – SKUPINSKA ANALITI^NA EKSPLORACIJA 50 u~na delavnica za zdravnike, psihologe, medicinskesestre, socialne delavce in vse, ki jih zanima delo sskupino in v skupini20.–23. *** Portoro`, Grand hotel Emona 3. SLOVENSKI PULMOLO[KI IN ALERGOLO[KI KON-GRES Z MEDNARODNO UDELE@BOni omejeno strokovno sre~anje20.–23. *** Portoro`, Grand hotel Emona 2. SLOVENSKI IMUNOLO[KI KONGRES Z MEDNAROD-NO UDELE@BOni omejeno strokovno sre~anje24.–25. *** Bled, Grand hotel Toplice 3. MEDNARODNI SIMPOZIJ O ASISTIRANIREPRODUKCIJIni omejeno mednarodni simpozij o postopkih oploditve z biomedicinskopomo~jo za zdravnike, biologe, medicinskesestre, laborante s podro~ja asistirane reprodukcijeISIS april 2003

135Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k programPediatri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana, Milivoj Veli~kovi}Perat, dr. med.Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358,e-po{ta: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm30.000,00 SIT,upokojenci in sekundarijibrezpla~no*** *** ***Zdru`enje zdravnikov dru`inskemedicine SZD, Katedra za dru`inskomedicino MF, ZD dr. AdolfaDrolca Mariborasist. dr. [tefek Grmec, dr. med., PHE ZD Adolfa DrolcaMaribor, Ulica talcev 9, 2000 Maribor35.000,00 SIT02222-0019518588 *** Isis12/2003Bolni{nica Golnik, Klini~ni oddelekza plju~ne bolezni in alergijoga. Irena Dolhar, Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni inalergijo, Bolni{nica Golnik, 4204 Golnik, tel.: 04 25 69111, e-po{ta: irena.dolhar@klinika-golnik.si,http://www.klinika-golnik.si500 EUR, mo`naje prijava na posameznedelavnice*** *** Isis3/2003Nacionalni odbor za spodbujanjedojenja, Slovenski odbor za Unicef,Ginekolo{ko-porodni{ki oddelekSB Celjega. Vesna Savnik, Slovenski odbor za Unicef, Pav{i~eva 28.000,00 SIT1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 38 078,(DDV ni vkljufaks:01 58 38 081, e-po{ta: vesna.savnik@unicef-slo.si ~en), upokojenciin {tudentje7.000,00 SIT(DDV ni vklju~en)*** *** Isis3/2003prim. Danica Homan, dr. stom. ga. Melita Trop, ga. Brigita Jure{, ZD Ptuj, Zobozdravstvena35.000,00 SIT za 06000-0117518127 *** ***preventiva, Potr~eva 19 a, 2250 Ptuj, tel.: 02 771 ~lane, 40.000,0025 11 ali 031 695 131SIT za ostaleSlovensko dru{tvo za skupinskoanalizo, prim. Franc Peternel, dr.med.prim. Franc Peternel, dr. med., Slovensko dru{tvo zaskupinsko analizo, Njego{eva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 0123 15 990, 43 44 517, faks: 01 23 02 899 (torek med11.00 in 13.00)****** *** ***Klini~ni oddelek za plju~ne bolezniin alergijo, Bolni{nica Golnikdoc. dr. Mitja Ko{nik, dr. med., Klini~ni oddelek zaplju~ne bolezni in alergijo, Bolni{nica Golnik,4104 Golnik, tel.: 04 25 69 111, faks: 04 25 69 117,e-po{ta: mitja.kosnik@klinika-golnik.si,http://www.klinika-golnik.si****** *** ***Medicinska fakulteta, In{titut zamikrobiologijo in imunologijoprof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med., Medicinska fakulteta,In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Korytkova 2,1000 Ljubljana, e-po{ta: vladimir.kotnik@mf.uni-lj.si,http://www.klinika-golnik.si****** *** ***SPS Ginekolo{ka klinika, KCLjubljana, Slovensko dru{tvo zareproduktivno medicino, prof. dr.Helena Meden Vrtovecprijave: Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled,tel.: 04 57 80 350, faks: 04 57 80 355,e-po{ta: albatros@albatros-bled-sp.si, splet:http://www.albatros-bled.com, informacije: ga. MartinaPe~lin, tel.: 01 43 97 590, faks: 01 43 97 590,e-po{ta: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si, ga. Bo`aKru{i~, tel.: 01 52 26 200****** *** ***april 2003 ISIS

136Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo VsebinakandidatovNOVEMBER 20036.–8. 17.00 Roga{ka Slatina XVII. REPUBLI[KI STROKOVNI SEMINAR DZDS 350-400 strokovna doktrina Stomatolo{ke klinike za vse zobozdravstvenedelavce7.–8. *** Portoro`, Grand hotel Emona 45. TAV^ARJEVI DNEVI *** strokovno sre~anje za {ir{i krog zdravnikov ter {tudentemedicine21. 11.00 Maribor, Rektorat Univerzev Mariboru, Slom{kov trg 151. SLOVENSKI SIMPOZIJ O ENDOSKOPSKEM ULTRA-ZVOKU V GASTROENTEROLOGIJIni omejeno strokovni simpozij z mednarodno udele`bo ob 10.obletnici endoskopskega ultrazvoka v Sloveniji zavse zdravnike, ki se ukvarjajo z boleznimi prebavil(internisti, kirurgi, splo{ni zdravniki, onkologi, radiologi,pediatri)28.–29. *** Kranjska Gora, hotel Lek XIV. STROKOVNI SESTANEK SLOVENSKEGA NEFRO-LO[KEGA DRU[TVA*** sestanek je namenjen nefrologom, internistom invsem zdravnikom, ki jih zanima podro~je nefrologije,dialize in transplantacije ledvic29. 9.00 Ljubljana, Unionska dvorana 5. STROKOVNI SEMINAR ZDRU@ENJA ZA MAKSILOFA-CIALNO IN ORALNO KIRURGIJO SLOVENIJE: OBRAVNA-VA PATOLO[KIH SPREMEMB NA SLUZNICAH USTNEVOTLINEAVGUST 200422.–26. *** Ljubljana, Cankarjev dom 1. SVETOVNI KONGRES RAZVOJNE MEDICINE(http://www.iskratel.si/dev-medicine/index.html)500 strokovno sre~anje za zobozdravnike in zdravnike1.600 kongres za raziskovalce in klinikeAVGUST 200726.–30. *** Ljubljana 7. EVROPSKI KONGRES OTRO[KE NEVROLOGIJE 1.600 kongresISIS april 2003

137Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k programDru{tvo zobozdravstvenih delavcev,prof. dr. Uro{ Skaleri~, dr.med.ga. Martina Kajzer, SPS Stomatolo{ka klinika, Hrvatskitrg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 30 02 110,faks: 52 22 494****** *** ***Univerza v Ljubljani, Medicinskafakulteta, Katedra za interno medicinoasist. mag. Hugon Mo`ina, dr. med., Katedra za internomedicino, Medicinska fakulteta, Zalo{ka 7,1000 Ljubljana40.000,00 SIT +DDV*** *** Isis4/2003Splo{na bolni{nica Maribor, Klini~nioddelek za interno medicino,Oddelek za gastroenterologijo,prim. doc. dr. Marjan Skalicky, dr.med.ga. Zdenka Kodrin, tajni{tvo Klini~nega oddelka za internomedicino, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,tel.: 02 32 12 871, 32 12 349, faks: 02 33 12 393kotizacije ni*** *** ***SZD – Slovensko nefrolo{ko dru{-tvoprim. doc. dr. Marko Malovrh, dr. med., Center za hemodializoLeoni{~e, Zalo{ka 13, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 22 460, faks: 01 52 22 460,e-po{ta: marko.malovrh@mf.uni-lj.sikotizacija ni predvidena*** *** ***Zdru`enje za maksilofacialno inoralno kirurgijo Slovenije, asist.mag. Andrej A. Kansky, dr. stom.ga. Milena @ajdela, Zdru`enje za maksilofacialno in oralnokirurgijo Slovenije, Zalo{ka 2, 1525 Ljubljana,tel.: 041 573 791, e-po{ta: maxfac.oral@kclj.si***poslovni ra~un:02014-0087754603*** ***Pediatri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana, Milivoj Veli~kovi} Perat,dr. med.Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358,e-po{ta: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm****** *** ***Pediatri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana, Milivoj Veli~kovi}Perat, dr. med.Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358,e-po{ta: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm****** *** ***april 2003 ISIS

138Uredni{tvu revije IsisDalmatinova 10, 1000 LjubljanaV reviji Isis `elimo objaviti prilo`eno obvestilo o strokovni prireditvi. Prvo obvestilo `elimo objaviti v{tevilki Izide.Ustrezni program strokovnega sre~anja naj bo objavljen v{tevilki Izide.Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev po{iljamo naslednje podatke:Mesec prireditveProstor, kjer bo prireditevDan prireditvePri~etek, uraNaslov strokovnega sre~anjaKraj [tevilo slu{ateljev (~e je dolo~eno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, simpozij, posvetovanje, u~na delavnica...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravni{kega dru{tva...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za po{iljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. {tevilke in {t. faksaVi{ina kotizacijeNaslov in {tevilka `iro ra~una[tevilo kreditnih to~k Kraj in datum Podpis organizatorjaISIS april 2003

