ISIS november 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

Leto XV. Številka 11 / november 2006G L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J E

UVODNIK3Zasebni zdravniki v primežu politikeV zadnjem času smo zasebni zdravniki koncesionarji v dokaj neugodnempoložaju. Praktično vsak dan se v medijih pojavljajo prispevki z napadi na nas.Politika nas uporablja v predvolilnem času, ker želi na ta način pridobiti glasovevolilcev. V celotnem zdravstvenem sistemu, ki obsega tudi zdravstveno zavarovalnicoin druge inštitucije, dobavitelje in vzdrževalce opreme, 7.000 zdravnikovin nekajkrat toliko sester in drugega kadra, se je določena politična opcija lotilaravno 1200 zasebnih zdravnikov s koncesijami.Zdravje je vrednota, ki jo ljudje postavljajo zelo visoko, zato se v politiki igranjena to karto vedno obnese. Pa čeprav v tem primeru sploh ne gre za zdravje ljudi.Če bi jim bilo za njihovo zdravje, bi kadilce opozarjali, naj nehajo kaditi, alkoholike,naj manj pijejo, debele ljudi, naj se zdravo prehranjujejo, in še kaj. Pa ne, ker je vtem času popolnoma neprimerno volilce opozarjati na njihove slabosti.Z napadi na koncesionarje lahko dosežejo več učinkov. Ker nas je samo 1.200,ne predstavljamo pomembnega dela volilnega telesa. S stalnim napadanjem inprikazovanjem lažne skrbi za državljane lahko pridobijo več glasov. Ker se ministerzavzema za javno zdravstvo kot kombinacijo državnih zavodov in koncesionarjev,se pravi javnega-državnega in javnega-zasebnega, je to hkrati tudi napad nanj.V osnovi pa gre v ozadju za bitko za ohranjanje položajev direktorjev in njihovih aparatov ter nekaterih sindikalnih aktivistov.S prehodom zdravnika med koncesionarje zgubijo njega in še vsaj sestro, ki ne delata več za njih. Zato pa je potrebnoneprestano prepričevati občine in javnost, kakšno nevarnost naj bi predstavljali koncesionarji.Pri tem namerno uporabljajo pojem javno zdravstvo samo za državne zavode, čeprav smo tudi koncesionarji del javnegazdravstva. Omenjajo nas kot privatnike in govorijo, da je podeljevanje koncesij privatizacija. Ni res, koncesionarji smo deljavnega zdravstva in podeljevanje koncesij ni privatizacija. Privatizacija zdravstva se pri nas pravzaprav še ni začela. Začelijo bodo lastniki kapitala, lahko tudi direktorji javnih zavodov, če jih bodo kupili in s tem postavili zdravnike in druge zaposlenev podrejeni položaj. Tega se bojimo tudi zato, ker bo interes lastnikov kapitala njegovo povečevanje, lahko tudi naškodo bolnikov. Javno zdravstvo je potrebno ohraniti. Ker javni zavodi niso več ustrezno ali pa edino zagotovilo, je potrebnopospešeno podeljevati koncesije. Zastraševanje s plačevanjem pri koncesionarjih nima osnove, ker zavarovani bolniki zastoritve, ki jih plačuje zdravstvena zavarovalnica, nikjer ne doplačujejo. Doplačujejo pa za storitve, ki jih zavarovalnica neplačuje, krivci za to pa nismo ne izvajalci in ne bolniki.Scenarij napadov na koncesionarje je ves čas podoben. Predvolilni shod, na katerem kandidat predstavi svoj programin izrazi strašno zaskrbljenost za ljudi, ki naj bi jih koncesionarji ogrožali. K temu se sicer neformalno pridruži še Gibanjeza ohranitev javnega zdravstva (GOJZ) in izdelek je pripravljen. GOJZ bi lahko ohranil enake kratice, če bi se preimenovalv Gibanje za ohranitev javnih zavodov ali pa bi se moral preimenovati v GOJZER: Gibanje za ohranitev javnega zdravstvaenakega realsocialističnemu, ker takrat koncesionarjev pri nas še ni bilo, bili so samo v kapitalistični Evropi.V tem mesecu pričakujemo še več ponovitev raznih predstavitev in javnih razprav po vsej Sloveniji. Tako, da bodo medijiše nekaj časa poročili o tem. Koncesionarji čutimo odgovornost, da našim bolnikom, ki jih je vsaj polovica vseh državljanovSlovenije, to povemo. Da jim povemo, da za njih še naprej skrbimo enako kakovostno kot že ves čas in da ni razlogov za zaskrbljenost.Glede na dobro sodelovanje, veliko stopnjo medsebojnega zaupanja in veliko zadovoljstvo bolnikov verjamemo,da bodo napade na nas znali realno oceniti in jim ne bodo posvečali večje pozornosti.Franc Šutanovember 2006 ISIS

ISIS - leto XV. Številka 11 november 2006VsebinaFo to gra fi ja: Dra gan Ar ri gleruvodnik Franc Šuta • Zasebni zdravniki v primežu politike 3novice • 4fotoreportaža Milica Štivan Čeplak • Mešani pevski zbor “Dr. Bogdan Derč” in njegovih 2025 pomladi – za zdravje prepevamointervju Elizabeta Bobnar Najžer • Prvi dve leti z ministrom za zdravje: 25mag. Andrejem Bručanom, dr. med.Vojko Flis • Doc. dr. Anton Crnjac 32aktualno Vojko Flis • Evropske smernice o zaupnosti in zasebnosti v zdravstvenem 38varstvu – temeljna priporočilaŽarko Pinter • Informacije javnega značaja in zaupni, osebni medicinski podatki 42Janez Gregorič • Onkraj meja pojasnilne dolžnosti 46Mateja Bulc • Junijsko srečanje UEMO 52obletnice Breda Prunk Franetič • Pogosto bolan otrok 56zanimivo Jože Barovič • Bolezen in smrt našega rojaka admirala Antona Hausa 58Mateja Urlep • Biološka zdravila – zdravila prihodnosti 62delo Zbornice • Zapisnik IO ZZS 64strokovna srečanja Tamara Fras Stefan • Splošna in družinska medicina v skupnosti 114Davorina Petek • KOPB: dileme zgodnjega odkrivanja v očeh družinskega zdravnika 116Janko Kersnik • Novosti na področju ocenjevanja v medicini 117Danica Rotar Pavlič • Kakšno bo osnovno zdravstveno varstvo v Evropi v prihodnje? 118Darija Strah • Ultrazvok v porodništvu in ginekologiji 12025 32ISIS november 2006

7OBSEVALNI NAČRT TUMORJA NOSNEGA DELA ŽRELASlika prikazuje obsevalni načrt za obsevanje tumorja nosnega dela žrela. Z različnimi barvami so očrtani različni tarčni volumni, ki jih bodisi želimoobsevati (primarni tumor - modro) bodisi se jim pri obsevanju želimo izogniti (hrbtenjača – rjavo). Prikazane so tudi izodozne krivulje – črte, ki povezujejotočke, ki prejmejo isto dozo obsevanja. Slika je digitalno rekonstruirana iz CT- posnetkov bolnika. Program za načrtovanje obsevanja polegprikaza na naslovnici omogoča še številne druge poglede v vseh treh projekcijah.Ekipa za računalniško pripravo obsevalnega načrta: doc. dr. Primož Strojan, dr. med.; Attila Šarvari, univ. dipl. inž. fizike; mag. Vlado Robar, univ. dipl.inž. fizike;Priprava naslovnice: Dragan Arrigler, Idejna zasnova: Elizabeta Bobnar NajžerBojana Avguštin • Naravni bioaktivni dekapeptid iz mleka za učinkovitejše 122upravljanje s stresomMateja Krajc • Geni in rak 124Erna Kraševec Ravnik • Telesna dejavnost in zdravje 128Jurij Gorjanc • Kako pravilno operirati rak danke? 130Tihomir Ratkajec • Nanotehnologija v medicini dela 132tako mislimo Vesna Gorjanc Basaj • Načelne pripombe na osnutek zakona o zdravilstvu 133recenzije Matija Horvat • Prva pomoč 134nove publikacije Faris Mujezinović • Ginekologija 135Borut Škodlar • Lahko filozofija pomaga psihiatriji lažje slišati glasove? 137Društvo Ozara Slovenija, Nacionalno • Očka nikdar ni utrujen! 138združenje za kakovost življenjaGabrijela Simetinger • Spregledana razmerja o družbenih vidikih sodobne medicine 139zdravniki v prostem času Marjan Kordaš • Na Pavličevo sedlo (1339 m) s kolesom 140Davorin Dajčman • Vtisi s kolesarjenja po Korčuli 141Jasna Čuk • Naša Punčka 144Zlata Remškar • Iz ciklusa v belem: mati petih hčera 147Dušan Sket • Pesmi 148personalia • 150Sisi • 151misli in mnenja uredništva Marko Pokorn • Grbec vas gleda 15452 143november 2006 ISIS

8NOVICEStalni odbor evropskih zdravnikov (CPME) –Sporočilo za javnostBruselj, 29. 9. 2006Govor predsednika CPME, dr. Daniela Marta na farmacevtskem forumuKomisarji, ministri, člani Evropskegaparlamenta, dovolite mi,da začnem z besedami, da seje CPME z veseljem udeležildejavnosti, o katerih bomo razpravljalidanes.Glede relativne učinkovitosti CPME meni,da je ta predmet v glavnem vprašanje transparentnosti,zagotavljanja kakovosti in bolnikovihpravic! Potrebno je razviti orodja, da bisi olajšali izbiro pravega zdravljenja v pravemtrenutku za vsakega bolnika posebej. In tukajmislim posameznega bolnika! Moramo vedeti,da obravnavanje “pacienta” ali “pacientov” neupošteva te individualnosti. Relativno učinkovitostmoramo razumeti ne samo v kontekstu“klinične učinkovitosti” in “stroškovne učinkovitosti”,ampak tudi v kontekstu profesionalneavtonomije! Zdravniki morajo znati odstopatiod vodilnih smernic in biti tudi pripravljeniopravičiti ta odstopanja.Mislimo, da je vprašanje oblikovanja cenin povračila stroškov neposredno povezanos tem, kar sem pravkar omenil. Vodilna temanaj bo vedno vprašanje, katero zdravilo je zaposameznega bolnika v dani situaciji najboljše.Ustvariti moramo skrbno ravnotežje medznanstveno in z dokazi podprto medicino inupoštevanjem finančnih zmožnosti. Seveda selahko učimo eden od drugega. To pomeni, daje treba vzpodbujati in koordinirati izmenjavopodatkov glede oblikovanja cen in povračilastroškov med državami članicami. Enako veljatudi za rezultate raziskav. Na tej točki bi radipoudarili pomembnost transparentnosti inobveščenosti, vključno z razpoložljivostjo podatkovkliničnih raziskav na vseh ravneh.Dovolite mi, da se dotaknem tudi vprašanjaobveščenosti bolnika. CPME želi poudariti, daso dobro obveščeni bolniki vedno dobrodošliza zdravnike, vendar imajo zdravniki pogostovelike težave, ker so pacienti napačno obveščeni!To še dodatno potrjuje, da smo zdravnikizelo zainteresirani za zagotavljanje vseh pogojev,ki omogočajo verodostojno kakovostnoobveščenost bolnika.Vendar je vprašanje: obveščenost o čem?Med branjem dokumentov sem opazil, dase je poudarek pri obveščanju premaknil odobveščanja o farmacevtskih učinkovinah kobveščanju o boleznih. Menim, da je zagotavljanjekakovostnih informacij o farmacevtskihpreparatih že samo po sebi vredno pilotneštudije!Vendar, če je že odločeno, da je bolj pomembnaobveščenost o boleznih – pilotnaštudija o diabetesu nam lahko služi kot doberprimer – je zelo pomembno, da se zavedamo,da se pojma obveščanje in znanje razlikujeta.Zato moramo jasno odgovoriti na nekateravprašanja: ali zadostuje “samo” pojasniti bolezen? ali je treba dodati pojasnila, kako bolezenzdraviti? ali so bile pretehtane etnološke/kulturnerazlike? katere ravni obveščanja želimo doseči inza katere ciljne skupine? in končno: kdo je pooblaščen za obveščanje?Ker je vse zgoraj navedeno pravi izziv,si CPME zelo želi sodelovati kot dejavenpartner!Vse uradne listine CPME so razpoložljivena: http://www.cpme.eu/policy.phpZa dodatne informacije se obrnite na naslov:Generalni sekretar: Lisette Tiddens-Engwirda,Sekretariat CPME: T: +32 2 732 72 02, F:+32 2 732 73 44, E: secretariat@cpme.euVeč informacij o CPME lahko najdete na:http://www.cpme.euStalni odbor evropskih zdravnikov (CPME– Comité Permanent Des Médecins Européens)zastopa približno dva milijona zdravnikovpreko zdravniških združenj Evropske unije/evropskega ekonomskega prostora in podpiranajvišje standarde medicinske prakse. CiljCPME je doseči najvišjo kakovost zdravstvenegavarstva za vse državljane Evrope.Pajzl RevivalSrečanje vseh generacij pajzlčanov, Pajzl Revival, se bo zgodilo dne 24. 11. 2006.Vabljeni vsi stari pajzlčani.PajzlISIS november 2006

10NOVICEGeneralnaskupščinaFEMSV Ljubljani je13. in 14. oktobra letospotekala generalnaskupščina FEMS– Evropske federacijezdravnikov v delovnemrazmerju.Organizacija skupščine je bilazaupana Fidesu, sindikatuzdravnikov in zobozdravnikovSlovenije, ki je polnopravničlan omenjene organizacije žeod leta 1994 dalje.Poleg volitev novega vodstva te organizacijeje skupščina obravnavala aktualne teme s področjapoložaja zdravnikov, zaposlenih v javnihslužbah v članicah FEMS, kot tudi evropskedirektive s področja zdravstva: direktiva odelovnem času, priznavanju diplom, socialnemdialogu o bolnišnicah, specializaciji iz urgentnemedicine, osnutek direktive o poenotenju delovanjuzdravstva v Evropski uniji.Evropska federacija zdravnikov je bila ustanovljena29. februarja 1964, na generalni skupščininovembra 1981 pa je postala Evropskafederacija zdravnikov v delovnem razmerju.Namen federacije je proučevanje in zaščitainteresov zdravnikov ter izboljšanje njihovihetničnih, tehničnih ter materialnih pogojevdela v različnih evropskih državah.V FEMS se združujejo nacionalna združenjazdravnikov, zaposlenih v javnih službah aliv zasebnih zdravstvenih ustanovah.Organizacije, ki se lahko združujejo vFEMS, so predvsem organizacije, ki zastopajozdravnike v delovnem razmerju. Članice FEMSso zdravniški sindikati različnih evropskihdržav oziroma druga združenja, ki varujejointerese zaposlenih zdravnikov.Sedež FEMS je v Parizu, predsednik je dr.Claude Wetzel.Konrad KuštrinOkulist Franc Šalamunprejel občinsko nagrado mestneobčine Nova GoricaOb občinskem prazniku mestneobčine Nova Gorica so letospodelili nagrade, Bevkovolistino in diplome. Nagradeso prejeli Franc Šalamun, dr.med., specialist okulist, Vladimir Krpanupokojeni profesor telesne vzgoje, in SlavkoŠuligoj, podjetnik.Posebno nagrado za ustvarjalnost na področjukulture, imenovano Bevkova listina, jeprejel Jure Poš.Diplome za uspehe, ki so nedvomno pomembnopripomogli k promociji občine, paso dobili dr. David Brezigar, doktor lesarskihznanosti, Ljubica Šuligoj, samostojna podjetnica,družina Kovačič, glasbeniki in Mešanipevski zbor Čepovan.Obrazložitev nagrade za Franca Šalamuna,dr. med., je naslednja:Franc Šalamun, dr. med., specialist okulist,ki se z okulistiko ukvarja že skoraj 20 let, je bildo leta 1996 predstojnik okulističnega oddelkav šempetrski bolnišnici. Leta 1996 je izbralsamostojno pot in odprl zasebno okulističnoambulanto v Kromberku. V vseh teh letih jeizpopolnjeval svoje znanje v številnih kirurškihustanovah na Hrvaškem, v Nemčiji, ZDA incelo v Južni Afriki. Bolnišnica,ki jo vodi, je namenjena takoambulantnemu zdravljenjupacientov kot tudi bolnišničnidejavnosti – poleg 20stalno zaposlenih v centrudeluje tudi vrsta drugih strokovnjakovin raziskovalcevter zunanjihsodelavcev.V medicinskemcentruVid delujejopoleg specialističnihokulističnihambulant,kjer dela podvodstvomFranca Šalamunadvanajststalno zaposlenih sodelavcev, še specialističnaambulanta medicine dela, specialističnainternistična ambulanta, ambulanta za letalskomedicino, Center za okoljsko in športnofiziologijo v okviru Univerze v Novi Gorici,lepotno-medicinski center Vid, laboratorijin trgovina z očesnimi pripomočki. V centruso v stalni uporabi tri operacijske dvorane zavrhunske oftalmološke, ortopedske in ostaleposege. V kratkem bo odprt tudi Anti-agingcenter.Franc Šalamun se lahko ponaša z zavidljivimiuspehi. Bil je med slovenskimi pionirji,ki so začeli operirati sivo mreno s pomočjofakoemulzifikacije, uvedel je lasersko zdravljenjemrežnice in prvi v Sloveniji začel znajmodernejšo tehniko operacije zelenemrene – glavkoma. Operacijo sive mreneje izpopolnil do te mere, da jo je kot prviv Sloveniji začel izvajati izključno ambulantno.Z uporabo najsodobnejših tehnikin tehnologije, še posebej na kirurškempodročju, dosega vrhunskerezultate. Medicinski centerVid postaja, tudi naosnovi povezovanja ssorodnimi ustanovami,del medicinskegatkiva sodobne Evrope,kar nedvomno prispevak promociji slovenskemedicine in k splošnemurazvoju mestne občineNova Gorica. Anton PrijateljISIS november 2006

12NOVICEStrokovna ekskurzija – London 2006Ob zaključku specializacije iz družinske medicine je 3. modularna skupinaobiskala London (13. 9. do 17. 9. 2006) in se seznanila s sistemomosnovnega zdravstvenega varstva v Angliji.Že v času odvijanja specializacijese je v naši modularni skupinipojavila ideja, da bi bilo smiselnozaključiti naš proces izobraževanjas primerno strokovno ekskurzijov tujino. Tako bi se seznanili s sistemomzdravstvenega varstva v izbrani državi inseveda naredili primerjavo z lastno organizacijozdravstvene službe. Zaradi dolgoletnetradicije osnovnega zdravstvenega varstva inspecializacije iz splošne/družinske medicinesmo se odločili za obisk Anglije. Pot od idejedo končne izvedbe ni bila lahka, a nam je nakoncu uspelo organizirati skupino 17 specializantov(okoli 60 odstotkov naše modularneskupine) ki je bila pripravljena na ta načinzaključiti proces izobraževanja.13. 9. 2006 smo se kolegi iz vse Slovenijezbrali na letališču v Gradcu, Avstrija. S temsmo izkoristili vse ugodnosti nizkocenovnegaletalskega prevoznika. Po pristanku na londonskemletališče Stansed smo pot nadaljevali zavtobusom do središča mesta ter s podzemnoželeznico do hotela. Hotel “Nothing Hill Gate”,skoraj v samem središču Londona, je bil skromen,a je zadostoval našim potrebam.Po prvi prespani noči in kratkem počitkusmo se že naslednji dan, 14. 9. 2006, polnivneme v dopoldanskih urah napotili na prvostrokovno srečanje, ki smo ga imeli na Katedriza splošno medicino in javno zdravje, RoyalFree & University College Medical School. Pokrajšem iskanju prave poti v stavbi medicinskefakultete nas je na katedri pričakal simpatičniin prijazni asistent dr. Joe Rosenthal. Za nas jepripravil kratek pregled sistema zdravstvenegavarstva v Angliji in organizacijo dodiplomskegain podiplomskega izobraževanja na njihovimedicinski fakulteti.Ugotovili smo, da je njihova fakulteta enaod štirih medicinskih fakultet v Londonu, dadodiplomsko izobraževanje traja, enako kotpri nas, šest let, da vsako leto vpišejo okoli 360študentov ter da je sistem pouka organiziranv obliki modulov, s poudarkom na v skupnostusmerjenem poučevanju. Študenti medicinese od samega začetka srečujejo s splošno/družinsko medicini in po zaključku študija inobveznega sekundarijata se okoli 50 odstotkovDr. Joe Rosenthal v pogovoru s specializanti družinske medicine - Royal Free & University CollegeMedical Schoolmladih zdravnikov odloči za nadaljevanjekariere kot splošni/družinski zdravnik. Mladikolegi se odločajo za specializacijo iz splošnemedicine zaradi samostojnosti in raznolikostidela, k bolniku usmerjenega pristopa, dobregasodelovanja z lokalno skupnostjo, krajšegatrajanja specializacije (tri leta), več prostegačasa, večje delovne prilagodljivosti, možnostiznanstvenoraziskovalnega dela ter primernegazaslužka takoj po začetku dela. Po dveletnemsekundarijatu je specializacija organizirana vobliki kliničnega usposabljanja, ki traja dveleti, ter enoletnega usposabljanja v ambulantisplošne medicine. Od leta 2008 bo zaključnopreverjanje znanja (MRCGP - Membershipof the Royal College of General Practitioners)postalo obvezno za vse, ki so končali programspecializacije.V živahni razpravi, ki se je začela že medpredstavitvami, se je čutila radovednost inzanimanje naših kolegov za angleški sistem,hkrati pa je kolega dr. Rosenthala zanimal tudinaš, slovenski sistem. Proti koncu našega obiskase nam je pridružil tudi prof. Paul Wallance,predstojnik katedre, nas prijazno pozdravil,zaželel veliko uspeha v prihodnje in se zahvalilza zanimanje, ki smo ga pokazali z našim obiskom.Prav ponosni smo bili, ko nam je povedal,da odlično pozna naše učitelje (prof. Švaba, doc.Kersnika, asist. Rotar Pavlič), s katerimi odličnosodeluje v mednarodnih institucijah.Popoldan smo se že vozili proti južnemuLondonu, kjer nas je čakal obisk skupinskeprakse družinske medicine – Faccini HouseSurgery. Prijazni mladi kolega dr. AshrafulMirza nas je počakal v prostorih prakse, skupajs svojim nadrejenim in lastnikom prakse, dr.J. H. Sheikhom. Skupinska praksa zaposluještiri zdravnike, eno medicinsko sestro terpet administrativnih delavcev. Vsi zdravnikiskupaj imajo okoli 6000 opredeljenih bolnikov.Medicinska sestra ima lastno ambulanto, vkatero naroča kronične bolnike (hipertonike,diabetike…) in jih le v primeru poslabšanjapošilja k zdravnikom. Družinski zdravnikise ukvarjajo tudi s pediatrijo in ginekologijo,predvideno za osnovno raven zdravstvenegavarstva. Delovni čas je organiziran od 8. do12. ure in od 16. do 18. ure. Vmesni čas je namenjenza hišne obiske in pisanje napotnicoziroma branje izvidov. Družinski zdravnikmora vsakemu bolniku ob napotitvi ponuditištiri specialistične ustanove, potem pa napotnicov obliki pisma poslati neposredno koleguv sekundarno institucijo. Izvid iz specialističneustanove se pošilja nazaj družinskem zdrav-ISIS november 2006