Leto XII. Številka 4 1. april 2003IsisGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeThe professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija IsisImpressumLETO XII, ŠT. 4, 1. april 2003UDK 61(497. 12)(060. 55)UDK 06. 055:61(497. 12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIKPUBLISHED BYThe Medical Chamber of SloveniaZdravniška zbornica SlovenijeDalmatinova 10, p. p. 16301001 Ljubljanatel.: 01/30 72 100faks: 01/30 72 109E-pošta: zdravniska.zbornica@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276UREDNIŠTVO . EDITORIAL OFFICEDalmatinova 10, p. p. 16301001 Ljubljanatel.: 01/30 72 152faks: 01/30 72 159E-pošta: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIKEDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLEEDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E-pošta: eldar.gadzijev@sb-mb.siTel.: 02/32 11 244UREDNICA . EDITORElizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.E-pošta: eb.najzer@zzs-mcs.siUREDNIŠKI ODBOREDITORIAL BOARDprof. dr. Zoran Arnež, dr. med.Martin Bigec, dr. med.prof. dr. Nenad Funduk, dr. stom.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.doc. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.LEKTORICA . REVISIONMarta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov.TAJNICA UREDNIŠTVA . SECRETARYMarija CimpermanRAČUNALNIŠKA POSTAVITEV INPRIPRAVA ZA TISK . DTPCamera d.o.o.Ob dolenjski železnici 182, Ljubljanatel.: 01/420 12 00TRŽENJE . MARKETINGAtelier IM d.o.o.,Design. Promocija . KomunikacijeBreg 22, Ljubljanatel.: 01/24 11 930faks: 01/24 11 939E-pošta: atelier-im@siol.netTISK . PRINTED BYTiskarna Povše, Povšetova 36 aLjubljanatel.: 01/230 15 42The Isis JournalThe Isis Journal is issued on the first dayof each month. The annual subscriptionfor non-members is 11.760,00 SIT. A singleissue costs 980,00 SIT. The tax is includedin price. Manuscripts are not returnedto authors. An honorarium is paidfor selected articles. Printed 7.000 copies.Postage for the Journal Isis paid atthe 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, anEgyptian goddess, of all the gods and goddesses.The legend describes her as boththe sister and the wife of Osiris, the firstking in history. Isis had healing powers.She could also give new life into the bodywith her wings. According to the legend,her power extended all over the world.Each person is a drop of her blood. Shewas considered as the founder of medicine.A detail on a granite sarcophagus ofRamses III from the XX th dynasty showsher as a symbolic picture. This image andher name were chosen to be the title ofthe journal of the Medical Chamber ofSlovenia, the goal of which is to unite andlink together doctors in their efforts towardsthe welfare of all people, the drops of bloodfrom the goddess Isis. ___________SodelovaliAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med.,zdravnik, Zdravniška zbornica Slovenije• Darja Boben Bardutzky, dr.med., zdravnica, Psihiatrična bolnišnicaVojnik • Jurij Bon, dr. med., zdravnik,Psihiatrična bolnišnica Begunjena Gorenjskem • Miroslava CajnkarKac, dr. med., zdravnica, Zdravstvenidom Slovenj Gradec • Janez Čepljak,predsednik KUD “MePZ dr. BogdanDerč” • Davorin Dajčman, dr. med.,zdravnik, Oddelek za gastroenterologijo,Klinični oddelek za interno medicino,Splošna bolnišnica Maribor •Gabrijela Dšuban, dr. med., IK II. stopnje,Zavod za pokojninsko in invalidskozavarovanje Slovenije • Glavniodbor Fides • Tadej Gale, univ. dipl.prav., Zdravniška zbornica Slovenije• Asist. Matija Gorjanc, dr. med., dr.stom., zdravnik in zobozdravnik, Kliničnioddelek za maksilofacialno inoralno kirurgijo, SPS Kirurška klinika,Klinični center Ljubljana • Prof. dr.Anton Grad, dr. med., zdravnik, Kliničnioddelek za nevrologijo, SPS Nevrološkaklinika, Klinični center Ljubljana• Vesna Habe Pranjič, univ.dipl. prav., Zdravniška zbornica Slovenije• Alenka Hafner, dr. med.,zdravnica, Oddelek za socialno medicino,analitiko in promocijo zdravja,Zavod za zdravstveno varstvo Kranj• Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., zdravnik,Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo,Medicinska fakulteta Ljubljana• Rade Iljaž, dr. med., zdravnik,Zdravstveni dom Brežice • PeterKadunc • Vida Košmelj Beravc, dr.med., upokojena zdravnica, Kranj •Andreja Krt Lah, dr. med., Oddelekza socialno medicino, analitiko in promocijozdravja, Zavod za zdravstvenovarstvo Kranj • Jurij Kurillo, dr. med.,upokojeni zdravnik, Kranj • Lekarniškazbornica Slovenije • Sonja LevakHozjan, dr. med., zasebna zdravnica,Zasebna ginekološka ambulanta,Velenje • Mag. Nina Mazi, dr. med.,zdravnica, Ljubljana • Blanka MiklMežnar, dr. med., zdravnica, TermeZreče – Unior d.d. • Borut Miklavčič,generalni direktor, Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije • MirijamPinter, univ. dipl. prav., Zdravniškazbornica Slovenije • Doc. dr.Živa Pohar Marinšek, dr. med., zdravnica,Onkološki inštitut Ljubljana •Mario Ponikvar, dr. med., zdravnik,Ortopedska klinika, Klinični centerLjubljana • Prim. doc. dr. Anton Prijatelj,dr. med., upokojeni zdravnik,Nova Gorica • Blanka Rataj, dr.med., upokojena zdravnica, Celje •Asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr.med., zdravnica, Zdravstveni domLjubljana Vič-Rudnik • Prim. FrancŠtolfa, dr. stom., upokojeni zdravnik,Celje • Prof. dr. Josip Turk, dr. med.,upokojeni zdravnik, Ljubljana • Prof.dr. David B. Vodušek, dr. med., zdravnik,SPS Nevrološka klinika, Kliničnicenter Ljubljana • Krištof Zevnik, dr.stom., zobozdravnik, Kranj • RominaZnoj, univ. dipl. mikrob. in egiptol.,Ljubljana • Prof. dr. Miha Žargi, dr.med., zdravnik, Medicinska fakultetaLjubljana • Prim. Anton Židanik, dr.med., zdravnik, Zdravniška zbornicaSlovenije • Asist. Gordana ŽivčecKalan, dr. med., zdravnica, Zdravniškazbornica Slovenije • Doc. dr.Bojana Žvan, dr. med., zdravnica,Center za možganskožilne bolezni,Klinični oddelek za nevrologijo, SPSNevrološka klinika, Klinični centerLjubljana _____________Revija izhaja prvega v mesecu.Letna naročnina za nečlane(naročnike) je 11.760,00 SIT,za naročnike v tujini 23.520,00SIT, posamezna številka zanečlane stane 980,00 SIT.Davek na dodano vrednost jevračunan v ceni ter se gaobračunava in plačuje po 8,5-odstotni stopnji. Rokopisov nevračamo. Izbrane in naročenečlanke honoriramo. Naklada7.000 izvodov. Poštnina plačanapri pošti 1102 Ljubljana.ISIS april 2003140

Navodila avtorjemRok za oddajo vseh prispevkov zaobjavo v reviji Isis je do 10. v mesecu(prejeto v uredništvu) za naslednjimesec. Članke lahko pošljete popošti na naslov uredništva, po faksuali po elektronski pošti. Da bise izognili podvajanju dela, predlagamo,da članke oddajate v elektronskiobliki (disketa, CD, e-pošta).Dolžina člankov je omejenana največ 30.000 znakov - štetjebrez presledkov (velikosti 12 pp,oblika pisave times new roman).Lahko priložite fotografije, diapozitiveali digitalne fotografije (velikostnajmanj 300 dpi).Prispevku priložite svoj polni naslov,davčno številko, davčno izpostavo,popolno številko tekočega aližiro računa, naziv banke.Navodila o navajanjusponzorjevNa koncu prispevka so lahko navedenaimena farmacevtskih podjetij,delovnih