14NOVICESpecializanti družinske medicine skupaj z angleškimi kolegi - Faccini House Surgeryniku, tako da bolnik ne vidi niti napotniceniti izvida. Napotnice se narekujejo, pišejo jihadministrativni delavci. Po kratkem ogledu insprehodu po prostorih prakse ter zanimanjuza vse podrobnosti (navdušenje nad sodobnimračunalniškim sistemom, presenečenost nadtem, da v standardno opremo ne sodi EKG,ker ga njihova nacionalna zavarovalnica nevrednoti …) smo se ustavili v sejni sobi, kjerso prijazni domačini poskrbeli za kavo inpiškote. Dr. Ashraful Mirza je pripravil kratkopredstavitev in nas seznanil z možnosti zaposlovanjaspecialistov splošne medicine (neposrednapogodba z nacionalno zavarovalnico– koncesija; delovno razmerje pri nosilcukoncesije; svobodni zdravnik – nadomeščanje,dežurstva; akademska kariera …). Od leta2003 dežurstva za splošne zdravnike niso večobveznost, ampak se za njih odločajo mladikolegi, ki imajo status svobodnega zdravnika.Zdravstveni dom v pomenu, kot ga poznamov Sloveniji, ne obstaja. Radovedni angleškikolegi so presenečeno in z nerazumevanjemposlušali naše zgodbe o velikih zdravstvenihdomovih, ki imajo ogromne tehnične službe,številne administrativne delavce, direktorje,ki so to po poklicu oziroma se ne ukvarjajoveč z medicino, presenetljivo nizkim deležemzasebnikov na osnovni ravni itd. V kreativni inživahni razpravi so ure kar letele, tako da smonamesto načrtovane ure in pol ostali pri njihveč kot tri ure. Na koncu smo se jim zahvaliliin s tem zaključili naporen, a hkrati tudi zelozanimiv dan.Naslednji dan smo bili naročeni pri kolegahv Caversham Group Practice. To je ena večjihpraks v severnem Londonu, ki je dejavno vključenav izobraževanje specializantov. Ta dopoldanso imeli specializante na učnih delavnicah,tako da smo se pridružili angleškim kolegomin skupaj v malih skupinah primerjali sistemeosnovnega zdravstvenega varstva v Angliji inSloveniji. Po koncu enournega dela je vsakaskupina naredila kratko predstavitev sklepov,do katerih je prišla. Najbolj se nam je vtisnilav spomin spontana reakcija ene od kolegic, kije rekla, da “ je to isto, kar smo tudi mi delalina naših modulih”. Angleški specializanti sobili navdušeni nad skupnim sodelovanjem innekoliko bolj sproščeno-liberalnim pristopomv razpravljanju naših kolegov.S tem smo zaključili strokovni del našegaobiska v Londonu, glede na zelo kratek čas, kismo ga imeli. Popoldan smo preživeli, kakorje kdo želel, zvečer pa smo si uspeli ogledatieno od hit glasbenih predstav na West Endu,“We Will Rock You”, ki je uprizorila največjehite angleške skupine Queen.Na poti nazaj smo vsi menili, da je bil osnovninamen strokovne ekskurzije izpolnjen. Tudikolegi, ki niso dejavni na mednarodnih srečanjihin je bilo to zanje prvo strokovno izpopolnjevanjev tujini, so spoznali pomen mednarodnegasodelovanja, se marsikaj naučili, karbodo lahko uporabili v lastnih ambulantah,in ugotovili, da ima naša družinska medicinakljub številnim obremenjujočim dejavnikomsvoje, vse bolj pomembno mesto na zemljeviduevropske družinske medicine.Na koncu bi se zahvalili kolegu, asist. dr.Josipu Caru, ki trenutno živi v Londonu, danam je s svojim nasvetom pomagal v organizacijiekskurzije, s svojo prisotnostjo pa tudipopestril naše potovanje.Izvedbo ekskurzije je omogočilo farmacevtskopodjetje Krka, d. d.Vojislav IvetićPandemija ptičje gripe bi po ocenahstrokovnjakov OZN, Svetovnebanke in Mednarodnega monetarnegasklada samo v visokorazvitih državah zahodne Evropepovzročila tudi ogromno ekonomsko škodo– ta naj bi po napovedih strokovnjakov doseglaskoraj 600 milijard. Še večje finančnobreme bi pandemija ptičje gripe pomenila zadržave Azije in Avstralije. Zato je toliko boljrazveseljivo dejstvo, da so se kitajski kliničniposkusi cepiva proti ptičji gripi, namenjenegaDRAGA PANDEMIJAza humano rabo, izkazali za uspešne in obetavne.Po zagotovilu strokovnjakov z ministrstvaza znanost in tehnologijo in centra za nadzornad boleznimi iz Pekinga je najnovejše kitajskocepivo učinkovito in varno. Prva faza kliničnegatestiranja je v podjetju Sinovac Viotechstekla že novembra leta 2005, ko so cepivopreizkusili na šestih prostovoljcih, doslej paje bilo cepljenih že več kot 120 ljudi in prinobenem od njih ni prišlo do hujše reakcijena cepivo. Učinkovitost tvorbe protiteles je z78,3 odstotki presegla zahtevani prag učinkovitosti,ki je predpisan v EU. Cepivo protiptičji gripi, za katero je na Kitajskem zbolelo21 ljudi, od njih je preživela le tretjina, razvijajoin preizkušajo tudi v Evropi in v ZDA. Poporočilu IFPMA (Mednarodnega združenjafarmacevtov in farmacevtskih zvez) so letosna začetku poletja v globalnem merilu razvijali31 prototipov cepiva proti ptičji gripi in gripinasploh.Vira: AFP, Science et ViePrevedla in priredila: Nina MaziISIS november 2006

15NOVICENeustreznoodkrivanje bolezniPo podatkih zdravstvenih statistik med starejšim prebivalstvomnenehno narašča število posameznikov z osteoporozo, ki danesupravičeno velja za najbolj pogosto presnovno bolezen kostnegatkiva. Bolezen, ki botruje znatnemu deležu poškodb, nezmožnosti ininvalidnosti v tretjem življenjskem obdobju, bi bilo mogoče v številnihprimerih učinkovito in pravočasno preprečiti ali vsaj omiliti njen potekter s tem prihraniti veliko človeškega trpljenja in denarja. Vendar paslednje onemogoča predvsem dvoje: nezadostna zdravstvena vzgoja inciljana preventiva v otroštvu, mladosti in zgodnji odrasli dobi na eniter neustrezno, pomanjkljivo odkrivanje bolezni in terapija v starosti.Po ugotovitvah strokovnjakov SZO je stanje zaskrbljujoče predvsem vdržavah s starim prebivalstvom, ki kljub dejstvu, da število posameznikov,starejših od 65 let, pri njih presega 13 odstotkov, še niso uspeleprevetriti in spremeniti svoje zdravstvene politike.V Sloveniji, kjer se število bolnikov z osteoporozo vztrajno povečuje,je epidemiološko stanje danes primerljivo s stanjem v ostalih državahstare celine, vendar pa je pri nas manj kot 20 odstotkom zbolelih zagotovljenaustrezna terapija.Viri: SZO, EUPrevedla in priredila: Nina MaziNujno obvestilo vsemzasebnim zdravnikomin zobozdravnikomNa podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l.RS, št.86/04,113/05) so vsi upravljavci osebnih podatkovdolžni v register zbirk pri informacijsem pooblaščencuprijaviti svoje zbirke osebnih podatkov.Upravljavci osebnih podatkov so tudi zasebnizdravniki in zobozdravniki, saj zbirajo osebne podatke svojih pacientov.Zasebni zdravniki in zobozdravniki, ki imajo več kot 20 osebzaposlenih za nedoločen čas, pa morajo prijaviti tudi zbirko osebnihpodatkov svojih zaposlenih.Svetujemo vam, da izpolnite poseben elektronski obrazec, ki gaje informacijski pooblaščenec izdelal na svoji spletni strani www.ip-rs.si, in mu ga posredujete. Rok, ki ga je za prijavo zbirk osebnihpodatkov določil informacijski pooblaščenec, se je iztekel 1.10.2006,zato vam priporočamo, da zaradi poostrenega inšpekcijskega nadzorasvoje zbirke osebnih podatkov čimprej prijavite.

16NOVICEOb 25-letnici slikarskih kolonij KUD-aKliničnega centra v morski SavudrijiŠe pred leti, vse do nedavnega, semhodila v Klinični center le kot v institucijo,ob kateri sem začutila težov srcu. Sedaj mesečno zahajam tja inskoraj izključno v pritličje, kjer me ssvojimi prireditvami navdušuje KUD Kliničnegacentra in Medicinske fakultete dr. LojzKraigher. Njihova občudovanja vredna skrbza trenutke radosti, ki jih s svojimi razstavamiin gosti na prireditvah ponujajo bolnikomin njihovim obiskovalcem, me navdihuje zoptimizmom, da le nismo togi do sočloveka,da še vedno uporabljamo svoje možnosti zadobro in lepo.Redka srečanja dočakajo svoj 25-letni jubilej.Tako dolgo prijateljevanje likovnikov KUD-ana vsakoletnih jesenskih kolonijah je KUDnagradil z zasluženim priznanjem. Zanj seje zahvalil predsednik Likovne sekcije doc.Tone Pačnik, prevzela pa ga je tudi njihovapodpredsednica Bernarda Zajc (foto: NikoZupan Štembergar).Vse slike s savudrijske kolonije slikarji poklanjajo Kliničnemu centru. Tako je skozi 25-letni časKlinični center v svoje številne prostore vnesel obilico domačnosti, barvitosti in prijaznejšega vzdušjaza vse uporabnike bolnišnice. V prvi vrsti sedijo z desne proti levi: vzgojiteljica Irena Fabian, ki jes svojimi varovanci iz vrtca Janina pripravila razstavo v Mali galeriji, KUD-ova nagrajenca NadaSojilkovski iz Oskrbovalnih služb KC in Henrik Krnec iz Likovne sekcije ter predsednica ZvonkaZupanič Slavec (foto: Tomaž Rott).Jazz kvartet Benjamina Prešerna je odigrals svojimi akademskimi glasbeniki, trobentačemBenjaminom, kitaristom Klemenom,kontrabasistom Janom in bobnarjem RadkomDivjakom imeniten program. Kot njihov solističnigost je nastopil trobentač Žan Prešeren(foto: Tomaž Rott).Oktobrsko lepoto osrednji galeriji Kliničnegacentra dajejo dela Likovne sekcije KUD-a.Kar 28 članov je prispevalo na ogled svojabarvita dela, v različnih tehnikah, formatihin motivih. Dela so nastajala na 25. slikarskikoloniji v Savudriji. Tam ne manjka motivov,ki navdihujejo čutila umetnikov za ustvarjanjein zagotovo tudi prijetno druženje. V to nemoremo dvomiti, saj je kar precej slikarjev nakoloniji prisotnih vseh 25 let. Vsa razstavljenadela so poklonjena bolnišničnim prostorom vKliničnem centru.Razstavljavce je tudi tokrat pozdravila,prireditev organizirala in vodila predsednicaKUD-a, doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec. Slikarjemje čestitala za častitljivo obletnico likovnekolonije ter jim poklonila priznanje KUD-aza srebrni jubilej. Delo sekcije je predstavilustanovitveni član, Janez Milkovič - Jano.Da je radostno vzdušje prekipevalo odmladosti, so poskrbeli otroci iz vrtca Janinaiz Kranja. V Mali galeriji so razstavili svojerisbice, na katerih prikazujejo, kako dojemajonaravo in svojo okolico. Ustvarjalno in barvitoizdelane risbice poklanjajo Kliničnemu centru.Njihovo delo je spodbujala in otroke predstaviladiplomirana vzgojiteljica Irena Fabian.Prireditev je obogatil nastop Jazz kvartetaBenjamina Prešerna. Njihov gost je bil trobentačIvan Žan Prešeren. Poslušalci in ljubiteljidžeza smo lahko začutili večno mladost teglasbe. Prevzeti od zvokov smo pozabili navabeče jesensko sonce in se v prostorih KCzadržali do preranega mraka.Razstava bo odprta do začetka novembra invabimo vas, da si vzamete čas in si jo ogledate.Začutili boste razmišljanje umetnikov in tistih,ki morda to še postanejo ... Le kdo bi vedel, čev svoji prešerni razigranosti nismo ob odprtjurazstave pozabili v kakšnem kotu zveneč akord,ki je morda namenjen prav vam, ki se bostes svojo prisotnostjo poklonili umetnikom innjihovemu dobremu namenu.Barba Štembergar ZupanISIS november 2006

18NOVICESvetovni dan duševnega zdravja 2006 -Ozaveščenost zmanjšuje tveganjeOzara je pripravila vrsto dejavnostiSvetovni dan duševnega zdravja, 10.oktober, je bil letos posvečen opozarjanjuna bremena in poslediceduševnih bolezni. Raziskave namrečkažejo, da vsako leto za duševnimiboleznimi trpi več ljudi, veliko se jih tudinamerno poškoduje. Po ocenah Svetovnezdravstvene organizacije lahko vsako letoposledicam duševnih bolezni pripišemo karmilijon samomorov.V Evropski uniji ima duševne težave 27odstotkov prebivalstva, to je približno tolikoljudi, kolikor ima Nemčija prebivalcev. Rezultatiraziskave, ki sta jo konec julija 2006 opravila dr.Tanja Kamin (1) in doc. dr. Andrej Marušič nareprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije,kažejo, da slabo psihično počutje ljudje pogostonavajajo kot problem, ki jih ovira pri vsakdanjihdejavnostih, pri doseganju zastavljenih ciljev,pri zbranem delu. Tako je 30 odstotkov vprašanihpotrdilo, da so v zadnjem mesecu zaradikakršnih koli čustvenih težav opravljali delo indruge dejavnosti manj zbrano kot običajno. Kar13 odstotkov zajetih v raziskavo je v zadnjemletu zaradi problemov, povezanih z duševnimzdravjem, izostalo z dela. Šest odstotkov anketiranihje povedalo, da so v zadnjem letu zaradiduševnih težav poiskali tudi pomoč.V Evropski uniji je v zadnjih letih trend rastiduševnih bolezni spodbudil oblikovalce politik,zdravstvene strokovnjake in druge zainteresiranestrani k iskanju rešitev. V okviru te iniciativeje Evropska komisija pripravila Zeleno knjigo“Izboljšanje duševnega zdravja prebivalstva. Potk strategiji na področju duševnega zdravja”. Tadokument nudi vrsto pobud in možnosti, kilahko vodijo k izboljšanju stanja na področjuduševnega zdravja v Evropi.“Slovenija med evropskimi državami zaostajav celostnem razumevanju in obravnaviduševnega zdravja, zato nujno potrebujemocelostno strategijo ter tudi zakon, ki bosta topodročje ustrezno uredila. Upamo, da bo predlognovega Zakona o duševnem zdravju prekoinštituta zagovornika in koordinatorja storitevpripomogel k izboljšanju podpore v skupnostiter varstvu pravic oseb s težavami v duševnemzdravju. Pričakujemo tudi, da bo omenjeni zakonin Nacionalni program duševnega zdravjauredil mrežo izvajalcev služb duševnega zdravjain s tem tudi vlogo nevladnih organizacij, kidelujejo na tem področju,” je poudaril predsednikOzare Slovenija Igor Hrast.Sicer je Ozara Slovenija ob letošnjem svetovnemdnevu duševnega zdravja pripravila vrstodejavnosti, med drugimi je izdala knjižico “Kamin kako po pomoč v duševni stiski”, pripravilaprojekcijo dokumentarnega filma o shizofreniji“Treba je spregovoriti”, v Mariboru pa sta potekalatudi dobrodelni koncert in dobrodelnanogometna tekma, v kateri sta se pomeriliekipi Ozare in mariborskih gospodarstvenikov.Ozarini ekipi sta se pridružila predsednik vladeJanez Janša in minister za notranje zadeveDragutin Mate.Enota Ljubljana je ob tem dnevu pripravilapiknik vseh, ki so se udeleževali dejavnostienote Ozara v zadnjem letu, tako svojcev, uporabnikovin zunanjih sodelavcev kot tudi vsehzaposlenih na enoti.S filmom proti stigmi glededuševnih motenj Nacionalno združenje Ozara Slovenija je vsodelovanju s Televizijo Slovenija in podjetjemJanssen-Cilag Slovenija v Kinoteki pripraviloprojekcijo dokumentarnega filma o shizofreniji“Treba je spregovoriti”. “Upamo, da bomo na tanačin javnost spodbudili k večji strpnosti doljudi, ki trpijo zaradi duševnih težav,” je ob tempoudaril predsednik Ozare Igor Hrast.Ozara nudi pomoč predvsem osebam skroničnimi motnjami, med katerimi prevladujejodepresija in različne psihoze, kot je npr.shizofrenija. S filmom so želeli slovenski javnostipribližali težave, ki jih vsakodnevno preživljajoljudje z duševno motnjo, tako s simptomi kot ssvojo skupnostjo in širšo okolico.Avtorica dokumentarnega filma - 10. oktobraob 20. uri ga je na drugem programu predvajalatudi Televizija Slovenija - Susan Smiley je štirileta in pol s kamero spremljala svojo mater obnjenem soočanju s shizofrenijo. Film osvetljujesimptome shizofrenije, osebnostne spremembepri njenem razvoju in trnovo pot prepoznavanjain zdravljenja shizofrenije ter odzive – pogostov obliki nerazumevanja - širše skupnosti. Skoziosebne izpovedi njenega moža, obeh hčera indrugih sorodnikov film razkrije tudi njihovotrpljenje, občutke nemoči in posledice, ki jih jev njihovo življenje prinesla shizofrenija.Po besedah prim. Andreja Žmitka izPsihiatrične bolnišnice Begunje je shizofrenijaena najresnejših duševnih motenj, med drugimtudi zaradi tega, ker več kot deset odstotkovbolnikov naredi samomor. Prizadene približnoen odstotek prebivalstva; v Sloveniji je po ocenahstrokovnjakov okoli 20.000 oseb, ki trpijoza shizofrenijo. Motnja, ki resno prizadenečlovekovo sposobnost presoje, se navadnorazvije v obdobju odraščanja in v zgodnjemobdobju odraslosti. Medtem ko večina moškihzboli med 16. in 25. letom starosti, pa ženskepogosteje zbolevajo med 23. in 36. letom starosti.Tretjina bolnikov se dobro zdravi, tretjina imanekaj težav, tretjina pa precej težav v vsakodnevnemdelovanju. “Zdravljenje shizofrenije moratemeljiti na vsestranski obravnavi, kar pomeni,da je treba bolnike zdraviti tako z zdravili kot spsihoterapijo, socioterapijo, delovno terapijo indrugimi načini. Z zdravili najhitreje in najboljneposredno zmanjšamo simptome bolezni, spsihoterapijo pa krepimo zdravi del bolnikoveosebnosti ter bolniku pomagamo živeti z boleznijo.Pri tem ne smemo pozabiti na načrtnodelo z družino oziroma s svojci. Njihovosodelovanje pri zdravljenju je namreč zelopomembno!” je še opozoril prim. Žmitek.Po besedah izvršne direktorice podjetjaJanssen-Cilag Slovenija, mag. Katarine Verhnjak,se Janssen uvršča med vodilna podjetjana področju razvoja antipsihotičnih zdravil.Njihovo zdravilo namreč združuje prednostidolgotrajnega delovanja in ugoden varnostniprofil druge generacije antipsihotičnih zdravilter s tem omogoča boljši izid zdravljenja. Kerje zdravljenje praviloma uspešnejše takrat, kozdravljenje z zdravili združimo s psihoterapijo,je Janssen-Cilag v sodelovanju s slovenskimipsihiatri izdal knjižico “Skrivnost možganskegačipa”, ki se uporablja pri različnih skupinskihpsihoterapijah.Kot je na projekciji filma poudaril ministerza zdravje mag. Andrej Bručan, je v Slovenijiše veliko izzivov na področju celostnega razumevanjain obravnave duševnega zdravja. “Apozitivni premiki so, tako na področju preventive,promocije kot politike. Pripravlja se novZakon o varstvu oseb s težavami v duševnemzdravju, ki je tik pred javno razpravo. Celostnastrategija na področju duševnega zdravja papredvideva tudi Nacionalni program duševnegazdravja, ki bo opredeljeval strategijo skrbi inakcijski načrt za duševno zdravje, cilje, organizacijo,razvoj in naloge mreže javnih služb zaduševno zdravje, nosilce nalog za uresničevanjenacionalnega programa in podlago za evalvacijonacionalnega programa,” je še povedal ministerBručan.Opomba:1. Za dodatne informacije o raziskavi se lahko obrnete na dr.Tanjo Kamin, E: tanja.kamin@fdv.uni-lj.siISIS november 2006

21FOTOREPORTAŽAGlasba se tako razvija in oblikuje in predaja drugim kot velika vrednotasama zase. Dodatno jo bogatijo dirigentove pobude in njegove sugestijeter vešča roka. Vodenje je vedno zelo osebno, individualno. Vse to sekaže v včasih neponovljivih enkratnih trenutkih izvedenih skladb.In zakaj nas glasba povezuje? Ker moramo prepevati v sozvočju zostalimi pevkami in pevci in se moramo zato poslušati. Žal je v našemvsakdanjiku poslušanje sogovornikov, sodelavcev, znancev in neznancevprej hiba kot vrlina.Če bi tudi v življenju vsi še bolj prisluhnili vsem, ki nas obkrožajo,prisluhnili njihovim stiskam, pa tudi veselju, bi postalo tudi celotnoživljenje glasba, glasba vedrine, glasba upanja, glasba pomiritve, glasbaneomejene lepote.Pevci morda prav zato postajajo in ostajajo praktično vse življenjeprijatelji, ki se spominjajo številnih lepih trenutkov.... Naj vam zaželim, da z novimi pomladmi vzklijejo in zacvetijo vzboru novi sveži cvetovi mladih glasov. In še na mnoga leta!”V zgodnji pomladi letos se je izteklo 25 let od prve pevske vaje inSrebrna penina za srebrni jubilejprvega nastopa zbora na pros1avi ob dnevu žena na Pediatrični kliniki,kjer ima zbor svoj domicil. Skupino navdušenih medicinskih sester,zdravnikov, psihologov in drugih bolnišničnih delavcev je zbrala pobudnicaza ustanovitev zbora in njegova prva zborovodkinja, gospaMarjanca Grdiša Vidic. Pozneje so v to pevsko jato prihajali tudi drugipreko poznanstev ter prijateljstev in zbor je štel tudi preko 40 pevk inpevcev. Povezala je naš mešani zbor s prijateljskim moškim zboromBELT iz Črnomlja s prav tako 25-1etno tradicijo. Po petih letih je predaladirigentsko paličico sedanjemu zborovodji, Venčeslavu Zadravcu. Z njimje dobil zbor glasbeno izobraženega umetniškega vodjo, nepogrešljivegasolista (kot člana solističnega zbora ljubljanske Opere), odličnega poznavalcaliturgije, dobrega človeka iz prekmurske ravnice. Dvignil namje raven muziciranja, izostril posluh za ubranost in intonančno čistost.Umetniško vodenje je odgovorna in pogosto težavna naloga. Naš zbor,ki prepeva za zdravje, se odziva najprej na povabila in potrebe matičneklinike, Kliničnega centra in njegovih klinik. Z nastopi na vsakoletnihstrokovnih kongresih in posvetih, pa tudi v domovih za ostarele prinašaoptimizem bolnim in osamljenim. Vsako leto pripravimo celovečernikoncert z novitetami v repertoarju, v decembru in januarju pa tudiveč božičnih koncertov. Slovenske ljudske in umetne pesmi slovenskihskladateljev so temeljna literatura, med skupno 330 skladbami, kolikor jihpremore naš notni arhiv, pa so dela številnih imen svetovne zborovskezakladnice. Izbor je pester in širok, za različne priložnosti, tudi na tujem.Nepogrešljiva tajnica zbora, Veronika, skrbno vodi kroniko z vsemi pomembnimidogod ki, poleg zapisanih odločitev ureja, organizira, poskrbiza nešteto drobnih pomembnosti. Njen soprog Jože Logar, dramskiigralec, sestavlja in vodi umetniška besedila kot pravi soustvarjaleczborovih programov. Tu so še modri in odločni predsedniki zbora,prvi med enakimi, ki imajo dokaj nehvaležno nalogo in odgovornostza uspešnost zbora v javnosti. Zasluge za uspešno rast zbora nosijoprva predsednica Vida Gleščič, VMS na Pediatrični kliniki, specialistapediatra prim. mag. Matjaž Bidovec in asist. dr. Borut Bratanič, JanezLah in zadnjih sedem let predsedujoči Janez Čepljak iz nemedicinskihvrst. Vsak od njih je s svojo osebno zavzetostjo in sposobnostmi, kiodlikujejo vodjo, po svojih močeh vgradil v rast zbora nešteto prostihur, moči in ljubezni. Na tem mestu se vsem iskreno zahvaljujem z željo,da bi pomagali prihodnjim novim pevcem pristopati na mesta v zboru,kjer čutimo med glasovi tenorjev in basov večje praznine.Za skrbno gospodarjenje s sredstvi, ki jih zbor pridobi na osnovivsakoletnega programa, ima zbor odlično “zakladničarko” Silvo Kobal.Skupaj z možem Štefanom sta tim, ki po požrtvovalnosti presega okvirobičajne organizacije potovanj in gostovanj. Kot glavna sponzorja innačrtovalca vsakoletnega pomladnega gostovanja v Prekmurju skrbita zadobro počutje vseh, za najlepšo nagrado pevkam in pev cem za celoletnodelo. V Puconcih, Dobrovniku, Bodoncih, Murski Soboti, Cankovi nassprejmejo polne dvorane, nas nagrajujejo z navdušenimi aplavzi, naspogostijo kot dobre prijatelje. Tu se odpirajo srca, se uglasijo z energijamidobrega, se uresničuje star pregovor, da kdor poje, ne misli hudega. Zavso to dobroto preprostosti in iskrenosti, ki jo sprejemamo v povračiloza naše pesmi, zahvaljena Silva in Štefan!Kaj zares šteje, ko se ozrem na (skoraj od začetka) prehojeno skupnopot z zborom “Dr. Bogdan Derč”? So to številna doživetja med slovenskimirojaki v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Nemčiji, Nizozemski, v Rimu inVatikanu, Trstu, Zagrebu, na Portugalskem, doma? So to soutripanja sposlušalci v dvorani Slovenske filharmonije ob veličastnih melodijahGershwinove Porgy in Bess ali Verdijevega Nabucca (zbor sužnjev) naodru Kulturnega doma v Črnomlju združe nih prijateljskih zborov? Presejalasem spomine na ta leta, prelistala albume s fotografijami, prebralanekaj svojih objavljenih člankov. Med njimi je toliko lepih, sončnegaPrizadevne in zaslužne pevkespomina vrednih doživetij, SREČE-vanj, poslavljanj z zagotovili, danaj ostanejo vezi še naprej žive, prijateljske izmenjave zborov z našimzborom … Šteje zvestoba zboru, navdušenje in radost ob lepi pesmi, pripravljenostpodrediti svoj osebni interes skupnim, pa veselje, ko začutiš,november 2006 ISIS

22FOTOREPORTAŽAZapojmo pevci ...... in poslušalcida si del osrečujočega razdajanja poslušalcem, da so prostori, v katerihprepevamo, napolnjeni z najboljšimi energijami, ki tudi zdravijo. Kotzanimivost in za spodbudo tistim, ki bi tudi radi prepevali, se pridružilizboru, naj povzamem tele preproste nasvete za krepitev zdravja.Pokoncertno druženje s pesmijo- Ljubljanski Dnevnik je objavil v rubriki Okno v svet naslednjičlanek z naslovom Petje je zdravo, pospešuje dihanje in krvni obtok:Raziskovalci s hamburške in salzburške univerze so dokazali: petje jezelo zdravo, saj izboljšuje dihanje ter delovanje srca in krvnega obtoka,istočasno pa se v naših možganih med petjem veča količina hormonaendorfina, ki posredno deluje proti depresijam in zmanjšuje izločanježelodčne kisline. Vsak zapeti vokal v telesu sproži določene centre in takoposkrbi za boljšo prekrvavitev organov takole: U pri želodcu in spolnihorganih, I in E pri glavi, O pri srcu. Salzburš ki znanstveniki zatrjujejo:“Čim glasneje pojete, toliko bolje je to za vaše zdravje.”- V svoji knjigi o zdravljenju z naravnimi sredstvi opisuje RudolfBreuss v poglavju Previsok krvni pritisk med drugimi tale nasvet glededihanja in petja: ... Poleg tega delamo še dihalno gimnastiko. Skozi nosgloboko vdihnemo, potem pa izdihnemo s sledeči mi glasovi: I, E, O, U,A in Š. Pri Š oponašamo delovanje skobeljnega stroja. Isto lahko delamotudi z zaprtimi usti, pri tem pa skozi nos brnimo M. Približno sedemsekund vdihamo, sedem sekund pojemo oz. izdihavajmo. Vedno po 5do 10 minut in čim večkrat, toliko bolje. I je za možgane, oči in ušesa,E je za vrat, O za srce in U za trebuh. A je za roke in noge, posebej priohromelosti. M in Š sta za celo telo. Taka dihalna gimnas tika deluje namožgane kot masaža na telo. Z dolgim izdihovanjem se pljuča popolnomaizpraznijo in tako pride v zadnji kot pljuč sveži zrak in kisik. Torejimajo dvojni učinek … (Broširano knjižico je leta 1992 v slovenskemprevodu izdala Mavrica.)Spominjam se besed svojega profesorja, skladatelja in zborovodjaJaneza Kuharja, ki nam je nazorno pokazal, kako naj dihamo s prepono:“Če boste tako dihali, kot bi raztegovali meh pri harmoniki v vsej širiniin ne le samo napol, boste dihali s polnimi pljuči in zdravo.’’ Hvaležnasem za vse, kar sem lepega doživela in se naučila pri petju v zboru.Upam, da bo tudi naslednja, 26. pevska sezona izpolnjena z izbranimprogramom, ki bo navduševal tako nas pevce kot tudi poslušalce z zvoki,ki zanesljivo krepijo zdravje, dvigajo srca in blažijo tegobe v vrtinčastemčasu, ki ga živimo.Pridružite se, če čutite veselje do petja, druženja in skupnegaustvarjanja!Naše pevske vaje so ob sredah od 19. do 21. ure v predavalnici Pediatričneklinike na Vrazovem trgu 2, pritličje. Dobrodošli še zlasti moškiglasovi. Ob rednem obiskovanju vaj se zlahka naučimo novih pesmi, sajimamo vztrajnega in potrpežljivega zborovodjo, z veliko zalogo dobrevolje in poguma ter znanja. Prva vaja bo prvo sredo v septembru.Pevci smo del veličastnega akorda, ki neslišno odzvanja v prostranstvihvesolja, pa tudi v širjavah srca na bregovih iste reke Življenja. Foto: Tomaž RottISIS november 2006

26INTERVJUNaj omenim tudi, da smo poleg priprave zakonskih podlag zaizravnalne sheme in investicije ter sprememb zakona o zdravstvenemvarstvu, zakona o preskrbi s krvjo, dopolnitvah zakona o zdravniškislužbi, v relativno kratkem obdobju pripravili še šest zakonov, ki vsakpo svoje orje ledino. Po terminskem načrtu, ki smo si ga kot ekipa postaviliob nastopu mandata, zakoni sicer malo kasnijo, vendar predvsemzaradi zunanjih vplivov. To so zakon o pacientovih pravicah, zakon opodeljevanju koncesij, zakon o zdravilstvu, zakon o duševnem zdravju,zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo ter novzakon o zdravstveni dejavnosti. Ti zakoni so sedaj tik pred obravnavo navladi. Zanimivo je, da je bil zakon o duševnem zdravju že pripravljen,potem je prišlo do konflikta med civilno družbo in stroko. Zaradi tegasmo morali še enkrat pripraviti zakon, ki je sedaj usklajen. Mislim, dane bo večjih težav v nadaljnjem postopku.Vpetost v evropsko okolje Ali je vlada opredelila zdravstvo kot enega od prednostnih ciljev,saj je le tako moč črpati sredstva iz strukturnih skladov za te namene.Kako načrtujete večje črpanje evropskih sredstev za zdravstvo?Sedanja vlada v svojem programu obravnavala zdravstvo kot enegaod prednostnih ciljev za razvojni program, v točkah reformnih ciljev.Na vsak način je s tem vzpostavljena možnost za neposredno črpanjeskladov iz Evropske unije in sicer za obdobje od 2007 do 2013. Trenutnose nahajamo še v evro obdobju od 2002 do 2006, v katerem Slovenijares ni mogla črpati sredstev iz strukturnih skladov, ker prejšnja vladazdravstva ni uvrstila kot prednostni cilj v lastnem razvojnem programu.Znašli smo se celo v tako absurdni situaciji, da je prejšnja vlada sicerpridobila minimalna sredstva za en segment zdravstva iz strukturnihskladov, ki pa jih je morala vrniti zaradi slabih programov.V resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje od2007 do 2023 je zdravstvo omenjeno v drugem, tretjem in četrtemprednostnem razvojnem cilju. Kako se boste lotili posameznedejavnosti?V prihodnje bomo na področju zdravstva udeleženi v črpanjusredstev iz strukturnih skladov na treh segmentih. Najzahtevnejše innajbolj pomembno je vzpostavljanje informacijsko komunikacijskegasistema na področju zdravstva. Za ta projekt imamo v načrtu črpanjenekaj čez 60 milijonov EUR. Drugo prednostno področje so urgentnicentri v Sloveniji, ki naj bi bili deloma financirani prav tako iz evropskihskladov. Tretja prednostna točka je izgradnja univerzitetnega kliničnegacentra v Mariboru ter nov KC v Ljubljani, ta predvidoma šele po letu2011. Predvsem slednje je za Ljubljano zelo pomembno, saj bomo stem ločili terciarno in sekundarno dejavnost tudi v prestolnici, ki botako končno dobila regijsko bolnišnico. Za terciarni center načrtujemosrednje velik objekt, le z okoli 600 do 700 posteljami. Čeprav sega našnačrt razvoja do leta 2023, smo že pripravili podlage za črpanje sredstevv obdobju od 2007 do 2013. Zavedamo se, da so razpisi izredno obsežniin tehnično zahtevni, zato jih pripravljamo zelo resno.Slovenija se pripravlja na predsedovanje EU v letu 2008. Vsakadržava si skuša zagotoviti kar največjo odmevnost z zanimivimiprojekti, privlačnimi za širšo javnost. Kaj bo slovenska prednostnatema na zdravstvenem področju, bo tudi kakšna podtema?Kakšne cilje želi doseči ministrstvo za zdravje s svojo temo/svojimitemami?Prednostna tema slovenskega predsedovanja na področju zdravja bovzpodbujanje izboljšav na področju preprečevanja in zdravljenje raka, znamenom, da bo ta bolezen čim manjše zdravstveno in finančno breme,tako za EU kot celoto, kot za posamezne države in tudi za posameznika.Dejstvo je, da so med državami članicami EU še vedno precejšnje razlikev obvladovanju in nadziranju tega problema. Podatki o rakavih oboleznihin smrti zaradi raka iz novih držav članic, ki so v EU pristopile leta2004, kažejo na to, da lahko pravzaprav govorimo tudi o razlikah medstarimi in novimi članicami EU. Kljub temu, da po incidenci raka novečlanice še niso dohitele starih, je problem v večji umrljivosti. To je poeni strani posledica različne porazdelitve najpogostejših rakov. Pljučnirak z visoko umrljivostjo je npr. v vzhodni Evropi najpomembnejši, vzahodni pa se že zmanjšuje. Po drugi strani te razlike lahko pripišemorazlikam v zgodnjem odkrivanju in s tem povezanimi manjšimi možnostmizdravljenja raka v napredovalnem obdobju ter tudi dostopnostido bolj učinkovitih in naprednih načinov zdravljenja.Soočanje z vse večjim bremenom raka zahteva sistematičen pristopz oblikovanjem celovitih ukrepov za nadzorovanje raka na vsehravneh: primarni in sekundarni preventivi, diagnostiki, zdravljenju inrehabilitaciji ter paliativni oskrbi.Po mnenju Slovenije bi si v tem okviru morali prizadevati tudi zapodporo uresničitvi ključnega strateškega cilja, to je oblikovanje nacionalnihprogramov za nadzorovanje raka, uvajanje spremljanja vsehkazalnikov in uresničevanja zastavljenih ciljev, ter stalnega izboljševanjateh programov po načelu sledenja najboljšim praksam in medsebojneizmenjave izkušenj.Dolgotrajna nega V svojem intervjuju v prejšnji številki revije Isis je strokovnadirektorica prof. dr. Saša Markovič povedala, da je KC pripravilprojekt za negovalno bolnišnico za Ljubljano ter ga izročil ministrstvu.Vi ste omenili zakon o dolgotrajni oskrbi. Bosta projektakako povezana?Res je, vodstvo v Kliničnem centru je pripravilo projekt negovalnabolnišnica, vendar za potrebe KC in bi bil zato tudi umeščen znotrajKC. Medtem smo se že dogovorili, da je za projekt najbolj primernastara nevrološka klinika. Pri tem projektu je ministrstvo za zdravje kotustanovitelj KC bolj zadolžen za logistično podporo, ostalo je v pristojnostiKC. Država za ta projekt ne more zagotoviti kakšnih večjihvlaganj. Zato bo tu prostor za javno-zasebno partnerstvo. Ministrstvoprojekt zelo podpira tudi zaradi dobrih strokovnih možnosti za razvojzdravstvene nege. To je primerno za prihodnji razvoj KC in potrebmestne bolnišnice. V sedanjem trenutku, ko je KC terciarni in sekundarnicenter, je negovalna bolnišnica morda videti manj primerna, a, kot sempovedal, zelo dobra razvojna vizija.Vidite tu povezavo z dolgotrajno nego?Delno. Zakon o dolgotrajni negi se dotika drugih segmentov. Predvsemureja oskrbo izven bolnišnice, na domu, ne samo zdravstveno,ampak tudi socialno oskrbo ali pomoč pri nekaterih delih doma, sajbomo imeli n.pr. leta 2010 že več kot 41.300 državljanov, ki bodo potrebovalidolgotrajno oskrbo. Na tem področju obstajajo določenaodprta vprašanja glede financiranja. Določeni programi že obstajajo,tako zdravstveni, na primer patronažna služba in nega v socialnih zavodih,kot socialni, na primer pomoč na domu, dodatek za pomoč inpostrežbo, dejavne so tudi organizacije pacientov. Vendar je potrebnoveč koordinacije in integracija teh razpršenih aktivnosti. Posebej paenakopravno obravnavanje nege na domu. Nadalje je tu tudi potrebapo širjenju dejavnosti negovalnih bolnišnic po Sloveniji. V kolikor biv prihodnjem letu ali dveh prišlo do predvidenih prihrankov znotrajzdravstvene zavarovalnice in tudi v bolnišnicah, bo ena od prednostizagotovo ustanavljanje negovalnih bolnišnic z dodelitvijo programa.ISIS november 2006

30INTERVJUMreža Na mrežo je vezano vse, od načrtovanja zdravnikov, izobraževanja,vpisna mesta na fakulteti, recimo, če je to dolgoročno, upokojevanjezdravnikov. Kako je sedaj s to mrežo?Težko. Mrežo pripraviti v taki obliki, da narediš samo posnetekstanja, je zelo enostavno. Za leto 2000 smo mrežo imeli na ta načinže postavljeno. Takrat jo je pripravil dr. Cukjati in je bila v predalu aliomari bivšega ministra 4 leta nedotaknjena. S sodelavci smo se projektaponovno lotili že pred letom in pol. Na prvi pogled je stvar zeloenostavna, v tej točki je enostavno predstaviti ali pa pokazati trenutnostanje, bistveno težje pa jo je, ob upoštevanju različnih kriterijev, razvojnihpotreb uresničevati in spreminjati. Ti kriteriji so tako glavarinakot demografske okoliščine in geografski pogoji, tudi starost zdravnikovin še kaj. Pri računalniški obdelavi nam pomagajo strokovnjakiInštituta Jožefa Štefana, a načrtovanje tudi njim povzroča težave. Ko žezagotavljajo, da je projekt v zaključni fazi in skušamo stvari prenesti vprakso, vidimo, da model ne deluje tako dobro, kot bi moral. Potrebnaje previdnost, da ne bomo naredili napak. Govorim o mreži na osnovniravni. Na sekundarni ravni je mreža pripravljena.Ali načrtujete povečanje števila zdravnikov na število prebivalcev?Kar se tiče števila zdravnikov na prebivalca smo v Sloveniji na slabšemzaradi dolgoletnega omejevanja vpisov. Stanje se bo že izboljšalo zdiplomanti mariborske medicinske fakultete. Število zdravnikov na 1.000prebivalcev, ki delajo na račun javnih sredstev, je med nižjimi v Evropi,predvsem v Evropski uniji. Mreža bo postavljena na podlagi definiranihkriterijev o številu potrebnih zdravnikov v Sloveniji. Simulacije gledena starostno strukturo zdravnikov kažejo, da jih bo začelo vse več primanjkovati.Seveda pa imajo pri tem največji vpliv strateške ekonomskopolitične odločitve, koliko naj bi imel izbrani zdravnik pacientov, pediaterotrok in mladostnikov, ginekolog žensk v rodnem obdobju ali drugačerečeno, vse je ne nazadnje odvisno tudi od makroekonomskega okvira,koliko sredstev bomo dajali za zdravstvo in tudi, koliko je manj otrokin kako hitro narašča odstotek starostnikov.Zakaj je premalo zdravnikov?Kot že rečeno, zaradi politike omejevanja vpisov, vemo pa, da nekateridiplomanti nikoli ne delajo v svojem poklicu, da odhajajo tako vindustrijo in drugam. To je seveda njihova možnost, njihova pravica. Karse tiče popolnjevanja mreže je pa to druga stvar. Ne samo zdravnikov,tudi diplomiranih medicinskih sester na sekundarni ravni manjka. Toje posledica napačne politike od leta 1996 naprej, ko so nekateri kasnejšiodločilni dejavniki pri kreiranju slovenske zdravstvene politike,med njimi tudi bivši minister, izjavljali tudi na Zdravstvenem svetu,da je v Sloveniji zdravnikov zadosti in jih ne bo manjkalo. To je bilorazloženo na tak način, da so zagovarjali ne povečati vpisa na medicinskofakulteto, češ da za to ni pogojev, pa čeprav se jih je na medicinovpisalo 500, sprejetih pa je bilo samo 150. Leta 2000 se je stvar obrnila.Takrat smo mi na ministrstvu prvič ostro opozorili na ta problem in namedicinsko fakulteto se je vpisalo 10 ali pa 15 zdravnikov več. Kasnejeso se le sprijaznili z dejstvom in so postopoma povečevali številko daleta 2004, tako da se jih zdaj vpiše okoli 200. Vmes se je seveda ves časgovorilo o Mariboru in če spomnim na razprave po raznih katedrahv Ljubljani, kjer so sodelovali spet isti akterji, potem vemo, da so bilihudi nasprotniki ustanovitve mariborske medicinske fakultete. Sam semže od začetka mandata zagovarjal ustanovitev Mariborske medicinskefakultete. Že čez 3 leta bo dala čez 80 novih zdravnikov. Mislim, da jeto velik napredek za popolnitev kadrov in je edina možna dolgoročnavarianta. Drugih variant praktično ni. Kratkoročno bo v pomoč prenehanjesekundarijata, konec leta 2007. Ta ne bo več potreben, ker bodomorali biti s 1. 1. 2007 vsi zdravniki specialisti, tudi splošni zdravniki.Takrat bomo v enem letu pridobili celo generacijo zdravnikov praktičnoza neposredno delo. To je pomembna stvar za dopolnitev. Ampak ševedno bo zdravnikov manjkalo. Uvoz ne pride v poštev. Tudi sam sembil na začetku preveč optimističen. Mislil sem, da je kar možno dobitizdravnike, a se je izkazalo, da jih je iz vzhodnoevropskih držav, ki sozdaj v Evropski uniji, praktično nemogoče dobiti, zaradi tega, ker sopri nas plače toliko nižje, kot so v starih državah članicah EU. Pogoji,ki jih morajo izpolnjevati zdravniki iz držav bivše Jugoslavije in drugihdržav, ki niso članice EU, so drugačni od tistih, ki veljajo v EU. Postopekza pridobitev licence je daljši in traja od 12 do 18 mesecev, preden dobizdravnik možnost dela pri nas. Poleg tega je pri vseh teh zdravnikihpotrebno preveriti njihovo znanje, in prav na tem področju smo vpreteklosti doživeli velika razočaranja. Mislim, da iz teh držav kakšnihvečjih prilivov ne bo, vsaj dokler niso v EU. V tem času pa bo minilokar nekaj mandatov, tega ali onega ministra.Investicije Katere investicije so sedaj prednostne: Onkološki inštitut bopo novem letu predvidoma zaživel v novi hiši. Kdaj pa bo odprlavrata pacientom nova nevrološka klinika? Stavba že stoji, kako jez opremo?Razpis za opremo je bil že objavljen. Predvidevam, da bo v prvi poloviciprihodnjega leta lahko nevrologija preseljena v nove prostore, vkolikor se ne bo zapletlo pri razpisih, kjer pa so težave vedno možne.Odvisno je tudi od razpisne dokumentacije, odvisno je tudi od pritožnikov,postopki so zapleteni.Kaj pa pediatrična klinika?Pediatrična klinika je planirana za maja prihodnje leto, trenutnopotekajo dela notranjih razvodih, vodovoda, elektrike in ostalega.Celotni strošek za to je zelo visok, šest milijard tolarjev. Pogodba je žepodpisana, dela tečejo po načrtih.In urgenca?Pridobivamo gradbeno dovoljenje za izgradnjo DTS-a v KC, tako dabi lahko v roku dveh mesecev začeli z izgradnjo. Pritličje nove urgencebo zgrajeno v letu 2008, leto kasneje pa bo povezano z obnovljenimdelom stare urgence. Že v letu, ki mu sledi, bo pripravljeno tudi prvonadstropje prizidka, kjer bodo operacijske dvorane in drugo nadstropjez intenzivnimi oddelki. Projekt je obsežen in finančno zahteven, zatoželimo del sredstev pridobiti tudi iz strukturnih skladov, iz katerih sebodo gradili tudi ostali urgentni centri po Sloveniji, kar pa bo odvisnotudi od odločitve posameznih regij.Imam samo še eno vprašanje. Ali imate svojega izbranega osebnegazdravnika?Da.Imate še kaj prostega časa?Tega praktično ni. Moj čas je posvečen organizaciji zdravstva in političnemudelovanju, še vedno pa najdem čas za svoje kolege športnike, skaterimi se srečujem na različnih športnih prireditvah. Čas za aktivnorekreacijo imam le ob nedeljah, poleti kolesarim, pozimi pa tečem nasmučeh.Spoštovani g. minister, najlepša hvala za pogovor.Op.: pogovor je bil opravljen 17. oktobra 2006ISIS november 2006