organizacij, matičnih delovnihorganizacij, kjer ste zaposleni,društev, združenj in ostalihpravnih ter fizičnih oseb, ki so povašem mnenju kakorkoli prispevalak nastanku prispevka. Uredništvosi pridržuje pravico, da bo imenaobjavljalo v enotni obliki.Navodila za objavljanjeprispevkov v rubriki“strokovna srečanja”Dolžina prispevkov je omejena nanajveč dve strani v reviji Isis, objavljenaje lahko le ena fotografija, kise všteva v skupno dolžino. To pomeni,da ima prispevek brez slikelahko največ 10.000 znakov - štetjebrez presledkov (velikosti 12 pp, oblikapisave times new roman), oziroma11.500 znakov - štetje s presledki.Prispevek s sliko ima lahkonajveč 9.000 znakov - štetje brez presledkov(velikosti 12 pp, oblika pisavetimes new roman), oziroma10.500 znakov - štetje s presledki.Vsako poročilo iz tujine mora obveznovsebovati kratek zaključek,kaj pomeni srečanje za stroko v Sloveniji:ali in kje oziroma kako je mogočeizsledke prenesti v slovenskiprostor. V primeru, da je slovenskastroka v svetovnem vrhu, je potrebnov zaključku na kratko povzeti njenovlogo v ustreznem merilu. Prispevkov,ki ne bodo upoštevali zgorajnavedenih navodil, uredništvo nebo objavilo oziroma bo avtorje prosiloza dopolnitve.The President of the MedicalChamberMarko Bitenc, M.D., M.Sc.E-mail: marko.bitenc@zzs-mcs.siThe vice-president of the MedicalChamberAndrej Možina, M.D.The vice-president of the MedicalChamberProf. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The President of the AssemblyPrim. Anton Židanik, M.D.The vice-president of the AssemblyŽivo Bobič. S.D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of theEducational councilProf. Matija Horvat, M.D., Ph. D.The president of the Professionalmedical committeeProf. Vladislav Pegan,M.D., Ph. D.The president of the Primaryhealth care committeeGordana Živčec Kalan, M. D.The president of the Hospitalhealth care committeePrim. Andrej Možina, M.D.The president of the Dentistryhealth care committeeProf. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The president of the Legal-ethicalcommitteeŽarko Pinter, M.D., M.Sc.The president of the SocialeconomiccommitteeJani Dernič, M.D.The president of the Privatepractice committeeIgor Praznik, M. D.The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L.L.B.Public Relations DepartmentElizabeta Bobnar Najžer, B.A.Legal and General AffairsDepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and AccountingDepartmentJožica Osolnik, Econ.Health Economics,Planning and AnalysisDepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Training and ProfessionalSupervision DepartmentMojca Vrečar, M. B. A.The Medical Chamber of SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province.The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.TasksThe Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisationof medical medical doctors and dentists. Membership is anhonour and obligation for all those that work as physicians or dentistsin Slovenia and have a direct contact with the patients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interestsof the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour ofdoctors and uphold their reputation by:. Having and issuing a Code of Medical Ethics, monitoring the behaviourof doctors and administering any measures necessary for violationsof the Code. . Maintaining a register of members and issuing membershipcards. . Issuing, extending and revoking the doctors’ licences forindependent work. . Participating in the development of the undergraduateeducation programme for doctors. . Managing (planning, monitoringand supervising) the secondments of the two year compulsorypostgraduate training in hospitals; secondments for specialisations; otherpostgraduate