32INTERVJUDoc. dr. Anton CrnjacVojko FlisKdaj ste se odločili, da bo medicina postala vaša življenjska izbira?Ali bi lahko svoje življenje delili na življenje pred študijemmedicine? Obstaja v vašem življenju mejnik med življenjem predin po odločitvi za medicino?Prvo medicinsko knjigo sem prebiral že sredi osnovne šole. Šlo je zapoučno, otrokom razumljivo knjigo Človeško telo. Neko zanimanje zamedicino je bilo prisotno v meni že tedaj. Kasneje je to zanimanje rasloz menoj in se poglabljalo. In to kljub dejstvu, da ne izhajam iz zdravniškedružine in da starši nikoli niso vplivali name s pritiski, da vidijo votroku bodočega zdravnika. Ker menim, da je nagnjenost do medicinev veliki meri značajska lastnost, imam najverjetneje tak značaj, ki muje zdravljenje ljudi, sočutje in skrb za sočloveka zelo blizu. Življenje semi je s študijem medicine spremenilo toliko, kolikor je sam študij zahtevalzaradi obilice dela, odrekanj in naporov. Seveda se mi je zaradiodgovornosti in obveznosti spremenilo življenje kasneje, ko sem pričelz zdravniškim delom. Zdravniki smo garači, ki nam preobremenjenostin stresnost ne moreta do živega. Tako poskušam vseskozi ločiti služboin zasebno življenje, pa mi v zadnjem času to ne uspeva najbolje. Zagotovopa me medicina ni spremenila v smislu občutka nadrejenosti,izredne pomembnosti ali vzvišenosti. Gorje zdravniku, ki razmišlja vtej smeri, sam prav gotovo ne.Kje ste študirali in zakaj ste si izbrali področje kirurgije? Ali stekdaj hoteli odnehati?Študiral sem na medicinski fakulteti v Ljubljani. Omenil sem že vplivznačaj na izbiro poklica, dopolnim lahko, da je izbira specializacij primedicincih povezana z značajskimi potezami posameznika, kljub dejstvu,da je potrebno v študij vsake specializacije vložiti ogromno intelektualnihnaporov. Najverjetneje nismo vsi ustvarjeni za interniste, kirurge,ginekologe ali patologe. Odločnost, dostikrat stresnost, konkretnost indinamičnost so stvari v kirurgiji, ki so me pritegnile v kirurške vode... in me za večno zaznamovale. Seveda ob vseh izkušnjah, ki sem jih zleti pridobival. Morda je največja sprememba v mojem življenju hiperaktivnost,ki je deloma povezana s kirurgijo. Kar težko si predstavljamdan brez obveznosti, hitrosti in akcije. Zaradi tega si tudi v prihodnje nepredstavljam življenja brez službenih obveznosti in dela v kirurgiji.Kakšne lastnosti mora imeti oseba, ki po vaših merilih velja zadobrega zdravnika?Samo pošten človek je lahko dober zdravnik. Pošten do bolnikov,do sodelavcev, nenazadnje do sebe. Biti mora predan svojemu delu indostopen, nič vzvišen ali aroganten. Medicinsko znanost lahko obvladamarsikdo, toda brez teh lastnosti bo ostal za vedno zelo slab zdravnik.Bolniki so največji kritiki našega dela. V pozitivnem smislu. Ocenjujejonas po našem poštenju, po prijaznosti in partnerskem odnosu, ki gaustvarimo, ne po simpatičnosti ali lepoti. V tej luči nam bodo oprostilimarsikatero nenamerno napako, ki jo storimo v procesu zdravljenja.Nenazadnje smo tudi zdravniki povsem navadni ljudje s svojimi dobrimiin slabimi lastnostmi, dobrimi in slabimi dnevi. Kot vsi ostali ljudje. Leda mora biti pri nas teh slabih dni zelo malo. In še ena stvar se mi zdipomembna. Zdravniki se moramo pogosto vživeti v vlogo bolnika, pabomo kmalu ugotovili, da smo v vsej svoji medicinski veličini zelo,zelo majhni.Ali vas je bilo kdaj strah odgovornosti za ohranjanje življenjapacientov, ki so prišli k vam? Ste se kdaj zgrozili ob njihovih željah alizamislih, kako bi se želeli pozdraviti sami, ali ste jih vzpodbujali?Vsak zdravnik mora odgovorno zdraviti bolnike. Strah pred odgovornostjose z leti bistveno zmanjša. Določen, obvladljiv strah vzdravniškem delu je pravzaprav dobrodošel. Še na misel mi ne pride, dasem z leti postal nezmotljiv in pretirano samozavesten. Odkrit pogovorz bolnikom o načinu zdravljenja, četudi z drugačnimi metodami, je zaželen.Seveda je dolžnost zdravnika bolniku predstaviti najboljši načinzdravljenja v okvirih sodobne medicinske doktrine.Vodenje Spoštovani dr. Crnjac, vaš mandat se je že dodobra zagrizel vrutino. Ali ste pri pripravi programa, s katerim ste kandidirali zastrokovnega direktorja, videli vodenje SBM v enaki luči, kot gagledate sedaj, po letu dni izkušenj?Povsem enako. Vizija razvoja bolnišnice ni stvar, ki bi se spreminjalapreko noči. Cilji, programi in razvoj so stalnice, pri katerih so lahko odstopanjazelo majhna. Seveda mi izkušnje po letu dni pridejo še kakoprav. Lažje ugotovim, na katerih področjih je potrebno dodati plin inna katerih je bolje nekoliko zavirati, pa kljub vsemu doseči zastavljenecilje. Bistvena se mi zdi sprememba miselnega vzorca pred letom dni, sajsem kmalu spoznal, seveda iz drugega zornega kota, iz druge vzpetine,da se sprememb v bolnišnici, ki so mi bile pred tem povsem normalne,ne izpelje kar tako.ISIS november 2006

34INTERVJUSpremembe niso mogoče čez noč. Katere spremembe po več kotenem letu že lahko navedete kot rezultat vaših prizadevanj?Zaradi svojega pomembnega regionalnega položaja in dejstva, da jez nastankom Medicinske fakultete Splošna bolnišnica Maribor postalaučna baza študentom medicine v Mariboru, mora razvoj bolnišnicepotekati v smeri razvoja klinik in permanentnega izvajanja terciarnedejavnosti. S tem je povezano izvajanje najzahtevnejših bolnišničnihdejavnosti in posegov na eni strani in vzporedno potenciranje znanstvenoraziskovalnein publicistične dejavnosti. Pripravili smo izhodiščaza ustanovitev kirurške in očesne klinike ter intenzivno pričeli s pripravamiza pridobitev naziva Univerzitetna klinična bolnišnica Maribor.Izdali smo pojasnilne obrazce za posamezne bolezni in s tem izboljšaliobveščenost naših hospitaliziranih bolnikov. Pričeli smo z dejavnostmipri uvajanju kliničnih poti za vse oddelke naše bolnišnice. Izdelali smospletno stran za kakovostno medijsko podobo bolnišnice. Pridobili smocertifikat ISO 9001:2000 na oddelku za transfuziologijo in imunohematologijoin pričeli z dejavnostmi za pridobivanje ISO-standarda zacelotno bolnišnico. V zadnjem letu intenzivno potenciramo uvajanjekakovosti v vseh porah bolnišničnega delovanja.Katere neposredne spremembe v vodenju ste uveljavili? Ob svojemnastopu ste omenjali, da je potrebno spremeniti pristojnosti inodgovornosti, uvesti hierarhijo.Predstojnikom oddelkov, ki se jim v zadnjem času kopičijo odgovornosti,bo treba dati večjo moč pri odločanju in jih spodbuditi vnajtesnejše sodelovanje s strokovnim vodstvom bolnišnice in z upravo.Veliko stvari moramo postoriti na tej t. i. sekundarni ravni vodenjabolnišnice. Dober predstojnik mora biti ob dobrem poznavanju stroke,ki jo vodi, izobražen tudi v smislu dobrega poslovneža. V bolnišnicismo zato organizirali enodnevno izobraževanje predstojnikov. Jesenibo organizirano podobno izobraževanje za glavne medicinske sestrebolnišnice, pa s tem dejavnosti “v pripravi poslovnežev” na vodilnihmestih bolnišničnih oddelkov še zdaleč niso končane.Ob vaši izbiri za strokovnega direktorja so vsi poudarjali, da stečlovek, ki zna z ljudmi. Na katerem mestu je ta lastnost pri zdravnikuin na katerem pri strokovnem direktorju?V kolikor krasi človeka, ki zna z ljudmi, pripravljenost na dialog,izmenjava izkušenj, spoštovanje sogovornika in reševanje velikoproblemov z dobro voljo, brez ostrih besed, sem resnično tak. To nepomeni, da včasih ni povišanih tonov, pa to resnično utemeljeno inredko. Menim, da so omenjene lastnosti dobrodošle pri zdravniškemdelu in delu strokovnega direktorja. Tudi s predstojniki posameznihstrok mora strokovni direktor vzpostaviti korekten odnos, ki temeljina medsebojnem spoštovanju. Le tako je zagotovljeno dobro strokovnodelo, za dobro naših bolnikov in nas vseh. Ne trdim, da v teh relacijahne pride do občasnih nesoglasij, ki pa se jih da z jasno vizijo razvoja intočno določenimi cilji zadovoljivo rešiti. Ne morem govoriti o konfliktuinteresov, ti morajo biti skupni. V kolikor obstaja resničen konflikt, galahko projiciramo na raven nesorazmerja med razvojem medicinskeznanosti in tehnologije na eni strani in spremljajočimi denarnimisredstvi na drugi strani.Nekateri so se ustrašili žensk na vrhu – ga. Darinka Miklavčičje generalna direktorica KC, prof. dr. Saša Markovič je strokovnadirektorica, prof. Andreja Kocijančič je postala rektorica Univerzev Ljubljani, v Mariboru je prof. Dušica Mićetić Turk dekanja visokešole za zdravstvo. Ali menite, da obstaja razlika v vodenju, ki je pogojenas spolom?Ženske na vodilnih položajih so povsem normalen pojav v svetu intudi pri nas. Odločilna je sposobnost posameznika in ne spol. Ženskez izdelano vizijo lahko povsem enakopravno vodijo velike sisteme aliprojekte in v tem ne vidim nič slabega. Morda je v določenih okoljihin pri določenih pogojih to celo prednost.Kako je z napovedano ustanovitvijo negovalne bolnišnice?Reševanje problema negovalnih oddelkov v posameznih bolnišnicahali negovalnih bolnišnic se mi zdi nujnost, h kateri bomo morali v Slovenijipristopiti hitro in odločno, tudi z vidika financiranja te dejavnosti.Najbolje na ravni celotnega zdravstvenega sistema v Sloveniji. Zavedatise moramo namreč dejstva, da imamo v Sloveniji vedno več starih ljudiin da s sodobno medicino rešujemo življenja bolnim in poškodovanim,ki bi bili še pred leti obsojeni na smrt. Tako se nam v bolnišnicah večaštevilo bolnikov in poškodovancev, ki potrebujejo pobolnišnično oskrbo,nego, ali so v vegetativnem stanju. Povsem razumljivo je, da moramoposkrbeti za te bolnike. Velikokrat bi s premestitvijo takšnega bolnikaali poškodovanca v negovalno bolnišnico, kjer bi bil prav tako deleženvsega potrebnega zdravljenja in nege, sprostili bolnišnično posteljo nekomu,ki jo nujno potrebuje. V Splošni bolnišnici Maribor rešujemo taproblem od primera do primera, kar se mi zdi neperspektivno.Standardi obremenitve zdravnikov Še pred kratkim je veliko vznemirjenje v Kliničnem centru povzročilnapovedani odhod nekaterih strokovnjakov med zasebnike. VKC so se takrat odločili, da bodo izdelali standarde za obremenitvezdravnikov po angleških vzorih. Kako poteka izdelava standardov, vkakšni fazi je ves projekt v SBM? Vemo, da angleški sistem ni v celotiprimerljiv s slovenskim, kaj pa bi bilo uporabno tudi pri nas?Izdelati je potrebno kakovostne in poštene standarde, ki bodonatančno opredelili obremenitev posameznega zdravnika. V Splošnibolnišnici Maribor smo se samostojno lotili tega projekta, pri čemerkoristimo izkušnje drugih.Ali bodo ti standardi morebiti podlaga za napovedano racionalizacijozdravljenja – pri rabi zdravil, izrabi prostorov, opravljanjupreiskav? Na kakšen način?Največja prednost, ki jo vidim v uvedbi standardov, je v ukinitvinavidezne solidarnosti, ko garači v bolnišnicah opravijo tudi delo manjISIS november 2006

35INTERVJUzagnanih. To se mi ne zdi pošteno. Sem nasprotnik uravnilovke. Kljubdejstvu, da smo v sistemu nagrajevanja v bolnišnicah še zelo omejeni,pa bodo podatki o obremenitvah posameznikov lahko prinesli določenespremembe na tem področju. Tudi na področju kadrovanja in racionalizacijezdravljenja nam lahko dobljeni podatki veliko koristijo.Ali je že kaj znanega v zvezi z morebitno podelitvijo soglasij zakandidate iz SBM, ki bi želeli med zasebnike?V Splošni bolnišnici Maribor vsako prispelo vlogo za odhod specialistovmed zasebnike temeljito premislimo. Prav veliko teh vlog v zadnjemčasu nismo dobili. Kljub dejstvu, da pomeni zasebništvo dobrodošlokonkurenco javnim zavodom in da je to projekt, ki ga bomo deležni tudipri nas, moramo vedeti, da je še veliko nedorečenega glede zasebništvana sekundarni ravni. V naši bolnišnici, kjer si na vso moč prizadevamopridobiti status univerzitetne klinične bolnišnice, bi odhod večjega številastrokovnjakov lahko resno načel izvedbo tega načrta.Koliko in kateri program bi bilo možno preusmeriti?So določene dejavnosti, ki bi lahko povsem strokovno potekale vzasebništvu. Seveda je odločitev o podelitvi soglasja na teh področjihlažja kot pri dejavnostih, ki so vitalnega pomena za bolnišnico.Čakalne dobe Ali ima SBM tekoče vodene čakalne dobe? Kako se vključuje vprogram nacionalne čakalne liste?V bolnišnici imamo izdelan program računalniško vodenega naročanjabolnikov in čakalnih dob. Na področju ortopedije in kardiokirurgijesmo vključeni tudi v programe nacionalnih čakalnih list.Na katerih področjih je najdaljša?Najdaljše čakalne dobe so na področju ortopedije, operacij sive mrenein za nekatere diagnostične posege.Ali so znani vzroki za to? Kako bi jih bilo mogoče odpraviti?Povečano število novih, uspešnejših načinov zdravljenja, porastdnevnih obravnav in zniževanje ležalne dobe so privedli do povečanegaobsega dela v specialističnih ambulantah in povzročili v posameznihsegmentih ozka grla. Zaradi povečanega števila karcinomskih bolnikov,starostnikov na eni in novih, izpopolnjenih načinov zdravljenjana drugi strani beležimo na nekaterih področjih resnično nedopustnodolge čakalne dobe. Velikega problema se zavedamo in ga po najboljšihmočeh tudi rešujemo. V skladu z navodili Ministrstva za zdravje smo naposameznih področjih bolnišnične ambulantne in bolnišnične dejavnostiz dodatnimi enkratnimi programi skrajšali čakalne dobe. Pri tem si zaslužijozaposleni, ki so sodelovali v omenjenih programih, vse pohvale,saj smo ves program izvedli izven rednega delovnega časa.Kako bi vpeljava kulture varnosti pacientov, ki je na pohodu vsvetu, lahko pripomogla SBM? Kakšne cilje imate na področju zagotavljanjakakovosti?Ali načrtujete vzpostavitev strukture za kakovost in varnostpacientov? V svojem programu ste že omenjali ustanovitev komisijeza uvedbo kliničnih novosti in raziskav. Kako bi se ti dve lahkopovezali?Uvajanju kakovosti v naši bolnišnici namenjamo veliko pozornost.Zavedamo se dejstva, da brez izdelanih in uvedenih kriterijev kakovostiv zelo kratkem času ne bomo več konkurenčni, predvsem na evropskemtrgu. Imenovali smo odbor za kakovost in posamezne delovne skupine,ki vsakodnevno delujejo na tem področju. Do leta 2009 želimo pridobitiISO standard 9001:2000 za celotno bolnišnico. V ta sklop spadajo tudivarnostne vizite vodstva bolnišnice, vpeljava kulture varnosti bolnikov,obveščenost bolnikov, izdelava kliničnih poti, MM-konference navseh oddelkih in redni strokovni nadzori. Prepričan sem, da bodo vsiti projekti, ko bodo popolnoma zaživeli, prinesli številne prednosti vvsakodnevnem strokovnem in poslovnem delu bolnišnice. S tem bodoseveda največ pridobili naši bolniki. In tako bo naše poslanstvo še popolnejšein naše zadovoljstvo še večje.Ali imate izbranega osebnega zdravnika?Imam osebno zdravnico, ki je izredno prijazna gospa, pa si kljubtemu še vrsto let ne želim prav pogostih srečanj z njo.november 2006 ISIS

38AKTUALNOEvropske smernice o zaupnosti in zasebnosti vzdravstvenem varstvu – temeljna priporočilaVojko FlisPričujoči tekst prinaša skrajšano izpeljanko evropskih standardov o zaupnosti in zasebnosti v zdravstvenem varstvu. Krajša izpeljanka, ki je vbistvu povzetek vseh bistvenih zahtev in standardov, je bila narejena za anglosaško področje (Irska, Velika Britanija), vendar se vsebinsko nerazlikuje od skupnih standardov, veljavnih v vsej Evropski uniji. Evropski standardi o zasebnosti in zaupnosti na področju zdravstvenega varstvain zdravstvene nege so bili razviti v okviru projekta EuroSOCAP. Projekt je ustanovila evropska komisija (zaradi nezadostne obravnave medicinskihpodatkov v Evropski direktivi o zaščiti podatkov 95/46EC) in je tekel v letih od 2003 do 2006. Projektna skupina je imela dvajset članov– klinike (različnih specialnosti), terapevte, pravne strokovnjake in etike iz enajstih evropskih držav. Predlogi standardov so nastajali dve leti (sprispevki šestih povabljenih strokovnjakov). Predlogi standardov so bili nato leta 2005 široko odprti za razpravo in so bili predmet delavnice,ki ji je prisostvovalo 80 strokovnjakov iz 26 evropskih in sosednjih držav. Razprava je prinesla širok odziv, tudi pogled različnih organizacijbolnikov, nacionalnih zdravniških združenj, nacionalnih ministrstev za zdravstvo, nacionalnih organov za zaščito podatkov, Evropske komisije,industrije, univerz in ustreznih mednarodnih organizacij. Na osnovi take razprave so bili pripravljeni revidirani standardi, ki so bili poslani vponovno razpravo. Pričujoči standardi so bili zaključeni na srečanju projektnega odbora EuroSOCAP v novembru 2005. Standardi so nastalipredvsem zaradi tega, ker Evropska direktiva o zaščiti podatkov 95/46EC nezadostno obravnava tisto kategorijo občutljivih podatkov, ki sedotika zdravstvenega varstva. Občutljivi podatki so denimo tudi podatki o politični ali verski usmerjenosti oseb. Enak status imajo zdravstvenipodatki, s to razliko, da jih je zaradi njihove narave potrebno obdelovati in zapisovati. Direktiva je v slovenski zakonodaji operacionaliziranapredvsem v zadnji izpeljanki Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o informacijski pooblaščenki. Če je Evropska komisija ugotovila,da Evropska direktiva o zaščiti podatkov 95/46EC nezadostno obravnava medicinske podatke, potlej je to še posebej mogoče trditi tudi zaoperacionalizacijo te direktive v slovenski zakonodaji.Standardi Vsi bolniki imajo pravico do zasebnosti in do razumnih pričakovanj,da bodo vsi zdravstveni delavci strogo varovali zasebnost njihovpodatkov. Bolnikova pravica do zasebnosti in profesionalna dolžnostvarovanja zaupnosti velja ne glede na obliko, v kateri so podatki shranjeniali preneseni (npr. elektronski zapis, fotografija, biološki vzorecipd). Vsi zdravstveni delavci niso na enak način zakonsko obvezani kvarovanju zaupnosti, toda vsi so na enak način etično zavezani k varovanjuzaupnosti. Zdravstveni delavci morajo s posebno skrbnostjozagotoviti spoštovanje pravice do zasebnosti pri ranljivih bolnikih inpri njih izpolniti svojo dolžnost varovanja zaupnosti.Standardi veljajo za vse zaposlene v zdravstvenem varstvu in za vsezdravstvene ustanove. Standardi govorijo o zaupnosti zdravstvenih podatkovin zasebnosti pri pretoku informacij. Standardi prinašajo etičnein pravne temelje in smernice o najbolj ustreznem etičnem presojanjuza zdravstvene delavce ter priporočila za ravnanje zdravstvenih ustanov.Evropski standardi zagotavljajo tudi okvir ter model za nacionalnesmernice in jih lahko uporabljamo kot pripomoček pri rednem delu alipri izobraževanju zdravstvenih delavcev. Celotno besedilo standardovje dosegljivo na spletni strani www.eurosocap.org. Uradni slovenskiprevod celotnega besedila še ni bil narejen.Pričujoči standardi so v prvi vrsti etični standardi, vendar upoštevajotudi evropske pravne norme, urejajoče delo zdravstvenih delavcev tersplošni pravni red, urejajoč strokovne odločitve o zaščiti, rabi in razkritjuzasebnih podatkov. Vsi zdravstveni delavci niso na enak načinpravno obvezani k varovanju zaupnosti in zasebnosti, toda vsi so naenak način dolžni spoštovati etične norme zaupnosti in zasebnosti vzdravstvenem varstvu.Standardi so pri nastajanju sledili natančnemu razmisleku o potrebahranljivih bolnikov – posebej otrok in mladostnikov, starostnikov,priseljencev in potujočih naseljencev, zapornikov, brezdomcev, ljudiz duševnimi težavami in tistih, nezmožnih odločanja o sebi. Posebejosredotočenje na specifična tveganja ranljivih bolnikov pri zasebnostiin zaupnosti v zdravstvenem varstvu je bistveno prispevalo k razvojutemeljev standardov in smernic za delo zdravstvenih delavcev.Pričujoči standardi upoštevajo tri kategorije zaščite, uporabe inrazkritja: Zaščita, uporaba in razkritje bolnikovih podatkov za namene zdravljenja(poglavje 3.2) Zaščita, uporaba in razkritje bolnikovih podatkov za namene, kiniso neposredno povezani z zdravljenjem (poglavje 3.3) Dolžnosti in utemeljenosti razkritja posameznemu bolniku pripadajočihpodatkov (osebno sledljivih) za namene, ki niso povezaniz zdravljenjem (poglavje 3.4)Zaščita, uporaba in razkritje bolnikovihpodatkov – splošna načela 1. Načelo zagotavljanja zaupnosti v zdravstvenem varstvu je bilostalno prepoznano kot pomembno v več kot dva in poltisočletnem obdobjuod nastanka Hipokratove prisege. Medicinska zaupnost je bilaves čas, skozi vse globoke kulturne, tehnološke, politične, socialne inekonomske spremembe v evropskem zdravstvu konsistentno ter stalnoISIS november 2006

39AKTUALNOvarovana kot temeljna vrednota. To ostaja tudi danes. V sodobni Evropije izražena v treh ključnih načelih zaupnosti v zdravstvu. Slehernik ima temeljno pravico do zasebnosti in zaupnosti pri svojihzdravstvenih podatkih. Slehernik ima pravico nadzora do dostopa in razkritja svojihzdravstvenih podatkov tako, da daje, zadržuje ali preklicuje svojoprivolitev. Pri vsakem razkritju zaupnih podatkov morajo zdravstveni delavciupoštevati nujnost, sorazmernost obsega razkritja in tveganja zabolnika.2. Podpora ranljivim bolnikom. Zdravstveni delavci morajo zagotoviti,da imajo ranljive skupine bolnikov vso potrebno podporo zarazumevanje zapletenih zadev o zaupnosti in zasebnosti in jim morajopomagati pri izražanju njihovih želja.3. Zaščita ranljivih bolnikov. Kadar zdravstveni delavec presodi,da gre za ranljivega bolnika, mora v bolnikovo kartoteko zabeležiti razlog,naravo in utemeljitev ranljivosti. To lahko stori samo s privolitvijobolnika ali njegovega skrbnika (pravnega zastopnika).4. Bolnik, nezmožen presojanja ali odločanja. Kadar zdravstvenidelavec presodi, da bi bilo razkritje podatkov bolnika, nezmožnegaodločanja ali presojanja, v njegovo največjo korist, se mora o tem posvetovatiz bolnikovim pravnim zastopnikom (skrbnikom, starši mladoletnikaipd.). Če bolnikov pravni zastopnik ne privoli v razkritje, semora zdravstveni delavec pri reševanju konflikta ravnati po najboljšihukrepih, veljavnih v njegovi državi.5. Nujna stanja. V primeru nujnih stanja sta dovoljena uporaba inrazkritje zaupnih podatkov, vendar v najmanjšem možnem obsegu, kije potreben za ukrepanje.6. Razkritje po smrti. Zaupnost bolnikovih podatkov je potrebnovarovati tudi po bolnikovi smrti.7. Če je bolnik za časa svojega življenja izrecno zahteval zaupnovarovanje svojih podatkov tudi po smrti, je potrebno njegovo željospoštovati.8. Če zdravstveni delavec presodi, da je razkritje podatkov posmrti potrebno, želeno ali dobi zahtevo, o kateri se bolnik izrecno niizjasnil, potlej mora take okoliščine šteti kot razkritje podatkov tretjimosebam ali razkritje za namene pravno zaščitenega javnega interesa(smernice standardov 19-23).9. Bolnikov dostop do svojih zdravstvenih podatkov. Zdravstvenidelavci morajo spoštovati bolnikovo zahtevo do dostopa do njegovihzdravstvenih podatkov in se ravnati po pravnih obveznostih zakonov,urejajočih varstvo podatkov.Zaščita, uporaba in razkritje bolnikovih podatkov za namenezdravljenja10. Obveščanje bolnika. Zdravstveni delavci morajo zagotoviti, daje bolnik in/ali njegov pravni zastopnik obveščen na način, primerennjegovim komunikacijskim potrebam, o: naravi zabeleženih ali zadržanih podatkov; namenu, zaradi katerega je potrebno podatke beležiti ali zadržati; zaščiti, ki je za preprečevanje nepooblaščenega razkritja v rabi; tem, kateri podatki se običajno izmenjujejo;možnostih, kako je podatke mogoče uporabljati ali razkriti;pravici do dostopa in pravici, kjer je potrebno, do popravka zdravstvenihpodatkov;o informacijah, ki jih na zahtevo nacionalne zakonodaje, temelječena evropski direktivi 95/46EC, morajo dobiti;o specifičnih nacionalnih pravnih predpisih, urejajočih razkritje.11. Bolnik ali, kjer je potrebno, njegov pravni zastopnik morabiti obveščen, katere podatke je za njegovo zdravstveno varstvopotrebno izmenjevati. Če je bolnik o tem ustrezno obveščen, za takoizmenjavo podatkov ni potrebna eksplicitna privolitev; zadošča implicitnaprivolitev za etično izmenjavo podatkov, potrebnih za njegovozdravstveno varstvo.12. Klinični nadzor. Zdravstveni delavci si morajo prizadevati, da biza klinični nadzor zagotovili take institucionalne ukrepe, ki so v skladuz etičnimi zahtevami o zaupnosti.13. Negovalci (ke). Potencialne koristi izmenjave podatkov z bolnikovimneformalnim negovalcem je potrebno pretresti z bolnikom alinjegovim pravnim zastopnikom. Vendar dejstvo, da je taka izmenjavalahko koristna, zdravstvenih delavcev prav nič ne odvezuje dolžnostivarovanja zaupnosti.14. Multidisciplinarna skupina. V zdravstveni ekipi so lahko začasničlani za določene naloge. Zdravstveni delavec bolnikovih podatkov nesme sporočati začasnim članom skupine, razen kadar tudi zanje veljazadostna zaveza k varovanju zaupnosti na določeni ravni varovanjapodatkov.Multidisciplinarne skupine se morajo dogovoriti o strategijah razkritjakakršnihkoli zaupnih podatkov izven skupine.Zdravstveni delavci lahko imajo različne kriterije in različne ravniza razkritje zaupnih podatkov, na primer v povezavi z javno varnostjo.Bistveno je, da se vsak zdravstveni delavec seznani z razlikami na svojempodročju in temu ustrezno prilagodi razkritje podatkov.15. Sodelovanje skupin med ustanovami/uradi. Kadar je načrtovanovključevanje osebja iz drugih ustanov/uradov, se je o tempotrebno pogovoriti z bolnikom ali njegovim pravnim zastopnikom.Razjasniti je potrebno namen vključevanja drugih ustanov/uradov innamen izmenjave podatkov.Kadar bolnik ali njegov pravni zastopnik odklonita vključevanje drugihustanov/uradov, je potrebno njuno željo spoštovati, razen v primerih,ko gre za prevlado drugih zakonskih določil (smernica 19-23).Kadar druge ustanove/uradi zahtevajo podatke o bolniku, morajozdravstveni delavci za posredovanje podatkov najprej pridobiti privolitevbolnika ali njegovega pravnega zastopnika. Privolitev mora zajeti tudivsebino posredovanih podatkov.16. Dvojne vloge in odgovornosti. Zdravstveni delavci se morajo,kjerkoli je to možno, izogniti okoliščinam, v katerih imajo do istegabolnika dvojne odgovornosti ali obveznosti.Kadar ima zdravstveni delavec dvojne odgovornosti, je pomembno,da bolniku in/ali njegovemu pravnemu zastopniku na začetku razložijo,za koga in kakšen namen je bolnik prišel na posvet ali pregled. Bolnikuin/ali njegovemu pravnemu zastopniku je potrebno pojasniti, da podatki,dobljeni na posvetu ali pregledu, ne bodo obravnavani kot zaupni. Zaščita,uporaba in razkritje bolnikovih podatkov za namene, ki nisoneposredno povezani z zdravljenjemnovember 2006 ISIS

40AKTUALNO17. Privolitev za sekundarno uporabo. Kadarkoli je možno, je potrebnood bolnika in/ali njegovega pravnega zastopnika hitro pridobitiprivolitev za sekundarno rabo podatkov. Če bolnik privoli, je potrebnoza vsako legitimno zdravstveno rabo uporabiti le najmanjši nujni obsegpodatkov, ki lahko razkrijejo bolnikovo identiteto.18. Zaščita identitete bolnika. Zdravstveni delavci morajo pri sekundarnirabi podatkov v ustanovah stremeti k temu, da so v praktičnirabi zagotovljena ustrezna navodila in postopki za zaščito identitetebolnika. Enako velja za administrativno osebje v ustanovah.19. Anonimizacija. Podatke je potrebno hraniti v taki obliki, da jebolnikovo identiteto mogoče ugotoviti zgolj za namene, za katere je bilashranjena. Anonimizacija podatkov pomeni, da iz tako spremenjenihpodatkov nihče več ne more, posredno ali neposredno, ugotoviti bolnikoveidentitete. Pri vsakršni nameri anonimizacije podatkov morata bitibolnik in/ali njegov pravni zastopnik obveščena o natančnih učinkihanonimizacije in še posebej o tem, kako bo bolnik dostopal do podatkovter o tem, kateri podatki bodo uporabljeni ter kdo jih bo uporabljal.Bolnik in/ali njegov pravni zastopnik morata biti obveščena o namenuuporabe podatkov po anonimizaciji.Dolžnosti in upravičenosti razkritja posameznemu bolniku pripadajočihpodatkov (osebno sledljivih) za namene, ki niso povezaniz zdravljenjem20. Pravne obveznosti za razkritje. Kadar se med zdravljenjem,kjer obstaja zaupno razmerje med bolnikom in zdravstvenim delavcem,pojavi jasna zahteva po pravni obveznosti za razkritje, je o tem, kakorhitro je le možno, potreben pogovor z bolnikom in/ali njegovim pravnimzastopnikom, razen če bi to samo po sebi kršilo namen pravneobveznosti. Preden zdravstveni delavec ugodi katerikoli pravni obveznostido razkritja, se mora prepričati, da okoliščine jasno sodijo medprimere, kjer se razkritje zahteva na osnovi zakona. Zdravstveni delavcimorajo zagotoviti, da bo pred organom oblasti, ki zahteva razkritje,predstavljen vsak ustrezen argument zoper razkritje, ki ga je mogočepredstaviti. Vsako razkritje mora biti strogo omejeno na obseg in vsebino,ustrezajočo namenu razkritja.21. Upravičenost (utemeljitev) razkritja. Zdravstveni delavci semorajo potruditi poznati vsak specifičen nacionalni zakon ali načelo,na osnovi katerega je možno pretehtati prevlado interesov.22. V okoliščinah, ki zajemajo razkritje v zaščito prevladujočihinteresov tretjih oseb, mora biti vsak primer pretehtan na osnovinjemu lastnih okoliščin. Preizkusiti je potrebno, ali razkritje podatkovv zaščito interesov tretjih oseb izjemoma prevladuje nad dolžnostjozaupnosti do bolnika. Odločitev o razkritju podatkov, ki razkrivajoidentiteto bolnika izven zdravstvenega varstva in brez pravnih obveznostirazkritja, je stvar pretehtane presoje.Dejavniki, ki jih je potrebno pri taki odločitvi upoštevati, so meddrugim: pomembnost interesov, ki so ogroženi brez razkritja; npr. razkritjeje lažje utemeljiti, kjer sta ogrožena integriteta (duševna ali telesna)ali življenje tretjih oseb; verjetnost oškodovanja, pojavljajoča se v individualnem primeru:razkritje je lahko upravičeno, kadar je verjetnost ogroženosti življenjadrugih visoka, in ni nujno upravičeno, kadar je taka verjetnostmajhna; nujnost oškodovanja, kar pomeni, da je razkritje lahko upravičeno,kadar zaščita tretjih oseb zahteva hitro ukrepanje, in ni upravičeno,kadar obstaja zgolj možnost, da bo bolnik nekoč v prihodnostiogrožal druge; obstoj dovolj ustreznega organa oblasti, ki mu je mogoče sporočitirazkritje; nujnost razkritja za odvrnitev oškodovanja, kar pomeni, da brezrazkritja ni nobene možnosti odvrnitve oškodovanja; verjetnost, da bo razkritje odvrnilo oškodovanje, kar zahteva prepričanostzdravstvenega delavca, da z razkritjem obstaja dovolj velikaverjetnost odvrnitve oškodovanja tretjih oseb ali zaščite javnegainteresa.23. Razkritje v zaščito najboljših interesov bolnika, nezmožnegaodločanja. Kadar je bolnik nezmožen odločanja, je razkritje lahko upravičenov zaščito najboljših interesov tega bolnika. Ali je v individualnihprimerih razkritje resnično upravičeno, je odvisno od skrbnega tehtanjamed ogroženostjo, ki bi jo povzročilo molčanje, oziroma koristmi, ki bijih povzročilo razkritje.24. Dobra praksa pri utemeljenosti razkritja. V vseh primerih, kjerje potrebna presoja, je spodbudno, da se zdravstveni delavci o primeru,ki ga anonimizirajo, posvetujejo s svojimi kolegi in, če je potrebno,poiščejo pravni ali drugi specialistični nasvet. Večina okoliščin, kjerje bila sprejeta odločitev o razkritju, zahteva dobro sporazumevanje zbolnikom in podporo bolniku, kjer bo zaupnost kršena. Ko je odločitevo razkritju sprejeta, je običajen potek postopkov naslednji: Bolniku in/ali njegovemu pravnemu zastopniku je potrebno razložitirazloge za posredovanje podatkov. Zdravstveni delavec mora bolniku svetovati, da sam obvesti ustrezneorgane oblasti (npr. policijo). Če se bolnik in/ali njegov pravni zastopnikstrinjata, bo zdravstveni delavec od organov oblasti zahtevalpotrditev o razkritju.Če bolnik in/ali njegov pravni zastopnik ukrepanje odklonita, jimamora zdravstveni delavec povedati, da namerava obvestiti ustrezenorgan oblasti ali ustrezno osebo. Zdravstveni delavec (delavka)nato obvesti organ oblasti, posreduje samo potrebne podatke inbolniku in/ali njegovemu pravnemu zastopniku omogoči vpogledv posredovane podatke. Zdravstveni delavci, ki se odločijo razkriti zaupne podatke (z alibrez predhodnega obvestila bolniku in/ali njegovemu pravnemuzastopniku), morajo biti pripravljeni organom oblasti, če ti to zahtevajo,razložiti in utemeljiti svojo odločitev. Zdravstveni delavcimorajo v zdravstveno kartoteko zabeležiti vse pogovore, srečanja indogovore, vpletene v odločitev o razkritju ali molčanju.Izjema od običajnega postopka so zgolj okoliščine, kjer bi bilovnaprejšnje seznanjanje osebe z razkritjem v nasprotju z dosego upravičeneganamena razkritja.Varnost 25. Varnost. Glede na to, da so zdravstvene delavci dolžni zagotavljatizaupno razmerje z bolniki, morajo stremeti k zagotovitvi, da se vnjihovih ustanovah uporabljajo ustrezni postopki in protokoli varovanjabolnikovih podatkov in da veljajo tudi za administrativno osebje.Kadar se zdravstveni delavci pogovarjajo z bolniki, njihovimi pravnimizastopniki, negovalci in kolegi, se morajo zavedati strogih obveznostido zasebnosti in zaupnosti, še posebej, kadar so v rabi posredni načini,kot so telefoni, elektronska pošta ali faksiranje sporočil. ISIS november 2006

42AKTUALNOInformacije javnega značaja in zaupni,osebni medicinski podatkiŽarko PinterKaj moramo zdravniki vedeti, katere informacije potrebujemo, katere zakone, pravilnike je dobro, da poznamo, ker le tako lahko v današnjemčasu ohranimo samostojnost svojega poklica in zaupanje pacientov v procesu zdravljenja?Kdaj je medicinski podatek, podatek javnega značaja in kaj je osebni podatek posameznega pacienta? Takšna in podobna vprašanja se zadnječase vse pogosteje pojavljajo v medijih. Vsak išče v množici zakonov, pravilnikov in kodeksov odgovor, ki mu najbolj ustreza. To pa, kotje pokazala praksa, vodi v razhajanje med pravom in medicino in v negotovost pri vsakodnevnem delu.Ne želim se poglabljati v zgodovino medicine, ne morem pa mimo dejstva, da je bil odnos med bolnikom in zdravnikom že pred Hipokratomjasno postavljen. Temeljil je na osebnem odnosu dveh ljudi in na globokem medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Tekom časa so se moralnenorme spreminjale, spreminjala se je zakonodaja (kar je tudi vzrok sedanjim nesoglasjem in sporom, do katerih je sicer prišlo zaradi kršitveetičnih norm, ki so še toliko bolj občutljive, če je kršitelj zdravnik). Etične norme in osnovni pomen kodeksa kot etičnega vodila za naše delopa so ostali skozi stoletja nespremenjeni.Zdravniki smo bili in bomo tudi v prihodnje najprej odgovorni pacientom. Ob spoštovanju tega načela so lahko ostale deklaracije, normein zakoni teoretično prisotni, lahko tudi potrebni, možnosti za kršitve pa bi bile ob tem minimalne.Drugačen je položaj v primeru, da sodišče izkaže potrebo po izročitvi medicinske dokumentacije. To se lahko zgodi v poteku sodnega postopka,na pobudo svojcev, zakonitih dedičev, če ti izkažejo pravni interes, ali pa v primeru kakega drugega sodnega spora, ko je medicinskadokumentacija prav tako potrebna. V takšnem primeru sodišče zdravnika odveže molčečnosti in varovanja medicinskih podatkov pacientov.Kako ravnati v primeru dogodkov, ki smojim bili priča v poletnih mesecih? Neetično in nestrokovno je v javnih občilih dajati “nasvete” nekomu,pa čeprav je le-ta izražal takšno mnenje, ki je v širokih množicah lahkozelo odmevno in se ne sklada z ustaljeno prakso urejanja in izvajanjazdravstva pri nas. Takšne izjave iz ust zdravnika so za zdravništvo lahkozaskrbljujoče.Kaj pa v primeru medicinskih podatkovznane osebe ali pomembnega človeka vdružbi? Tudi tukaj veljajo enaka pravila, ki jih zdravnik mora spoštovati.Posebnost so seveda za družbo pomembni ljudje in javnosti namenjeneinformacije o njihovem zdravju. V danem primeru bi lahko na pobudoposameznika njegovi predstavniki za stike z javnostjo ali za takšne izjavepooblaščeni zdravniki podali ustrezno javno izjavo o zdravstvenemstanju posameznika.Zakonska določila, ki obravnavajo zdravstvene podatke javnegaznačaja, se nanašajo na zdravstvene podatke, ki jih redno pošiljamodržavnim uradom, ti pa jih potrebujejo za pregled nad zdravstvenimipokazatelji prebivalstva in planiranje zdravstva pri nas. Ugotavljajozbolevnost, ogroženost prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi in šebi lahko našteval. V teh primerih so podatki ustrezno oblikovani in posredovaniv obliki, iz katere posameznik ni prepoznaven. Torej ostanejopacienti v množici podatkov anonimni. Kaj pa imajo po vsebini osebnimedicinski podatki posameznika opraviti z javnim interesom? Na tovprašanje v tem kontekstu dogajanja ne najdem odgovora.Navedena dejstva sem podal zato, da v prehodnem obdobju različnegatolmačenja veljavne zakonodaje osvetlimo bistvena poglavja,ki naj bi jih poznali zdravniki. Tako bi si lažje pomagali v primerih, kisi jih državni uradniki razlagajo drugače.Menim, da državna zakonodaja ni v nasprotju z več kot dvatisočletnotradicijo zdravniške etike. Najti pa moramo razlago obstoječih zakonovtakšne vsebine in to v praksi tudi uporabljati. Tako bi v uporabo občutljivihpodatkov, kot so osebni zdravstveni podatki pacientov, vpeljaliurejenost, dosegli bi red in na neposreden način ohranili neodvisnost insamostojnost zdravniškega dela in zaupnega razmerja med bolnikomin zdravnikom na eni strani, sočasno pa bi na drugi strani ostala zakonodajain državno pravo suverena v vlogi zaščitnika osebnih pravicdržavljanov.Podatki o posameznikovem zdravstvenem stanju so občutljivi osebnipodatki (1) in nikoli ne morejo biti informacije javnega značaja. Ti podatkimorajo biti še posebej zavarovani in se smejo obdelovati (dovolitidostop, posredovati, objavljati, dati na vpogled itd.) samo v z zakonomdoločenih primerih (2).Že Ustava RS ureja področje osebnih podatkov: zagotavlja varstvoosebnih podatkov. Prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotjuz namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe,nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo imapravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj,in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. (3)ISIS november 2006

43AKTUALNOZakon o zdravniški službi Zakon o zdravniški službi kot specifičen zakon ureja naše delo.Omenil bom samo nekaj členov, ki urejajo varovanje medicinskih podatkovpacienta:51. členZdravnik mora varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenemstanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicahtega stanja.52. členPodatki iz prejšnjega člena se ne smejo dajati drugim ljudem oziromajavnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritjeposameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnosti varovanja poklicneskrivnosti lahko zdravnika razreši bolnik sam ali sodišče v skladu zzakonom, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa staršioziroma skrbniki. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti tudi po smrtibolnika ne preneha.53. členBrez predhodnega soglasja bolnika lahko podatke iz prejšnjegačlena daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemupartnerju le zdravnik, ki bolnika zdravi, če oceni, daje to v bolnikovo korist. (4)Zakon o varstvu osebnih podatkov Ta določa, da je varstvo osebnih podatkov namenjeno preprečevanjunezakonitih in neupravičenih posegov v informacijsko zasebnost posameznikana vseh pomembnih področjih. Določa tudi, da je na ozemljuRepublike Slovenije vsakemu posamezniku, ne glede na državljanstvoin prebivališče, zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Še posebej sedotika t. i. občutljivih osebnih podatkov:6. člen19. Občutljivi osebni podatki – so podatki o rasnem, narodnemali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju,članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju,vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo napodlagi zakona, ki ureja prekrške (v nadaljnjem besedilu: prekrškovneevidence); občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, čeje z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno odprej navedenih okoliščin.13. člen(Obdelava občutljivih osebnih podatkov)Občutljivi osebni podatki se lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je pravilomapisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnihpravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladuz zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika,na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe,kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično aliposlovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena;4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja,društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitneorganizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem,vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike,ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatkine posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnegasektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega senanašajo;5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki,te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namennjihove uporabe;6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikovter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstvenidelavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemuzahtevku;8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. (5)31. decembra 2005 je stopil v veljavo nov zakon:Zakon o informacijskem pooblaščencu Ta določa njegova pooblastila ter način dela in zakone, ki urejajonjegove pristojnosti.Kakšne pa so pravice nas državljanov, ki nam jih daje Zakon ovarstvu osebnih podatkov?Upravljavec osebnih podatkov mora vsakomur dovoliti vpogled v register zbirk osebnih podatkov in prepis podatkov; potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočitivpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkovin se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnihpodatkov in se nanašajo nanj; posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebnipodatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posameznikuvsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, kise obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; itd.Kaj je informacija javnega značaja? Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.24/03, 61/05, v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ) vsakomur omogoča prostdostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimirazpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije,javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil inizvajalci javnih služb.Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnegapodročja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja,registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organizdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugihoseb (npr. predpisi, obrazci, programi, objave, razpisi, informacije onovember 2006 ISIS

44AKTUALNOdelovnem področju, podatki o številu članov itd.).Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim ali fizičnimosebam. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organainformacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled ali da pridobinjen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis. Prosilcu ni treba pravnoutemeljiti njegove zahteve oziroma navesti razlogov zanjo.Organ lahko prosilcu zavrne dostop do informacije le v primerih, ko jenek podatek z zakonom opredeljen kot, med drugim, osebni podatek.Kam uvrščamo medicinske podatkepacienta? Podatki o posameznikovem zdravstvenem stanju so občutljiviosebni podatki.Kateri pa so tisti zakoni, ki jih moramo upoštevati in razkriti zaupnepodatke?Zakon o zdravniški službi 52. členDolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravnika razrešibolnik sam ali sodišče v skladu z zakonom, za mladoletne osebein za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki.Zakon o kazenskem postopku 236. člen(1) Dolžnosti pričevanja so oproščeni:1) obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonskiskupnosti;2) obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranskivrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki po svaštvu dovštetega drugega kolena;3) obdolženčev posvojenec in posvojitelj;4) verski spovednik o tistem, o čemer se mu je spovedal obdolženecali druga oseba;5) odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšnadruga oseba o dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanjupoklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnosttisto, kar je zvedel pri opravljanju svojega poklica, razen vprimerih iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona ali česo izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, pod katerimi sote osebe odvezane dolžnosti varovanja tajnosti oziroma sodolžne posredovati zaupne podatke pristojnim organom.(2) Sodišče, ki vodi postopek, je dolžno poučiti osebe, omenjenev prejšnjem odstavku, da jim ni treba pričati, vsakokrat predenjih zasliši, brž ko zve, da gre za okoliščine, zaradi katerih sooproščene dolžnosti pričevanja. Če priča izjavi, da se odpovedujetej pravici in da želi pričati, se jo mora opozoriti, dase bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudise bo na glavni obravnavi odpovedala pričevanju. Pouk inodgovor se vpišeta v zapisnik.(3) Mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitostne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, nidovoljeno zaslišati kot priče, razen če to zahteva sam obdolženec.(4) Kdor ima razlog, da odreče pričevanje proti enemu od obdolžencev,je oproščen dolžnosti pričevanja tudi proti drugim obdolžencem, če senjegova izpovedba po naravi stvari ne da omejiti samo nanje.Zakon o pravdnem postopku 231. členPriča sme odreči pričanje:1. o tistem, kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu;2. o tistem, česar se je stranka ali druga oseba spovedala njej kot verskemuspovedniku;3. o dejstvih, za katera je izvedela kot odvetnik ali zdravnik ali priopravljanju kakšnega drugega poklica ali kakšne druge dejavnosti,če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedelapri opravljanju takega poklica ali take dejavnosti.Predsednik senata opozori navedene osebe, da jim ni treba pričati.232. členPriča ne sme odreči pričanja iz razloga varovanja poklicne skrivnosti,če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi ali koristikoga drugega, če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti.Dinamika reševanja problema, kako v prihodnje ravnati z zaupnimimedicinskimi podatki pacienta, je pridobila pomembnost in nujnost. Vžargonu bi lahko rekli, da gre za urgentno stanje. In prav je tako. Zeloverjetno je, da bodo v času, ko prebirate te vrstice, napravljeni nadaljnjikoraki za rešitev celotnega vprašanja. Kljub temu nam poznavanjenaštetih zakonov ne bo prihranjeno, nasprotno, bojim se, da se jim bopridružil še kakšen nov.Opombe:1. 6. člen ZVOP-12. 13. člen ZVOP-13. 38. člen Ustave RS4. Zakon o zdravniški službi5. Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1 (členi varovanja medicinskih podatkovpacienta)ISIS november 2006