professional training, and examination. . Organisingprofessional seminars, meetings and other types of professional medicaldevelopment. . The professional auditing and appraisal of each doctorpractising in Slovenia. . Participating in the preparation of regulations,planning and staffing plans in health care issues. . Determiningdoctors’ fees and participating in agreeing the prices of health care services.. Representing the interests of doctors in determining contractswith the Institute of Health Insurance of Slovenia. . Participating in thenegotiation of collective contracts, and agreeing them on behalf of privatedoctors as employees, thereby managing the value of medical professional’salaries. . Providing legal assistance and advice to memberson insurance against medical compensation claims. . Maintaining aWelfare Fund to help members and their families. . Monitoring thedemand for doctors and helping unemployed doctors find job. . Assistingmembers to find suitable locums during their absence. . Publishingactivities, editing activities; issuing a free journal to members, publishingbooks and other publications. . Encouraging co-operation betweenmembers and arbitrating in disputes. . Encouraging the culturaland social activities of members; organising the cultural, sporting andother social events and activities. . Monitoring alternative methods oftreatment. . Deterring prohibited and unacceptable medical practices.. Providing a free permanent consulting service to members. . Undertakingother tasks pursuant to legal regulations and the statute.141 april 2003 ISIS

142MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVAApel podobo svojo na ogled postavi …Tekst, ki ga objavi{, je vedno tveganje; strokovnitekst {e toliko bolj. Vedno obstajamo`nost, da si - namesto slave - nakoplje{ takoali druga~e niansirano kritiko strokovnega ob~estva,ki si svoje misli o vseh posameznostih, ki so(ali jih celo ni) v besedilu … To morda {e posebejvelja za strokovne smernice, ki so `e same po sebisporna entiteta. Niso redki kolegi, ki smernicamapriori niso naklonjeni; posamezniki se iz samegapojma celo radi nor~ujejo. Da tak{nih kolegovne gre zanemarjati, ka`e dejstvo, da smo pred kratkimimeli celo ministra za zdravstvo, ki se je javno omalova`evalnoizra`al o smernicah. Ker so ravno v tej {tevilki Izide iz{le Smerniceantiagregacijskega zdravljenja, bi `elel kolege vzpodbuditi k javni razpravio objavljenem besedilu.Res je, da so strokovne smernice nastajale dalj{e ~asovno obdobje.Res je tudi, da so pri nastanku sodelovali {tevilni nevrologi, celo posamezniinternisti. Na koncu je res tudi, da jih je sprejel in potrdil“vrh stroke”: strokovno-poslovni svet SPS Nevrolo{ka klinika KC inRSK za nevrologijo. Zakaj naj bi torej sedaj o njih za~eli javno razpravo?Mar ni `e vse zamujeno? Saj naj bi bila objava pravzaprav zadnjeadministrativno-strokovno dejanje in prvi korak na poti njihovih uresni~evanjv praksi. V procesu oblikovanja kon~nega besedila je, po{tevilnih sestankih in besednih dvobojih, vsem sodelujo~im vse popolnomajasno. Tako lahko - nehote - izpustijo besedilo, ki pomembnoprispeva k bolj{i preglednosti, jasnosti, strokovni natan~nosti...Na drugi strani je res tudi, da so strokovne smernice vsakokratlahko le trenutni zapis obstoje~ega stanja v stroki, ki se v ~asovnihrazdobjih lahko bistveno spreminja. Eno samo novo strokovno spoznanjelahko celo omogo~i popolnoma druga~no ravnanje, kot je zapisanov smernicah.Zato je potrebno, celo nujno, zbrati ~im ve~ odzivov, misli, mnenj,pripomb, stali{~, predlogov za izbolj{ave, spremembe. Sprejeto besedilosmernic - posebno, ~e gre za prvo objavo, izhajajo~o iz o`je skupine- je ne samo vodilo za ravnanje v praksi, ampak vedno tudi izzivin poziv