46AKTUALNOOnkraj meja pojasnilne dolžnostiJanez GregoričKritična medijska obravnava kliničnega testiranja zdravil, pri kateri sodelujoči podajo soglasje za sodelovanje na podlagi ustreznega pojasnilao poteku preiskave, sili k razmišljanju o problematiki pojasnilne dolžnosti z drugega zornega kota. Gre za problematiko placeba, ki se uporabljatako pri kliničnem testiranju zdravil kakor tudi v postopku rednega zdravljenja, kjer zdravnik bolnika ne seznani o njegovi uporabi. Ker jespoštovanje pojasnilne dolžnosti danes izredno poudarjen element v odnosu med zdravnikom in bolnikom, pravzaprav predstavlja primarnimanevrski prostor ugotavljanja zdravnikove odškodninske odgovornosti, je utemeljeno razpravljati in iskati rešitev v obstoječem nasprotjumed zahtevo spoštovanja pojasnilne dolžnosti in “nujnostjo” uporabe placeba.Uporaba placeba Bolnikovi simptomi so lahko samo telesni (somatske bolezni) ali pase ob psihični motnji dodatno pojavljajo še telesni simptomi (psihosomatskebolezni). Težje ali kronične somatske bolezni se velikokratodražajo tudi v psihičnih motnjah ali spremembah posameznika. Običajnoje zdravljenje z določeno zdravilno učinkovino (v nadaljevanju:zdravilo) usmerjeno v zaustavitev ali prekinitev bolezenskega procesa.Izkušnje v praksi so pokazale, da je pri psihosomatskih boleznih dokajuspešno tudi zdravljenje s placebom - zdravilo brez zdravilne učinkovine(v nadaljevanju placebo). Uporablja se v ustrezni kombinaciji z zdraviliali povsem samostojno kot edino sredstvo, ki ga bolnik prejema v postopkuzdravljenja. (1)V medicini je poznan placebo efekt (2) kot fenomen izboljšanja bolnikovihsimptomov kljub sicer neučinkovitemu (3) načinu zdravljenja.Posameznik namreč pričakuje in verjame, da bo njegovo zdravljenjezaradi uporabe “zdravila” uspešno. (4)Medicinski standardi ter pravila ne določajo postopka zdravljenjaz uporabo placeba. Njegova uporaba je v nasprotju s strogimi pravilistroke predvsem zaradi nezmožnosti zdravnika, da bi postavil absolutnopravilno diagnozo stanja in izvora bolezni. Diagnoza psihosomatskebolezni, ki bi ne le upravičila, marveč celo zahtevala uporabo placeba,je prav zaradi kompleksnosti človekove psihe lahko tudi napačna.Razumevanje problematike placeba zahteva predhodno predstavitevstališča naslednjih vsebinskih sklopov:a) strokovna napaka: bistveni element strokovne napake je neupoštevanjeoziroma ravnanje v nasprotju s standardi medicinske znanosti;b) medicinski standard: zdravnik svobodno izbira metode in načinezdravljenja, vendar je pri tem dolžan dosledno upoštevati dosežkemedicinske znanosti in načela strokovnega ravnanja. Medicinskistandardi zmanjšujejo verjetnost strokovnih napak, saj izvajalcavnaprej oskrbijo s poenostavljenimi vzorci ugotavljanja pravegastanja in z odgovori nanj. Le-ti so lahko strokovno zelo zahtevni interjajo izjemno profesionalnost. Premagovanje negotovosti, s katerose zdravnik nenehno srečuje, pa zahteva preveč naporov, da bi lahkoza vsak primer posebej iskal izvirno rešitev. (5)c) pravica zdravnika do avtonomije: od zdravnika moremo in moramozahtevati, da v določenih primerih preseže okvire, ki mu jihpostavlja strokovna rutina, in oblikuje nov, izvirni odgovor posebejza konkreten primer. Zdravnik mora znati izstopiti iz pravil, kadar jeto v korist bolnika, in za to sprejeti polno odgovornost. (6) V takihprimerih je izid bistveno bolj negotov, zato je večje tudi tveganje.Zdravnik se lahko znajde celo v položaju, ko bi pravzaprav ravnalneodgovorno, če ne bi tvegal, tudi ob popolni negotovosti izida oziromacelo ob negativnem izidu tveganja. Nikakor ni mogoče vnaprejuveljavljati zdravnikove odgovornosti ob negativnem izidu. Še zlastiga ni mogoče vnaprej obsojati za nestrokovno ravnanje. Napredekvsake stroke je namreč vedno povezan s prodiranjem v neznano.Brez tveganja tudi sodobne medicine ne bi bilo.Ravnanje, usmerjeno v doseganje največjekoristi za bolnika Ker medicinska doktrina ne predvideva uporabe placeba, bi sezdravnik, da bi zadostil skladnemu ravnanju s stroko oziroma če bi seželel izogniti tveganemu ravnanju v nasprotju s stroko, moral odločitiza zdravilo, ki ga doktrina sicer predpisuje za konkretno psihosomatskobolezen. Tu seveda ne gre za problem podcenjevanja bolezni, marveč zaproblem nastanka izogibne škode. V skladu s stroko namreč velja, da bise škodo dalo odvrniti zgolj z uporabo zdravila. Takšna opredelitev vodido enostranske kvalifikacije ravnanja, ne da bi se upoštevalo njegovovsebino: če je škoda nastala ob uporabi zdravilo, se ravnanje kvalificirakot strokovno pravilno, škoda je posledica pričakovanega zapleta prizdravljenju. Če pa je škoda nastala zaradi uporabe placeba, je kljubvsebini ravnanja, ki presega rutino stroke, saj je usmerjeno v dosegonajvečje koristi za bolnika, škoda kvalificirana kot zavestni odklon odspoštovanja pravil stroke. (7)Standardi (8) ne bi smeli veljati kot absolutno pravilo, ki ne dopuščanobenih odstopanj v praksi. Ob dejstvu, da veljajo v Evropi za posameznebolezni povsem drugačni standardi zdravljenja kot npr. v ZDA,se zastavlja vprašanje, kateri standard zdravnika sploh lahko absolutnozavezuje? Ali zdravljenje v skladu s standardom, ki velja v ZDA, pomenipri nas nestrokovno ravnanje? Treba je upoštevati vse posebnosti konkretnegaprimera, ki jih standard zaradi svoje strokovne togosti ni mogelpredvideti in je zato v absolutnem smislu lahko napačen.Zaradi navedenega se v zdravstvenih krogih “tiho pristaja” na uporaboplaceba. Vendar je njegova uporaba zgolj v domeni osebne odločitve(poguma) posameznega zdravnika. Zanj se praviloma odločajo visokostrokovno usposobljeni zdravniki z dolgoletnimi izkušnjami in prakso,ki jim daje nujno potrebno samozavest. Tak zdravnik namreč bolnikaobravnava celostno, poleg telesne tudi duševno sfero. Ne zadovolji sezgolj z ugotavljanjem s standardi določenih parametrov. Če se zaveda, daISIS november 2006

48AKTUALNOje njegova najvišja zapoved ne iskanje zdravja samega po sebi, marvečiskanje zdravja prav konkretnega bolnika, (9) ve, da mora vsak posamezniprimer zdraviti posebej. Šele tedaj se lahko konkretna bolezenkaže kot svojska, ki svojo posebnost črpa iz individualnosti (psihe)svojega nosilca – bolnika. (10)Diagnoza bolezni, ki ob ozkem sledenju standardno določenih parametrov,ki jih je treba ugotoviti, zanemari psiho bolnika, čeprav lahko tapomembno vpliva na vsebino in razvoj bolezni, bo skoraj vedno določilapostopek zdravljenja z uporabo zdravila. Vendar navedeno povečujeverjetnost nastanka škode zaradi stranskih učinkov zdravil, do kateresicer ne bi prišlo, če bi se zdravnik zavedal svoje odgovornosti in sedovolj kritično odločil za uporabo placeba. Negativni stranski učinkizdravil lahko nastopijo skorajda po vsaki uporabi zdravila, kljub priporočenemuodmerku ter pravilni uporabi. Uporaba zdravil predstavljanevarnost zbolevanja zaradi uporabe zdravil, pri čemer se bolezenskiznaki napačno pripišejo osnovni bolezni in ne učinku zdravila. (11)Nasprotje med spoštovanjem pojasnilnedolžnosti in uporabo placeba 1. Doktrina o osveščenem pristankuZa veljaven osveščen pristanek na zdravljenje mora zdravnik bolnikuzagotoviti: razlago možnih zapletov in tveganj; (12) razlago morebitnih bistvenih prednosti predlaganih metod zdravljenjav primerjavi z ostalimi možnimi postopki; (13) razlago ostalih možnosti zdravljenja bolezni. Zamolčati ne smeinformacij, ki bi lahko vplivale na to, da bi bolnik odklanjal predlaganepostopke; (14) možnost odklonitve katerega koli predlaganega postopka, četudije ta postopek po mnenju zdravnika za bolnika izredno koristen;(15) možnoV skladu s teorijo o svobodni izjavi volje velja, da lahko nastopijozgolj tiste pravne posledice, ki jih zajema izjava. Ker je povprečni bolnikneuk medicinskih postopkov, je zdravnik dolžan poskrbeti, da bobolnik prejel kakovostne informacije, na osnovi katerih bo lahko oblikovaljasno voljo, ki bo kot taka tudi izražena naslovljencu - izvajalcuzdravstvene storitve. Gre za odvisnost in skladnost izoblikovanja voljeza privolitev v posamezen medicinski poseg od kakovosti pojasnila.Če bo bolnik pristal na nekaj, česar ni razumel, kar mu je bilo mordavsiljeno oziroma so mu bila dejstva prikazana zmotno ali zvijačno, bonjegova izjava volje neveljavna.2. Izjema od zahteve spoštovanja pojasnilne dolžnostiUporaba placeba je izjema, za katero ne morejo veljati siceršnjapravila pojasnilne dolžnosti. Vedenje oziroma zavedanje kot zavestoziroma zaupanje v popolno vsebinsko poučenost o postopkih zdravljenjaje bistveni element, ki pogojuje učinkovitost placeba. Bolnikovozaupanje v uspeh, v zdravilno moč prejete snovi je učinkovina, katere“zdravilno delovanje sproži” placebo. Nasprotno pa vsakršno zavedanjebolnika, da prejema placebo, v celoti izniči njegove pozitivne učinke.V tem primeru je njegova uporaba ne samo neučinkovita, marveč imalahko tudi škodljive učinke.Ker učinkovita uporaba placeba nujno izključuje pojasnilo bolnikuo mehanizmu delovanja zdravljenja, lahko kvalificiramo zdravnikovoravnanje kot ravnanje v okoliščinah, ko je upravičen uporabiti t. i.terapevtski privilegij. Teorija o terapevtskem privilegiju zdravniku dovoljujezamolčanje določenih dejstev, za katere presodi, da lahko bolnikuškodujejo, oziroma če meni, da bi določeno pojasnilo na bolnika vplivaloizrazito negativno. Prosta volja bolnika stopa v ozadje, privilegij do nepojasnjevanjase razloži kot domnevno voljo bolnika. (17) Opustitevdoločenih informacij je upravičena. Zdravnik, ki je v tem primeru posegopravil lege artis, za nezaželene posledice ne more biti odškodninskoodgovoren. Zdravnik na podlagi strokovne ocene bolnikove osebnostiter v njegovem interesu (posameznik zaradi izjemnosti situacije ne moresvobodno in racionalno izoblikovati volje) opusti določene informacije,zato ne gre za nedopustno ravnanje. (18) Osebnostne pravice ne obsegajole pravice odločati o samem sebi, marveč so usmerjene tudi kvarstvu življenja in zdravja. (19) Kateri od obeh dobrin dati prednost?Absolutiziranje osebnostnih pravic je v tovrstnem primeru neustreznoin v nasprotju s samim varstvom interesov bolnika.Bistveni element, ki utemeljuje analogno sklepanje na podlagiureditve instituta terapevtskega privilegija, je psihično stanje bolnikakot izjemna situacija, ki narekuje ukrepanje, drugačno od siceršnjegapredpisanega. Na eni strani je slabo psihično stanje bolnika temelj zaklasično opustitev pojasnitve določenih informacij, pri uporabi placebapa je temelj opustitve pojasnitve (20) že sama narava bolezni, ki se sicernavzven kaže kot somatska, v svojem bistvu pa je po zdravnikovi kvalifikacijipsihosomatska, zaradi česar je potrebno ustrezno prilagoditinačin zdravljenja. Ta element določa in odloča o pravilnosti ravnanjazdravnika, ki mora absolutno zasledovati cilj doseganja največje koristiza bolnika. Navedeno lahko utemeljujemo tudi s t. i. načelom zakonitegaalternativnega ravnanja. Če bi bolnik namreč po ustreznem pojasniluprivolil v zdravljenje, bi bilo zdravnikovo domnevno protidolžnostnoravnanje nekavzalno. Dopustnost rabe načela ugovora zakonitega alternativnegaravnanja pa je odvisna od namena, ki ga ima prekršenanorma (dolžnost pojasnila). Odločilen je torej premislek, ali je ravnanje,ki je predmet razprave, bilo storjeno zato, da bi se preprečil nastanekškode (dosegla največja korist za bolnika), ali je v ospredju neka določenavedenjska oblika. (21) Če odločitev za uporabo placeba temeljina utemeljeni zdravnikovi oceni, je njegovo ravnanje v okviru normeoziroma določenega standarda, ki želi nastanek škode v vsakem primerupreprečiti (oziroma doseči največjo korist za bolnika).Enaka utemeljitev izhaja tudi iz interpretacije šeste alinee 47. členaZZD . (22) Če je bolniku sicer priznana pravico do vpogleda v zdravstvenodokumentacijo, vendar pa ima zdravnik pravico vpogled zavrnitina podlagi lastne ocene o škodljivem vplivu tovrstne seznanitve nabolnikovo zdravstveno stanje, pravica zdravnika, da odloči o obseguseznanitve bolnika, še toliko bolj velja v primeru, ko se zdravnik odločiza uporabo placeba, pri katerem je njegovo pozitivno delovanje mogočedoseči izključno ob “nevednosti” bolnika.Sklepna razprava o protipravnostin krivdi Ob utemeljevanju uporabe placeba kot izjeme od spoštovanja pojasnilnedolžnosti je smiselno razpravljati tudi z vidika morebitne protipravnostiravnanja in krivde zdravnika. Za protipravno velja ravnanje vnasprotju z zapovedjo pravne norme. Opredelitev dolžnosti spoštovanjastroke (strokovnih pravil, standardov) predstavlja definiranje pravnedobrine – s tem pa opredelitev protipravnosti tistega ravnanja, ki jetemu nasprotno. Domnevo o protipravnosti izpodbija dejstvo, da grepri uporabi placeba za namen doseganja cilja, ki je vrednostno višjiISIS november 2006

50AKTUALNOod interesa, ki ga neposredna pravna norma (spoštovanje strokovnihstandardov) varuje in ki je bila kršena. V skladu z analogijo iuris inuporabo pravnega pravila o povzročitvi škode v stiski argumentiramorešitev: gre za ravnanje, ki je bilo storjeno zaradi odklonitve konkretnenevarnosti (konkretna nevarnost se kaže v stranskih učinkih zdravila),ki neposredno ogroža pravno zavarovano dobrino (stanje bolnika sebo ali bi se lahko po uporabi zdravila poslabšalo), nevarnosti pa ni bilomogoče odvrniti drugače (placebo se je uporabil na podlagi izrednotemeljite presoje, da bi tudi uporaba zdravil z določenimi stranskimiučinki predstavljala določeno stopnjo nevarnosti) in povzročena škodani bila večja od škode, ki je grozila (zdravnik ima v vsaki fazi uporabeplaceba le-tega možnost nadomestiti z uporabo zdravila, zato sama uporabaplaceba nikakor ne predstavlja nevarnosti večje škode od škode, kije kot taka realna glede na znane, predvidljive, a neodvrnljive negativnestranske učinke zdravil). Če protipravnosti ni, poškodovalcu ne moremoočitati, da je ravnal krivdno. Odsotnost protipravnosti pomeni, da jezdravnik ravnal v skladu z normo, tako, kot od njega zahteva pravni red(strokovna pravila se po svoji naravi in namenu izenačujejo s pravnimipravili). S protipravnostjo pade tudi krivda. (23)Do enakega zaključka nas pripelje tudi uporaba subjektivne teorijeprotipravnosti. Protipravnost obstaja samo, če je oseba, ki je s kršitvijopravila povzročila škodo, kriva za svoje ravnanje. Krivda je sestavni delprotipravnosti, kar pomeni, da če ni krivde, tudi ni protipravnosti. Krivdase opredeljuje kot “psihično stanje”, protipravno ravnanje pa ravnanjev nasprotju z objektivnim pravom, kakor tudi, da se krivda sicer kaže vprotipravnem ravnanju, vendar se z njim ne poistoveti. Krivda je psihični,notranji odnos storilca do ravnanja. Zdravnik, ki je uporabil placebo zzavestjo, da lahko zgolj na ta način ravna tako, da bo bolniku v največjokorist, ni ustvaril kvalificiranega potrebnega notranjega odnosa dosvojega ravnanja, zato o odsotnosti njegove krivde ni dvoma, čeprav jes svojim ravnanjem prekršil stroga pravila veljavne stroke.Katero je torej dolžnostno ravnanje zdravnika in kako se uporabaplaceba umešča v prostor protipravnosti ali krivde, je moč iskati tudiskozi presojo protipravnosti, vezano na ravnanje ali na škodo (uspeh).Več kot skrbnega ravnanja ni mogoče zahtevati od nikogar. Ne ravnaprotipravno, kdor ravna v skladu s skrbnostjo, ki jo zahteva pravni promet.Ravnanja so tista, zaradi katerih resnični ali možni uspehi (škode)štejejo za protipravne. Določenega ravnanja ne moremo v celoti enačitis skrbnostjo. Potrebno je namreč presoditi, ali je ravnanje v skladu zdoločenim dolžnostnim ravnanjem, kakor ga določa pravna norma, toje strokovna pravila in standardi, tudi že ravnanje v skladu z zadostnoskrbnostjo. Samo v primeru, če se potrebna skrbnost napolnjuje z dovoljširoko kvalifikacijo strokovnega ravnanja, lahko pomeni, da ravnanje vskladu z zahtevano skrbnostjo avtomatično predstavlja odsotnost protipravnosti.Če pa se pojem skrbnosti naslanja in napaja iz strokovnihpravil stroke, ki ne zmorejo zajeti vse širine tistega delovanja, ki ni samosubjektivno, ampak tudi objektivno v dometu zasledovanja najvišjegamožnega uspeha za stranko (bolnika), ravnanje v skladu z zahtevanoskrbnostjo nikakor ne more predstavljati odsotnost protipravnosti.Menim, da je dolžnostno ravnanje v skladu z določeno skrbnostjo,ki temelji na nedorečenosti stroke, veliko bližje pojmu krivde kakorprotipravnosti, saj moramo, če želimo presojati posamezen konkretenprimer, nujno vnašati v presojo tudi pojem malomarnosti. Pravnanorma je sicer tista, ki določa dolžno ravnanje, vendar ga ravno zaradiabstrakcije, ki se nikoli ne more približati resničnosti življenja, puščapraznega. In ta prazen prostor mora napolniti krivda kot subjektivniodnos do ravnanja. Zdravnik se za uporabo placeba vedno odloči napodlagi subjektivne presoje potrebnosti in pravilnosti svojega ravnanjav razmerju do presoje kršitve pravil stroke.Literatura:1. Raziskave so pokazale, da se po prejemu placeba pri približno 30 odstotkih bolnikovzdravstveno stanje izboljša.2. Placebo efekt je dobro poznan pri shizofreniji, obsesivni kompulzivni motnji in parkinsonovibolezni.3. Primernejši izraz je neaktivno zdravljenje oziroma zdravljenje brez vnosa aktivnih snoviv telo.4. Dejstvo, da ima placebo kljub odsotnosti kemično-fizikalnih sprememb predvideni učinek,opozarja na izredno pomemben vidik človekove psihologije.5. Bučar, F.: Zdravnikova pravna odgovornost, Isis 1999, št. 3, str. 2.6. Drinovec, J.: Profesionalizem in zdravnik, Zdravniški vestnik 2002, št. 71, str. 754.7. Dejstvo je, da se lahko v mnogih primerih doseže največjo korist za bolnika ravno zuporaba placeba. Njegova bistveno prednost pred zdravilom je namreč odsotnost stranskihučinkov.8. Standardi zdravniku pravzaprav jemljejo pravico do mnenja in uporabljanja svojegaznanja.9. Flis, V.: Osveščen pristanek na zdravljenje in odnos med zdravnikom in bolnikom, Medicinain pravo III, Maribor 1995, str. 44.10. V odklanjanju hotenja razumevati vso individualnost posameznika in njegov morebitni vplivna naravo in razvoj bolezni, torej v pretiranem oklepanju na “šolsko” medicino je moč iskativzrok za neuspešnost in tveganost standardnih načinov zdravljenja, ki običajno temeljijo napredvidljivih somatskih parametrih. Človekovo psiho je nemogoče kakovostno “vkalupiti”,zato tipska pravila in standardi diagnosticiranja vedno ne zadostujejo za določitev praveganačina zdravljenja.11. Če prejema bolnik manj kot šest različnih zdravil, je verjetnost za stranske učinke približno5-odstotna, pri več kot petnajst je ta možnost večja od 40 odstotkov. Dva do pet odstotkovsprejemov v bolnišnico se pripisuje stranskim učinkom zdravil. V ZDA naj bi znašali stroškiodpravljanja stranskih učinkov zdravil od 30 do 130 milijard dolarjev na leto.12. Pri uporabi placeba zdravnik bolniku ne pojasnjuje možnih zapletov in tveganj, do katerih bilahko prišlo ravno zaradi placeba (odsotnost aktivne zdravilne učinkovine, njeno nevnašanjev telo, je lahko zelo tvegano, če se izkaže, da je bolezen zgolj somatska).13. Zdravnik ne pojasnjuje prednosti metode zdravljenja z uporabo placeba v primerjavi zmetodo zdravljenja z določenim zdravilom. Razlaga o možnih stranskih učinkih zdravil,katerih odsotnost predstavlja prednost pri uporabi placeba, se podajajo v okviru pojasnilao metodi zdravljenja z določenim zdravilom.14. Zdravnik bolniku ne more predlagati zdravljenja bolezni z uporabo placeba. Zaradinavedenega zamolči informacije o tistih okoliščinah, na podlagi katerih je zdravnik postavildiagnozo psihosomatske bolezni, ki glede na celostne okoliščine bolnika v celoti upravičujejooziroma zahtevajo uporabo placeba.15. Bolnik zaradi nevednosti - odsotnosti pojasnila o zdravljenju z uporabo placeba - tegazdravljenja ne more odkloniti. Tu sta si lahko v popolnem nasprotju stališče zdravnika, kimeni, da je uporaba placaba za bolnika edina prava metoda zdravljenja, ter stališče bolnika,ki svojo bolezensko stanje razume kot bolezen, ki zahteva uporabo zdravila.16. Med samim postopkom zdravljenja z uporabo placeba lahko voljo – odločitev za uporaboplaceba - spremeni le zdravnik, ne pa bolnik, ki s specifičnostjo metode zdravljenja (uporaboplaceba) ni seznanjen.17. Bernat, E.: Zdravnikova pojasnjevalna dolžnost – prikaz iz avstrijskega prava, Medicinain pravo III, Maribor 1995, str. 114.18. Zdravnik je tisti, kateremu je prepuščena presoja o potrebnem obsegu pojasnila, to pa hkratipomeni, da mora znati določiti pravilno mejo, do katere bo segalo bolnikovo obveščanje(zavedanja in vedenja) o postopku zdravljenja, in kje te meje ne sme preseči. Zdravnik jev primežu velike odgovornosti, ko mora ščititi sebe, hkrati pa ne sme škodovati bolniku.19. Pavčnik Polajnar, A.: Od zdravniške napake do “informed consent”, Medicina in pravo II,Maribor 1994, str. 89.20. Postavljanje pravila glede ravnanja, ki bo v nasprotju med pojasnilno dolžnostjo in uporaboplaceba utemeljeno, je še toliko bolj težavno, ker pri uporabi placeba v prvi vrsti negre za zamolčanje določenih dejstev, torej za nepopolnost pojasnila, marveč za zavajanjebolnika glede dejanskega postopka zdravljenja. Zdravnik bolniku pojasni, da bo zdravljenjepotekalo z uporabo določenega zdravila, dejansko pa se ne uporabi zdravila. Kvalifikacijakršitve pojasnilne dolžnosti je torej drugačna: na eni strani pojasnilo, ki zaradi zadržanjazgolj določenega dela ni popolno, na drugi strani pa pojasnilo, ki je morebiti prav v svojembistvenem delu v nasprotju s siceršnjim nameravanim postopkom zdravljenja (pojasnilo,ki temelji na zavestnem podajanju neresničnih podatkov).21. Bernat E., 1995, str. 117.22. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 in nadaljnje spremembe.23. Novak, B.: Vzročna zveza, protipravnost in krivda pri odškodninski odgovornosti, Zbornikznanstvenih razprav – LVII, 1997, str. 275.ISIS november 2006

52AKTUALNOJunijsko srečanje UEMOMateja BulcŽe drugič v zadnjih 10 letih smo Slovenci organizirali srečanjeZdruženja evropskih zdravnikov splošne/družinskemedicine (SM/DM) UEMO, ki je potekalo 9. in 10. junija2006 v Ljubljani. Tokrat smo kolege iz 25 držav Evropegostili v slovenski prestolnici, v Grand hotelu Union.Na slovesnem odprtju v Stekleni dvorani je udeležence (80 delegatov)v imenu Ministrstva za zdravje prijazno pozdravil prim. Janez Remškar,direktor direktorata za zdravstveno varstvo, in poudaril pomen SM/DMza delovanje celotnega zdravstvenega sistema in slovenske izkušnjena tem področju. Predsednik WONCA Europe, prof. dr. Igor Švab, jepoudaril pomen sodelovanja političnih in strokovnih organizacij zaevropsko splošno/družinsko medicino, doc. dr. Janko Kersnik pa jeorisal pot slovenskih zdravnikov od Sekcije za splošno medicino doZdruženja zdravnikov družinske medicine in poudaril pomen strokovnegazdruženja.Delo v delovnih skupinah je vselej zelo živahno. Večino gradivadelegati sicer dobijo vnaprej, a večina pripomb se izkristalizira šele vpogovoru med kolegi, kjer se pogosto krešejo tudi iskre.Sama že kar nekaj časa predsedujem delovni skupini za specializacije,kjer bijemo veliko politično bitko za priznanje SM/DM za specializacijokot ostale in s tem spremembo direktive o nazivih. Evropska komisijanamreč zahteva, da vlade članic UEMO, v katerih je ta specializacija žepriznana kot specialistična veja, posamično naslovijo poziv za priznanjespecializacije iz SM/DM na Evropski parlament. Če bo to storilo dvepetini držav, kar pomeni več kot 10, bo Komisija pripravila spremembodirektive.Trenutno stanje je takšno:državaSM/DM priznana kot specialnost(Title III Direktive)1. AVSTRIJA NE2. DANSKA DA3. FINSKA DA4. MADŽARSKA DA5. MALTA DA6. NORVEŠKA DA7. PORTUGALSKA DA8. SLOVAŠKA DA9. SLOVENIJA DA10. ŠVEDSKA DA11. ŠVICA DA, a še vedno tudi “médecins praticiens”12. NIZOZEMSKA DA13. VELIKA BRITANIJA NE14. ŠPANIJA DA15. NEMČIJA DA16. BELGIJA NE17. HRVAŠKA DA, NEOBVEZNOChristina Fabiani, dr. med., Mateja Bulc, dr. med., Janez Remškar, dr.med., prof. dr. Vladislav Pegan in doc. dr. Janko Kersnik, dr. med. (zleve)Delovna skupina je pripravila za generalno skupščino naslednjoresolucijo (UEMO 2006/036 Final): “UEMO meni, da je sprememba statusa (Title III Direktive) zazdravnike SM/DM nujna in nepovratna. UEMO ponovno opozarja, da je revizija Direktive 2005/36/EC, kibo uzakonila specialnost SM/DM (Title III ), nujna. Naziv Title IIIGeneral Practitioners/Family Physicians naj bi pomenil vse evropskezdravnike SM/DM, ki so opravili specializacijo ali do-specializacijoiz SM/DM (po kriterijih WONCA in UEMO). V državah, kjer ni bilo do-specializacije, morajo pristojne nacionalneinstitucije izdati potrdilo, da je zdravnik SM/DM kvalificiran za delov državah članicah EU, kar naj zadošča za uvrstitev teh zdravnikovv Title III General Practitioners/Family Physicians. UEMO poziva države članice, naj se uprejo vsaki dodatni diskriminacijiza prost pretok zdravnikov SM/DM v Evopi.”Christina Fabiani, dr. med., predsednica UEMOISIS november 2006

54AKTUALNOGeneralna skupščina je sprejela predloženi dokument, vzdržali sose Luxemburg, Irska, Češka Republika in Avstrija.Razpravljali smo o dokumentu Današnji zdravnik splošne medicine,jutrišnji specialist družinske medicine po evropskem pravu (UEMO2006/021). Delegati so poudarili razliko med osnovnim zdravstvom inSM/DM, zlasti Irci in Portugalci.V Ad hoc delovni skupini, ki jo vodi Irec dr. Liam Lynch, so imenovalibritanskega kolega Terryja Johna za predstavnika UEMOv CPME-delovni skupini za e-zdravje. Veliko so razpravljali oprivatizaciji zdravstva, Ker zaključkov še niso sprejeli, bodo temonadaljevali oktobra v Uppsali, ko bodo pripravili tudi vprašalnikza vse delegacije. Zadali so si še nekaj nalog: UEMO-spletna stran,akreditacije po internetu ipd. Delovna skupina za prihodnost SM/DM je obravnavala osnutekdveh dokumentov, ki ju bodo do oktobra še dogradili. Skupina Enake možnosti je imela veliko dela. Evropska komisijaje namreč leto 2007 imenovala za leto enakih možnosti z glavnimitemami: pravice, predstavniki, priznavanje, spoštovanje. Dokument,ki ga je ta skupina pripravila pred letom, je Stalni svet evropskihzdravnikov že potrdil, nameravajo še posodobiti.Ker bo dosedanja vodja delovne skupine, dr. Caixeiro, januarjaprevzela predsedovanje UEMO, so izvolili novo vodjo – dr. LyndoHamilton iz Irske.Delovna skupina za stalno strokovno izpopolnjevanje (CME/CPD),katere poročevalka sem, je veliko razpravljala o pogojih in možnostihakreditiranja podiplomskih izobraževanj, kot že večkrat doslej.Govorili smo tudi o sodelovanju z EACCME, telesom, ki ocenjujeprimernost aktivnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje specialističnihstrok, ter o sodelovanju z WONCA Europe. Strinjali smose, da je te stike nujno gojiti in napredovati s počasnimi koraki.Na konferenci CPME o tej temi bosta UEMO zastopala bodočapredsednica in vodja delovne skupine, dr. Finnegan, Irska.Dogovorili smo se, da bo potrebno posodobiti pred leti sprejetedokumente s področja izobraževanja.Ko smo svoje sklepe predložili sobotni generalni skupščini, je ta izglasovalaodločitev, da bo Mateja Bulc pomagala predsedstvu UEMOv razpravah o stalnem strokovnem izobraževanju in predvsem akreditacijah.prof. dr. Vladislav Pegan, predsednik Zdravniške zbornice SlovenijePreventiva: vodja skupine, dr. Eirik Bo Larsen, se bo udeležil konferenceWONCA Europe v Firencah in predstavil dokument o zdravjuadolescentov.Luis Manuel Santiago je predstavil dokument “Presejalni testi v SM/DM”, ki ga bo potrebno še dograditi do oktobrskega srečanja.Dr. Fritz Georg Fark je opozoril na sindrom izgorevanja in samomorilnostimed zdravniki SM/DM. Pripravil bo osnutek dokumentao tej temi.Dr. Melek Karademir (Turčija) je predstavila osnutek dokumenta“Nasilje nad delavci v osnovnem zdravstvu”, dr. Lynda Hamilton pa“Nasilje med mladostniki” in “Men’s Health”. Vse osnutke bodo doUppsale še dogradili.Pogovarjali so se tudi o vlogi zdravnika SM/DM v preprečevanjukajenja, o čemer tudi pripravljajo dokument.Po napornem popoldnevu smo udeležence srečanja z avtobusompopeljali na Ljubljanski grad, kjer nas je gostila županja, gospa DanicaSimšič. Ker je bila sama službeno odsotna, nas je v njenem imenu pozdravilin zelo prijazno nagovoril podžupan, gospod Miloš Pavlica.Prireditev so ob vselej neprekosljivi Neni Kopčavar Guček prijetnopovezali z glasbo štirje umetniki z imenom Jararaja, ki na svoj nepozabennačin izvajajo slovenske narodne pesmi. Navdušenje gostov jebilo tolikšno, da so že med uradnim delom zahtevali: “Bis!” Uradnemudelu je sledila pogostitev, ki so jo pripravili poleg slovenskih gostincev(Gostilna Pri Kuklu, Gostilna Pečarič, Vinska klet Krško, Vinska kletJeruzalem) tudi naši prijatelji in člani Društva za priznanje praženegakrompirja kot samostojne jedi. Delegati UEMO so bili navdušeni, medpokušino so se pozibavali ob zvokih Jararaje in kar niso hoteli domov,tako da smo avtobus odpovedali in se peš napotili nazaj v mesto.Srečanja so se udeležili predstavniki iz 25 evropskih držav.Kljub nepozabnemu večeru smo bili naslednje jutro že vsi na svojihmestih, zbrani in delovni. Z velikim veseljem smo ugotovili, da letosUEMO nima denarnih težav, o katerih smo ponavadi izgubili največbesed in dragocenega časa. Generalna skupščina je tekla kot po maslu,večino dokumentov, ki so jih predložile delovne skupine, smo sprejeli,nekatere pa bo potrebno še doreči in dodelati. To nas čaka na sestankuv Uppsali konec oktobra. Ko se je predsednica Fabianova ob zaključkuuradnega dela zahvalila slovenski delegaciji za organizacijo srečanja,je vseh 80 delegatov vstalo in nas nagradilo z gromkim petminutnimaplavzom, pravzaprav s stoječimi ovacijami.Sobotno popoldne je UEMO-va pot vodila v Postojnsko jamo. Poogledu jame, v kateri so ob šumenju šampanjskih mehurčkov delegatiposlušali ubrane glasove postojnskega okteta, smo se ob zvokih glasbezavrteli na slovesni poslovilni gostiji. “Večer bil je živ,” bi rekel poet - svojeočitno zadovoljstvo so delegati izrazili tako, da so krivce za družabnidel srečanja (Nena Kopčavar Guček, Mateja in Drago Bulc) “nagnali” naoder in nas ponovno nagradili s stoječim, petminutnim aplavzom. Biloje prav ganljivo - res smo bili ponosni, da smo se tako dobro odrezali,saj česa takega v UEMO ne pomnijo.ISIS november 2006

56OBLETNICEPogosto bolan otrokPeto rtiško srečanje - 27. maj 2006Breda Prunk FranetičLeto 2006 ni kot vsako leto, za Mladinsko zdravilišče inletovišče RKS Debeli rtič je jubilejno leto, saj obhajamo 50-letnico delovanja. Pol stoletja že sprejemamo na zdravljenjein letovanje otroke in mladostnike do 18. leta starosti. Inpol desetletja organiziramo strokovna srečanja za pediatrein šolske zdravnike, ki pridno napotujejo otroke na zdraviliškozdravljenje.Zdi se, kot bi se včeraj prvič srečali, a je že tu peto, jubilejno rtiškosrečanje. Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič nas je pričakalo,kot vsa predhodna leta, s polno mero sonca, brez enega samega oblačkana nebu. Marsikateri udeleženec si je po strokovnem delu umislil prvokopanje, saj se je bilo težko upreti vabilu sonca in morja.Predvsem nas veseli, da je število slušateljev vsako leto večje. Toje vsekakor dokaz, da so izbrane teme aktualne, in vzpodbuda za nadaljevanjez vsakoletnimi majskimi srečanji tudi v prihodnje. Če se jepred petimi leti, na prvem rtiškem srečanju, podpisalo 60 pediatrov inšolskih zdravnikov, je ta številka v letu 2006 narasla na 140, kar 40 več,kot se jih je predhodno prijavilo. Prinesli smo dodatne stole, odprlidrsna vrata in podaljšali predavalnico na teraso.Število otrok, sprejetih na zdraviliškozdravljenje od leta 1997 do 31.08.2006Po kratkem kulturnem programu otrok z zdraviliškega oddelka inpozdravnemu nagovoru sta vodenje strokovnega dela prevzela moderatorja,prim. Marijana Kuhar z alergološkega oddelka pediatrične klinikev Ljubljani in asist. mag. Marko Pokorn z otroškega oddelka Infekcijskeklinike, in ga kljub začetnim tehničnim težavam odlično izpeljala. Najtežjavloga je doletela prvo predavateljico, saj je bila, zaradi odpoveditehnike, prisiljena predavat tako rekoč “na suho”, brez spremljajoče projekcije.Kljub nevšečnostim je svojo nalogo izpeljala brezhibno in bilanagrajena z bučnim aplavzom. Govorila je o ponavljajočih se okužbahdihal v otroškem in šolskem obdobju, ki so tudi sicer najpogostejši vzrokobiska v ambulanti. Med razlogi za ponavljajoče se respiratorne okužbeje poudarila večjo izpostavljenost drugim otrokom (številčna družina,obiskovanje vrtca, šole),anatomske in strukturnerazloge (cigaretnidim – osemkratno povečanještevila okužbdihal, dražilne snovi,tujki, obstrukcije dihalnihpoti …), alergije inimunsko pomanjkljivost.Pri dobri polovicizbolelih so povzročiteljivirusi in pri otrocih, Zasluženi odmor na sončku in svežem zrakumlajših od pet let, je v66 odstotkih izoliran RSV. Akutna vnetja srednjega ušesa je predstavilmoderator, asist. mag. Marko Pokorn. Incidenca otitisa je najvišja vstarostni skupini od enega do treh let. Najpogosteje izolirana bakterijaiz srednjega ušesa je S. pneumoniae, sledi pa ji H. influenzae, zato je prisumu na bakterijski otitis potrebno izbrati antibiotik, ki učinkuje na obebakteriji. Vsekakor je predpogoj zdravljenja pravilna diagnozo in v kolikorje le-ta pri večjih otrocih še nejasna, svetuje počakati z zdravljenjem,zagotoviti kontrolo čez 48 do 72 ur in zdraviti le v primeru vztrajanjatežav. Pojavlja se velik problem naraščanja odpornosti bakterij na antibiotičnozdravljenje. Najpogostejše okužbe pri otrocih s primarnimiimunskimi pomanjkljivostmi je predstavila mag. Marina Praprotnik.Poudarila je pomen zgodnjega prepoznavanja infekta in takojšnjega,odločnega zdravljenja. Prvi sklop predavanj je sklenila mag. SimonaŽitnik s prispevkom o prebolevanju okužb pri otroku in mladostnikuz alergijo in zaključila svoje predavanje s higiensko hipotezo, ki jo jeleta 1989 postavil Strachon. Pravi takole: “ porast alergijskih obolenj vzadnjih desetletjih je mogoče pojasniti z redkejšim prebolevanjem okužbv zgodnjem otroštvu … zmanjšanje števila otrok v družinah, izboljšanjeosebne higiene, uporaba agresivnih čistil v gospodinjstvu, spreminjanječrevesne mikroflore z uporabo številnih antibiotikov, zmanjša možnostprenosa okužb znotraj družine.”Sledil je težko pričakovani odmor, na sončku, ob z dobrotami obloženihmizah, med številnimi razstavljalci in s čudovitim pogledomna morje. Verjemite, nepozabno!Vse lepo hitro mine in tako smo ob 13. uri ponovno sedli v predavalnicoin prisluhnili odličnemu predavatelju, asist. mag. MarkuPokornu, ki je spregovoril o preprečevanju okužb pri bolnikih brezvranice. Poudaril je pomen zaščitnega antibiotičnega zdravljenja incepljenja po splenektomiji, kar pa ni stoodstotno zanesljivo. Vsakaokužba po splenektomiji je infektološka urgenca in pri vsakem pojavuvisoke vročine je potrebno pomisliti na sepso, zato mora imeti bolnikbrez vranice pri sebi oziroma na voljo antibiotik.Moderatorka srečanja, prim. Marijana Kuhar, je pripravila prispevek oobveznih in priporočenih cepljenjih kronično bolnih otrok. Pri bolnikihz imunsko pomanjkljivostjo so praviloma prepovedana vsa živa cepiva,ISIS november 2006

57OBLETNICEinaktivirana pa se uporabljajopo programu.Priporočena so dodatnacepiva – proti influenci,pnevmokokom, hepatitisuB in A. Pri bolnikihs pomanjkanjemkomplementa dodamoobveznemu cepljenjuše cepljenje proti meningokokomin pnevmokokom.Nadaljevalaje strokovnjakinja s področjacepljenja, prim.dr. Alenka Kraigher, kiŠe dobro, da je možno predavalnico “podaljšati”na teraso.je predstavila delovanje komisije za cepljenje, ki deluje na Ministrstvuza zdravje. Izbrani zdravnik, starš ali skrbnik lahko poda predlog z utemeljitvijoza opustitev cepljenja in ga pošlje na Ministrstvo za zdravje.Ta predlog prouči komisija za cepljenje in poda v 90 dneh strokovnomnenje ministru, ali obstajajo ali ne razlogi za opustitev cepljenja. Napodlagi tega mnenja minister izda v 30 dneh odločbo glede opustitveali neopustitve cepljenja.Pričakovali smo predstavnika ZZZS, da nam predstavi njihov pogledna zdraviliško zdravljenja otrok, ki se je v zadnjih osmih letih prepolovilo.Žal se niso odzvali. Število napotitev pa še kar vztrajno upada …(Graf 1: Število otrok, sprejetih na zdraviliško zdravljenje …)Bogatemu dopoldansko-popoldanskemu strokovnemu delu, ki jetrajal do 16. ure, je sledilo prijetno popoldansko druženje s poznim,vendar zelo dobrim kosilom.Hvala moderatorjema, vsem predavateljem, udeležencem, nastopajočim.Srečanje so omogočili: Alcon, ALTANA Pharma AG, GlaxoSmith-Kline Export Ltd., Farmedica, d. o. o., PharmaSwiss, d. o. o., Pliva, d.o. o., Merck, Pečjak pekarna, d. o. o., Geaproduct, d. o. o., PivovarnaUnion, d. d., Fructal, d. d., Vinakoper, d. o. o., Caffe Carraro, d. o. o.,Milan Markočič, s. p.Peta obletnica je za nami in z bliskovito hitrostjo drvimo deseti naproti.Prisrčno vabljeni naslednje leto!november 2006 ISIS

58ZANIMIVOBolezen in smrt našegarojaka admirala Antona HausaSpomin na 90-letnico smrti Slovenjgradčana Antona HausaVzačetku 21. stoletja je ime Anton Haus zgodovinarjemin širši javnosti še komaj kaj znano. Vloga in pomenavstroogrske mornarice v I. svetovani vojni današnjičetrti generaciji vzbuja samo še nasmeh. In vendarje dvojna monarhija predstavljala po ognjeni močisedmo mornarico na svetu. V tej mornarici so prispevali pomembnidelež slovenski fantje. Znani so bili predvsem po svoji delavnostiin sprejemanju tehničnih novosti ter so kot elektrikarji, strojniki inmehaniki zagotavljali brezhibnost delovanja bojnih ladij, križark,podmornic in letal.Poveljstvo tako mogočne armade je leta 1913 prevzel Anton Haus,rojen v Tolminu leta 1851. V Tolmin se je družina Haus preselila iz SlovenjGradca. Za sabo je pustila močno sled, predvsem ker je bil dedekmladega Hausa – Anton Haus st., nekaj časa župan. Oče družine JožeMatija Haus in mama Marija Valter, hči znanega slikarja iz Olomuca,sta v Tolminu prevzela v upravljanje večje posestvo. Družina Haus jeimela štiri otroke, od katerih se je Anton rodil kot tretji (dve sestri indva brata). Otroško razposajenost mladega Hausa, ki je bil dober plavalec,telovadec, glasbenik, risar in učenec, je prekinila smrt očeta Jožeta(1859). Od takrat je živela družina v finančnem pomanjkanju, kar je naposebni način zaznamovalo usodo mladega Hausa, ki se je kot najboljšidijak ljubljanske gimnazije leta 1869 vpisal na pomorsko akademijona Reki. Že kot kadet je odstopal od svojih vrstnikov s poglobljenimznanjem fizike, kemije in matematike. Ob slovenščini in nemščini jeobvladal tudi francoščino in italijanščino. 1873. leta je zaključil akademijoter se počasi vzpenjal po lestvici do najvišjega položaja, ki ga jeprevzel v letu 1913.Z izjemo Mariborčana Wilhema von Teggethoffa je bil Anton Hausnajpomembnejši admiral dvojne monarhije. Teggethoff je bil zmagovalecodločilne bitke pri otoku Visu 1866. leta, Haus pa je svoj sloves pridobils svojo defenzivno obliko bojevanja, ko je ohranjal ognjeno močladjevja dvojne monarhije in skrbel za življenje slehernega mornarjaavstro-ogrske mornarice. Pri svojih odločitvah je imel podporo vsehpodrejenih admiralov, še posebej Slovenjgradčana admirala Ervina vonRajšpa (sloves njegovega priimka še danes nadaljujejo številni potomciv medicini in zimskih športih) ter admirala Maksimiliana Njegovana,poznejšega poveljnika mornarice dvojne monarhije. Na zadnji poti izvrhovnega poveljstva na Dunaju v Pulj 29. januarja 1917 je zbolel ternekaj dni pozneje zaradi pljučnice tudi umrl. Za današnjo medicino jezanimiv potek zdravljenja in občutek nemoči svetovno znanih zdravnikovter spoznanje brezuspešnosti tedanje medikamentozne terapije,ki je globoko zaznamovala delo zdravniškega konzilija, ki je zdravilstarega admirala.V glavnem oporišču avstroogrske mornarice v puljskem pristanuso januarski dnevi leta 1917 naznanjali, da bo zima še ostra in dolga. Vmeglenem jutru 29. januarja je ladjedelniški ropot iz puljskega arzenalaISIS november 2006Jože Barovičbrnel skozi ostri zrakin se povzpel mimostavbe admiralskegapoveljstva in 2000-letnega mogočnegarimskega amfiteatra.Ropot iz arzenala jepreglasil strumni korakprihajajoče četemornariške pehote,ki je po istrskem marmorjutlakovane cesteodhajala na železniškopostajo pozdravit prihodsvojega priljubljenegapoveljnika, velikegaadmirala AntonaHausa. V mestu, ki se jepravkar prebujalo, sonizki oblaki, pajčolanastorazstrti nad pristanom,preprečevalijutranjem soncu blagodejneučinke njegovihžarkov. PoveljnikAdmiral Anton Hausje s svojo četo na potido postaje zavil mimohotela Riviera, ki je po svoji velikosti odstopal od sosednjih hiš. Hotelje imel obliko pravokotnika, ker zunanje stene niso rasle neposrednoiz tal, temveč iz za čevelj daljših in širših temeljev, na katerih je celotnastavba čepela kot panter na vkopanih šapah, ki čaka na odločilni naskok.Ta podstavek je nosil visoko pročelje, ki se je z visokimi okni končalo vstrešnem oboku poznoromanskega stila. Za temi okni so sedaj v hoteludvojne monarhije prebivali najboljši zdravniki in drugi strokovnjaki,ki so opravljali svoje delo pri ladjedelništvu in novih hidroletalih terv vojaški bolnišnici, ki je bila največja od 24. garnizonskih bolnišniccesarko-kraljeve monarhije. Obsežno raziskovalno delo in skrb za 800bolnikov, razdeljenih med internim, kirurškim, otorinolaringološkimin dermatološkim in nevrološkim oddelkom, sta v tistem času močnoodmevala v strokovni javnosti.Poveljnik je s svojo četo prispel pred železniško postajo, kjer so žečakali avtomobili mornariškega poveljstva. Pričakovali so prihod vlakaz Dunaja, v katerem se je pripeljal vrhovni poveljnik. Urni kazalci velikeure na železniški postaji so kazali 8.20, ko je dolgi pisk iz lokomotivenajavil prihod vlaka. Od potnikov, ki so zapuščali vlak, je takoj padla voči postava 60-letnega suhega moža v elegantni mornariški uniformi.