za stali{~a, ki morda {e niso bila upo{tevana. Poleg tega jetreba smernice tudi skrbno preverjati v praksi. [e posebej zato, kerniso namenjene same sebi, temve~ resni~no kot strokovni pripomo-~ek pri vsakodnevnem delu zdravnikov.Ob bok razmi{ljanjem o popolnoma dolo~enih smernicah bi si`elel vzpodbuditi tudi razpravo, kak{ne smernice v Sloveniji pravzapravpotrebujemo, kdo naj jih pripravlja, kdo potrjuje, kdo objavlja,kdo nadzira njihovo medsebojno usklajenost. Kak{en je postopek preverjanja,kako naj se obnavljajo… Iz razli~nih strokovnih in{titucij jevzniklo `e kar nekaj vzpodbud za nastanek smernic; od nekdaj se ~utizanje odgovorno Slovensko zdravni{ko dru{tvo z zdru`enji in sekcijami;konkretno pobudo - kar “doma~o nalogo” - za klini~no doktrinoje {e v ~asu svojega strokovnega direktorstva klinikam nalo`ilprof. dr. Keber, ki je nato kot minister za zdravje za~el ambiciozenprojekt smernic, ki se na prej{njega pravzaprav ne navezuje... Vse tepobude se zde legitimne, prav veliko sadov pa doslej niso obrodile.Ker ni pravih dogovorov in sploh ni dore~eno,kdo je (bi naj bil) “pristojen” za smernice, se lahkozgodi, da se bodo podvajale. Marsikdo je `epoudaril, da je priprava smernic tudi zelo dragoopravilo... (No, na na{i kliniki smo jih zaenkratpripravili iz ob~utka dol`nosti in kve~jemu za -“pike” ...)Naj povzamem - kar zadeva splo{no razpravoo smernicah - zgolj {e eno (in zame osnovno)dilemo, ki sicer seveda ni samo dilema smernic.Problema so se v zadnjih letih - ob razpravaho finan~nem prime`u slovenskega zdravstva - ve~krat polemi~nolotili znani predstavniki na{ih zdravstvenih in{titucij. Gre za vpra-{anje, ali je zdravnik zavezan zgolj svojemu bolniku ali kar vsem slovenskimbolnikom znotraj “sistema ZZZS”.Naj prika`em dilemo skozi dvoje navidez izklju~ujo~ih se tez:Teza 1: Zdravnik je predvsem odgovoren svojemu bolniku, ki mumora nuditi vse, kar je strokovno potrebno.Teza 2: Zdravnik je zavezan ne le svojemu bolniku, ampak tudivsem ostalim bolnikom, na obravnavo katerih posredno vpliva s tem,kako obravnava svojega bolnika (glede na povzro~eni stro{ek v zdravstvenemsistemu z zamejenim obsegom finan~nih sredstev).Tezi se zdita vsaka iz svojega zornega kota utemeljeni.^eprav je o zgornji dilemi v strokovni literaturi napisanega velikoin bi se tudi v kak{nem slovenskem besedilu na{el bolj znanstven pristopk problemu, bom za potrebo tega besedila delil z vami svoje poenostavljenorazumevanje na videz izklju~ujo~ih se tez:Tezo 1 je potrebno uresni~evati v okvirih, ki jih narekuje teza 2.Stvar pa - trdim - ostaja sterilna teorija, dokler se ne izpostavipreverjanju v praksi skozi vzpostavitev nacionalnih smernic. Te najbi v ~im ve~jem {tevilu individualnih bolnikov omogo~ili “dober kompromis”med tezo 1 in 2. (Menim, da so prav objavljene smernice vtej {tevilki Izide lahko dober primer za prakti~ni preizkus problema.Te, ob sicer jasnemu navajanju vrste strokovnih argumentov, uporabodragega zdravila vendarle omejujejo na ra~un cenej{ega).“Dober kompromis” pojmujem kot re{itev, o kateri obstoja ~im{ir{i konsenz, kako naj bi obravnavali bolnika z dolo~enim zdravstvenimproblemom, na eni strani na podlagi obstoje~ega znanja inlokalnih razmer ter na drugi strani v okviru pravil ZZZS in omejitevrazpolo`ljivih sredstev.V zgornjem stavku sem namenoma opustil prilo`nost, da bi zahtevalzgolj konsenz med strokovnjaki. Menim, da bi ~im ve~krat moralistremeti k temu, da bi v konsenz pritegnili celotno dru`bo. Smernice,ki bodo sku{ale re{evati najbolj pere~a vpra{anja, bodo moraleiskati konsenz ne zgolj izven o`jih specializacij, ampak celo izven medicine.Pri~ujo~e besedilo sem - upam - zapisal nezagonetno, da bodo druga~emisle~i lahko precizno ugovarjali.David B. Vodu{ekISIS april 2003142