60Z A N I M I V OVzravnane drže je energično stopil, vendar z nekoliko drobnim korakom,do prvega avtomobila s široko odprtimi vrati. Admiral je bil perfekcionist,eden od redkih, ki je premogel tolikšno preudarnost, da je v vrtinecsvoje delovne vneme potegnil vsakogar iz svoje okolice.Kolona avtomobilov se je počasi z železniške postaje pripeljala dopuljskega pristana, kjer je že čakal čoln s simboli vrhovnega poveljstva inadmiralske ladje “Viribus unitis”. S čolnom se je pripeljal do poveljniškeladje, kjer je po krajšem počitku sprejel svoje poveljnike na krajši posvet.Poročal jim je predvsem o želji vrhovne komande, da se aktivirajo ladje nasevernem Jadranu, ki naj bi s svojim ognjem razbremenile soško fronto.V času posveta je nekajkrat začutil bolečine v grlu, ki si jih je lajšal z žepripravljenim in postreženim čajem. Ta nenadna sprememba, ki jo jenavzven kazal z nekoliko bolj tihim glasom, ni ostala prikrita ladijskemzdravniku, ki je bil prisoten pri posvetu kot I. častnik admiralske ladje“Viribus unitis”. Po odhodu poveljnikov je opravil klinični pregled inrazen povišane temperature (37,8° C) ter rahlo vnetega grla ni ugotovildrugih znakov bolezni. Predpisal je počitek ter pitje veliko tekočine, odmedikamentozne terapije pa ammonium salicylate v odmerku 2 x 5 grn(1 grain = 0,065 g). V noči med 29. in 30. januarjem je močan glavoboldodatno nakazoval poslabšanje zdravstvenega stanja. Temperatura jebila, kljub uživanju zdravil, še vedno visoka. V zdravljenje so vključilimrzle obkladke na čelo, roke in noge ter pitje 10 kapljic acidi valerianev lipovem čaju.Jutro 30. januarja 1917 je bilo megleno in mrzlo. Po posvetu z zdravniki,ki so prvič prišli iz vojaške bolnišnice, je stari admiral ostal v postelji.Planirano posvetovanje s poveljniki so preložili na 20. uro zvečer.Vročina je kljub zdravilom izčrpavala telo starega poveljnika. Zvečerpričeti vojni posvet se je končal v trdi temi. Ko so poveljniki odhajalivsak na svojo ladjo, je Anton Haus sam obsedel ob ognju majhne železnepeči. Bil je utrujen, možgani so mu kot zdrizasto sipino telo z lovkami,ki so se razlezle do zadnjega prsta na nogi, sporočali, da mu vsak koraknjegovih zatrdelih mišic povzroča hude bolečine. Bil je osamljen. Načelu 30.000 mož je bil zdaj bolj osamljen, kot je bil kadarkoli v prostranisamoti nebeške širine morij in oceanov. Misli so mu odtavale k družiniin v temi se je boleče nasmehnil, ko se je zavedal, da mu je hrepenenjeotopilo ostrino odločanja. Oprl je vrata ter stopil iz svoje kabine. Opazovalje svojo mogočno ladjo, ki se je kopala v mesečini zadnje januarskenoči leta 1917. Vdihovanje ostrega hladnega zraka mu je povzročalobolečine v prsih. V daljavi je slišal menjavo straže svojih mornarjev tersklenil, da se odpravi k nočnem počitku. Dolgo ni zaspal. Čutil je, kakomu celo telo gori. Hitro bitje srca in nezmožnost globokega vdiha somu dali vedeti, da tokrat ne gre le za nedolžni prehlad.Jutranji posvet zdravnikov je ugotovil znake obojestranske pljučnice.Ob že opisani terapiji je odredil inhalacije s smrekovim ekstraktom (oilpinus sylvestris). Visoka vročina je dodatno izčrpavala bolno telo. Vpopoldanskem konziliju so prvič predlagali, kot antipiretik, uporabophenol salicylata v odmerku 30 grn. ter terpin hydrat kot ekspetorans10 grn. na dan.V naslednjih treh dneh se zdravstveno stanje ni dosti spreminjalo.V očeh posadke ladje in drugih poveljnikov, ki že tri dni niso videlisvojega admirala, se je zrcalila zaskrbljenost. Posebej naporna je bilanoč 4. 2. 1917. Zvečer je pihala burja in ledeni sunki vetra so pozibavalimajhno utripajočo plinsko svetilko pred vhodom poveljniške kabine. Odčasa do časa je dežurni podčastnik odprl vrata, skozi katera so vstopaleali izstopale osebe v modrih pelerinah. Veter, ki je rezal do kosti, jihje zajel v svoj vrtinec. Dežurni podčastnik se je zavedal, da prihajajonajbolj izkušeni zdravniki mornariške bolnišnice. S svojo prisotnostjoin izkušnjami so poskušali ozdraviti poveljnika. Skozi stekleno oknona vratih poveljniške kabine je opazil v bledi svetlobi tri postave, nagnjenenad bolniško posteljo, v kateri je ležal priljubljeni poveljnik. Bilje kratko postrižene sive brade, upadlih ličnic in udrtih temnih oči,ki so jih obkrožali sivorumeni kolobarji, ter pomodrelih ustnic. Dajalje vtis, da je resno bolan. Težko dihanje so prekinjali napadi kašlja, kiso vsakič stresli oslabelo telo ter še dodatno skrbeli lečeče zdravnike.Konzilij je ugotovil srčno popuščanje. Zdravniki so predpisali digitalin vodmerku 0,2 grn. 3-krat na dan. Tokrat so poskušali visoko temperaturoobvladati z antipyrin salicylatom v odmerku 30 grn. Sklenili so, da jezdravstveno stanje resno ter da je potrebno v obliki dnevnih sporočil(bilten) obveščati vrhovno poveljstvo na Dunaju.Zdravstvena poročila 5. in 6. februarja so še naprej potrjevala vsonemoč dotedanjega zdravljenja. V ospredju so bili znaki srčnega popuščanja.Konzilij je sklenil, da nujno potrebuje najnovejše zdraviloza krepitev srca (hitro delujoči strofantin), ki je dosegljivo samo naDunaju. Admiral Koudelka, poveljnik tržaškega zaledja, je 7. 2. poslalpo zdravilo z letalom najzanesljivejšega pilota Gustava Klasinga, ki pase je žel prepozno vrnil v Pulj. Admiral Haus je umrl 8. 2. 1917 ob 1.uri in 12 minut v starosti 65 let.Žalost v mornarici in veličasten pogreb 10. 2. 1917 ter prisotnostcesarja Karla in celotne vrhovne komanda na puljskem pokopališču sopotrdili priljubljenost in spoštljivost do velikega admirala.Cesar Karel se je še enkrat spomnil svojega poveljnika, ko je 27. 10.1917 posmrtno odlikoval admirala Antona Hausa z največjim odličjemdvojne monarhije – redom Marije Terezije.ISIS november 2006

62Z A N I M I V OBiološka zdravila – zdravila prihodnostiMateja UrlepLetos Lek obeležuje 60 let razvoja. Ob tej pomembni obletnicismo v Leku pogledali tudi v prihodnost in napovedali gradnjoRazvojnega centra biofarmacevtike, ki bo pomembnookrepil Lekovo vlogo v Sandozu. Po načrtih se bo gradnjaobjekta s približno 2800 m 2 skupne površine začela jeseni2006 in bo predvidoma končana sredi leta 2007. Vrednost investicijeznaša 6,7 milijona evrov, v novem razvojnem centru pa bo Lek razvijalbiofarmacevtike za globalne Sandozove trge.BiofarmacevtikaBiofarmacevtika je za prihodnost zelo pomemben del farmacevtskegatrga in predstavlja eno najbolj inovativnih področij zdravil. Je plod dolgoletnegadela znanstvenikov, začetki pa segajo v petdeseta leta minulegastoletja, ko sta Watson in Crick odkrila revolucionarno dvojno vijačnico– DNK. DNK je gradnik našega genskega zapisa in nosi informacijo zavse proteine, ki jih proizvaja telo. Znanstveniki so razvili to področjedo te mere, da tehnologije omogočajo varno in kakovostno izdelavobioloških zdravil, katerih terapevtski učinek posega na področja, kidoslej niso bila dovolj učinkovito zdravljena – predvsem na področjaraka, anemije, aidsa in diabetesa ter kot nadomestno zdravljenje pridoločenih boleznih, kjer pri bolniku obstaja pomanjkanje lastne proizvodnjeproteinov, hormonov ali citokinov.Odkar obstaja poglobljeno znanje o genetiki in DNK, se farmacevtskaindustrija ne usmerja več le v izoliranje beljakovin iz naravnihvirov, temveč tudi v razvoj in proizvodnjo na druge načine. Proteinoziroma beljakovina, ki se pridobi s sodobnim genskim inženiringom,je še vedno človeški, vendar se pridobiva drugače. Informacija, ki jebila potrebna za sintezo določenega proteina v človeku, se prenese vdruge žive organizme; to so lahko izolirane sesalske celice ali kvasovke,lahko pa tudi bakterije, celice drugih živali ali rastline. Tako se pridobirekombinantni protein. V industrijski proizvodnji rekombinantnihproteinov se največkrat uporabljajo bakterijske celice in celice sesalcev.Primer proteina, pridobljenega iz bakterije, je inzulin, iz sesalske celicepa eritropoetin.Biološka zdravilaBiofarmacevtiki oziroma biološka zdravila so zdravila, ki so vosnovi človeški proteini (npr. hormoni, inzulini, protitelesa itd.), proizvajajopa se s pomočjo rekombinantne DNK-tehnologije. So najhitrejerastoče področje zdravil v svetu in predstavljajo velik izziv ter hkratipriložnost za farmacevtske družbe. Biološka zdravila omogočajo učinkovitejšipristop k zdravljenju raka, aidsa, slabokrvnosti, revmatskih insrčno-žilnih bolezni ter uvajajo nove tehnologije in popolnoma novapodročja inovacij.Biološka zdravila v laboratorijskem ali industrijskem merilu proizvajajotako, da najprej pripravljene celice namnožijo v spiner stekleničkahin kasneje v bioreaktorjih. Po končani biosintezi celice odstranijo zuporabo centrifug, spin filtrov ali akustičnih filtrov, nastali produkt izcelic ali gojišča običajno s pomočjo kromatografije očistijo in nazadnjepripravijo še želeno končno obliko zdravila.Prednosti bioloških zdravil so predvsem v tem, da so telesu lastnesnovi, delujejo specifično in so samo dodane, ko jih v organizmu iz najrazličnejšihvzrokov primanjkuje. Zdravljenje je povezano tudi s predhodnimodkrivanjem, ali imajo bolniki v telesu določene proteine, nakatere bodo ta zdravila delovala. S tem se bistveno povečuje selektivnostteh zdravil in biofarmacevtika tako že gre v smer t. i. individualnegazdravljenja oziroma zdravljenja, ki je oblikovano na podlagi posameznegabolnika in njegove bolezni.Klasična generična zdravila in podobnabiološka zdravilaTrenutno je v svetu okoli 30 odstotkov vseh zdravil, izdelanih naosnovi biotehnologije. V bližnji prihodnosti bo potekla patentna zaščitaprvim biološkim zdravilom, registriranim pred približno 20 leti. Takratbodo podobna biološka zdravila imela pomembno vlogo pri nudenjucenejših in varnih različic originalnih bioloških zdravil.V Leku in Sandozu izdelujemo podobna biološka zdravila, razvitakot kopije originalnih bioloških zdravil, ko tem poteče patentna zaščita.Sandoz je vodilno globalno podjetje na tem področju in trenutno edinafarmacevtska družba z odobrenim podobnim biološkim zdravilom vEvropi, ZDA in Avstraliji – to je zdravilo omnitrope (učinkovina somatropin),ki ga je 30. maja 2006 odobrila Ameriška uprava za hranoin zdravila (FDA) in s tem sledila Evropski agenciji za zdravila, ki jeaprila 2006 Sandozu izdala dovoljenje za prodajo izdelka omnitropekot prvega podobnega biološkega zdravila na trgu.Podobna biološka zdravila so nekoč imenovali biogeneriki, vendar toime ne odraža velikega obsega razvojnega dela, potrebnega za registracijobioloških podobnih zdravil. Določbe Evropske unije namreč jasnorazlikujejo med generičnimi zdravili in podobnimi biološkimi zdravili.Razvoj in proizvodnja podobnih bioloških zdravil sta precej drugačnakot pri običajnih generikih, ki večinoma nastanejo s kemično sintezoin so majhne molekule s preprosto strukturo. Biološke učinkovine sokompleksne in velike molekule, pridobivamo pa jih z gojenjem genskospremenjenih mikroorganizmov ali celičnih kultur.Za registracijo podobnih bioloških zdravil ni dovolj enostaven dokazistovetnosti, ki temelji na analizi strukture in raziskavah bioekvivalence inje potreben za pridobitev soglasja za trženje običajnih generikov. Evropaje konec leta 2005 kot prva na svetu sprejela pravne podlage za registracijopodobnih bioloških zdravil (določene v direktivi EU 2004/27/EC)in tako prvič v zgodovini omogočila njihovo registracijo.Pomen podobnih bioloških zdravil zabolnike Biološka zdravila so zaradi zahtevnih raziskav in razvoja, ki vodijo doizdelave končnega izdelka, zelo draga. Hkrati so to zdravila, ki nimajoalternative v običajnih zdravilih, zato so zelo pomembna za izboljšanjeISIS november 2006

63Z A N I M I V Ozdravja in kakovosti življenja ljudi. Nazorni primeri koristi biološkihzdravil so zdravljenje sladkorne bolezni z inzulinom, zdravljenje slabokrvnostipri ledvičnih bolnikih z eritropoetinom ali uporaba interferonovza različne indikacije, kot so npr. multipla skleroza ali hepatitis C.Podobna biološka zdravila so cenejša od originalnih bioloških zdravilin bodo tudi zato pomagala, da bo tovrstno zdravljenje dostopnejše večljudem. Za zdravnika, ki predpisuje zdravilo, farmacevta in bolnikaje podobno biološko zdravilo sinonim za zdravilo, ki je testirano ponajstrožjih kriterijih in je cenejše kot originalni preparat, a je vseenoenako varno in učinkovito.Biofarmacevtika v LekuV Leku je biofarmacevtika najmlajši program in v njem razvijamoznanje za razvoj, proizvodnjo ter analitiko bioloških učinkovin in izdelkovter skrbimo za njihovo uspešno trženje. V Leku smo z lastnimrazvojem v genski tehnologiji začeli že v osemdesetih letih prejšnjegastoletja in si ustvarili trden temelj za proizvodnjo rekombinantnihproteinov oziroma biofarmacevtikov za humano uporabo. Prvi Lekoviraziskovalni projekti v biofarmacevtiki so se začeli na Kemijskem inštitutu,in sicer pod vodstvom zdaj že pokojnega dr. Mihe Kremserja, vsodelovanju z dr. Antonom Štalcem, zelo zgodaj pa se jim je pridružiltudi dr. Viktor Menart, ki ga lekovci imenujemo oče rekombinantnetehnologije v Leku.Na začetku so bili projekti le raziskovalni, konec devetdesetih let pa soprerasli v razvojne in so postali Lekovi strateški projekti z natančno začrtanimicilji intenzivnega razvojnega dela in prihoda biofarmacevtikovna trg. V začetku leta 2000 smo za potrebe teh ciljev postavili razvojnilaboratorij za rekombinantne tehnologije in začelo se je intenzivno delona celični kulturah. V začetku leta 2002 smo sestavili enoto Biofarmacevtika.Okrepili smo ekipo mladih strokovnjakov in dopolnili znanjes področja tehnoloških procesov klasične biotehnologije in s področjasistemov kakovosti. Ekipa ima znotraj Leka eno najvišjih izobrazbenihstruktur in zaposluje strokovnjake iz mikrobiologije, biologije, biokemije,kemije in farmacije. Razdeljena je na tri sklope: razvoj biološkihučinkovin, proizvodnja bioloških učinkovin in analitika.Februarja 2004 smo v Leku v Mengšu odprli prvi proizvodni obrat zarekombinantne tehnologije v Sloveniji – PORT 1. Obrat je pomembentehnični, tehnološki in inženirski podvig, ki je plod domačega znanjain znanja Lekovih strokovnjakov. Odprtje obrata je bil pomemben korakza Lekov in Sandozov program biofarmacevtike. Ob praznovanjuletošnje 60-letnice Leka pa smo napovedali še eden pomemben koraknaprej na področju biofarmacevtike, in sicer gradnjo Razvojnega centrabiofarmacevtike, ki bo pomembno okrepil Lekovo vlogo v Sandozu inomogočal razvoj bistveno več novih biološko podobnih zdravil za globalneSandozove trge. Pripomogel bo k temu, da Lek in Sandoz okrepitasvoj položaj na področju biofarmacevtike ter slovenskemu trgu ponudilkakovostna in varna podobna biološka zdravila.november 2006 ISIS

64DELO ZBORNICEZapisnik IO ZZSZapisnik 14. seje izvršilnega odbora Zdravniške zbornice Slovenije,ki je potekala 7. septembra 2006Prisotni člani izvršilnega odbora: prim. Mateja Bulc, dr. med.,Jani Dernič, dr. med., prof. dr. Matija Horvat, dr. med., prof.dr. Andreja Kocijančič, dr. med., Mirjam Kovačič Čadež, dr.dent. med., prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., Žarko Pinter,dr. med., Tatjana Puc Kous, dr. med.Prisotni vabljeni: asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., Elizabeta BobnarNajžer, prof., Brane Dobnikar, univ, dipl. prav., mag. Zlatko Fras,dr. med., dr. Brane Leskošek, prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., dr. IgorVerdenikVladislav Pegan je predlagal v sprejem naslednji dnevni red.Sklep št. 204/14/2006:1. Potrditev zapisnika 13. seje izvršilnega odbora z dne 24. avgusta2006 in poročilo o izvršitvi sklepov2. Poročilo o izvajanju projekta “Kakovost v zdravstvu”3. Poročilo o finančnem poslovanju Zbornice za obdobje od januarjado junija 20064. Pritožba ZD Celje na sklep o imenovanju glavnega mentorja5. Imenovanje novega nacionalnega koordinatorja za področjekardiovaskularne kirurgije6. Imenovanje članov skupine za računalniško poslovanje7. RaznoSklep je bil soglasno sprejet.K 1. točki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 13. seje izvršilnegaodbora z dne 24. 8. 2006 in poročilo o izvršitvi sklepovZlatko Fras je glede predloga Tatjane Puc Kous pri razpisu specializacijv zvezi z merili za izbirni kriterij omenil, da je bilo pridobljenomnenje strokovnjaka ter da je tako navedeno točkovanje pravilno.Povedal je, da bo mnenje posredovano, v pisni obliki, za naslednjo sejoizvršilnega odbora.Žarko Pinter je predlagal razširitev svoje razprave v 2. točki ter v 3.točki dnevnega reda.Vladislav Pegan je obvestil prisotne, da je potekala koordinacija(tožilec Zbornice, razsodišče) o tej temi, kjer je bilo odločeno, da boceloten postopek potekal po pravilniku o delu razsodišča. Opravljen jebil tudi pogovor s Tinetom Velikonjo, dr. med., ki pa ni razkril nobenihnovih okoliščin, zato bo potekal postopek tako, kot je bilo določeno na13. seji izvršilnega odbora.Glede informacijske pooblaščenke je povedal, da celotna zadevapoteka v okviru Kliničnega centra, ki je tudi zaprosil za pravno mnenjedr. Rajka Pirnata, ki podpira stališče zdravniških organizacij, da imapooblaščenec pravico vpogleda v podatke potem, ko dobi privolitevlastnika dokumentacije.Andreja Kocijančič in Matija Horvat sta poudarila, da poteka razpravao tej temi v škodo zdravnikov, da bi bilo pomembno poudariti, da grev omenjenem primeru za bolnikove pravice ter da bi morala Zbornicaprevzeti večjo vlogo, s čimer se je večina strinjala.Vladislav Pegan je povedal, da to področje zahteva še veliko dela,zdravniki in pravniki bodo morali skupaj priti do rešitve ter preveritiureditev v drugih evropskih državah. Kar zadeva vlogo Zbornice, jepredlagal, da bi prisotni sodelovali, lahko bi se tudi oblikovala določenaskupina. Spomnil je, da ima Zbornica od 1. 9. plačane storitve medijskehiše 3S, ki lahko poda mnenje, kako ukrepati naprej.V tem kontekstu je obvestil, da je Saša Markovič prosila, da bi Zbornicaprispevala k plačilu pravnega mnenja dr. Rajka Pirnata ter podalsklep na glasovanje.Sklep št. 205/14/2006:Izvršilni odbor se strinja, da Zdravniška zbornica Slovenijeprispeva 100.000,00 SIT za pridobitev pravnega mnenja dr. RajkaPirnata.Sklep je bil sprejet z enim vzdržanim glasom.Sklep št. 206/14/2006:Izvršilni odbor je potrdil dopolnjen zapisnik 13. seje z dne 24.8. 2006.Sklep je bil soglasno sprejet.K 2. točki dnevnega reda: Poročilo o izvajanju projekta “Kakovostv zdravstvu”.Marjan Pajntar je podal poročilo o celotnem projektu Kakovost vzdravstvu Slovenije. Izpostavil je namen projekta, kakovost dela, metodeizboljšanja kakovosti, število zbranih podatkov, postopek obdelave podatkovter poudarke za nadaljnje delo oziroma motivacijo.Predlagal je, da bi se tiste zdravnike, ki izstopajo v pozitivno smer,javno pohvalilo ter da bi se podatke posameznih zdravnikov posredovalonjihovim predstojnikom.Vladislav Pegan se je zahvalil za izčrpno poročilo ter poudaril, daje predvsem pomembno, kaj s podatki ter kako s projektom naprej,saj je smisel projekta izboljšava in ne le, da ostane v okvirih Zbornice.Strinjal se je s posredovanjem podatkov posameznih zdravnikov predstojnikomoddelkov.Matija Horvat je predlagal, da bi nekatere podatke, ki niso standardnomerljivi, izločili, kot npr. krvni tlak, saj so težko določljivi. Predlagal jeizbor med podatki, tako da bi se Ministrstvu za zdravje in “javnosti”prikazalo le trdne podatke, ki nedvomno držijo. Glede javne pohvaleje povedal, da je ta način še prenagljen ter da je potrebna pazljivost priobjavi podatkov.Marjan Pajntar je povedal, da je bilo opravljeno veliko delo že s tem,ko se je zdravnike pripravilo do tega, da so sami pričeli z izboljšavosvojega dela. Poudaril je, da ne gre za znanstvenoraziskovalno delo terda so podatki relativni, bistveno je, da se pridobi vpogled.Ivan Verdenik je razložil, da za vsako področje posebej skrbijokoordinatorji, ki skrbijo za kazalce kakovosti. Glede javnih pohval jeomenil, da to ne bi veljalo za vsa področja, ampak le za tista, ki imajotrdne podatke.Zlatko Fras je pohvali vse tri pripravljalce ter pozval, da bi se naredilovse, kar se da, da bi se projekt nadaljeval. Poudaril je, da bi moraloMinistrstvo za zdravje še vedno sodelovati pri sofinanciranju projekta.ISIS november 2006

66D E L O Z B O R N I C EPredlagal je, da bi v skupino za projekt Kakovost vključili tudi ekonomista.Kar zadeva objavljanje rezultatov, je predlagal recenzijo, da bi senpr. razširjen povzetek dalo v zunanjo oceno.Poudaril je, da bi bilo potrebno spremeniti Statut Zbornice v temsmislu, da bi bila Zdravniška zbornica Slovenije tudi raziskovalnaustanova, kar je bil dogovor že v prejšnjem mandatu, saj bi bilo le na tanačin možno pridobivati zunanja sredstva.Brane Dobnikar je razložil, da je ta predlog že vključen v spremembeaktov Zbornice.Sklep št. 207/14/2006:Izvršilni odbor se strinja, da se izvrši sprememba Statuta, daZdravniška zbornica Slovenije postane raziskovalna ustanova in dase to sprejme na naslednji seji skupščine.Sklep je bil soglasno sprejet.Vladislav Pegan je predlagal, da se sprejme sklep o posredovanjupodatkov za določene oddelke predstojnikom oddelkov.Zlatko Fras je predlog podprl ter predlagal, da se izbere omejenoštevilo področij, poleg koordinatorjev se imenuje še recenzente, ki bodoodločili, kdaj so podatki pripravljeni.Marko Bitenc je razložil, da je bil glavni razlog za začetek projektapodporna funkcija za izvajanje javnega pooblastila strokovnega nadzoras svetovanjem, saj je večina, pri katerih se izvaja strokovni nadzor,izbrana naključno. Preko takšnih baz podatkov bi imeli določeno diagnostikoza izvedbo nadzora, zato bi se izbrani podatki lahko uporabilitudi v tej smeri.Andreja Kocijančič je povedala, da Zbornica trenutno ne bi smelaimeti zapisano v aktih, da preverja in zagotavlja strokovnost svojihčlanov s pomočjo strokovnih nadzorov oziroma službe za zagotavljanjekakovosti. Za to bi potrebovali neodvisno, zunanjo agencijo s stalnimisodelavci, ki bi lahko izvajali strokovne nadzore. Predlagala je, da biZbornica vzpodbujala samoocenjevanje.Tatjana Puc Kous je predlagala, da bi se v projekt vključil elektronskikarton bolnika, ter vprašala, ali je možno, da bi posameznik ali institucijarazširila program.Marjan Pajntar je odgovoril, da je projekt elektronskega kartona žev teku in naj bi bil izdelan do konca leta. Glede razširitve programa pabi bila možna tudi razširitev, saj je logistika pripravljena.Mateja Bulc je predlagala, da se tistim strokam, kjer so sodelovale vsebolnišnice, in oddelkom, kjer so sodelovali vsi zdravniki, lahko pošiljaposameznikove podatke, za ostale pa ne bi bilo smiselno.Sklep št. 208/14/2006:Izvršilni odbor se strinja, da se sredstva za projekt poizkušajopridobiti iz drugih virov ter da se določene podatke o posameznihzdravnikih posreduje predstojnikom oddelkov.Sklep je bil soglasno sprejet.K 3. točki dnevnega reda: Poročilo o finančnem poslovanju Zborniceza obdobje od januarja do junija 2006Vladislav Pegan je predstavil poročilo. Ker razprave ni bilo, je podalv sprejem naslednji sklep.Sklep št. 209/14/2006Izvršilni odbor se je seznanil s poročilom o finančnem poslovanjuZbornice za obdobje od januarja do junija 2006.Sklep je bil soglasno sprejet.K 4. točki dnevnega reda: Pritožba ZD Celje na sklep o imenovanjuglavnega mentorjaMatija Horvat je pojasnil zadevo. Žarko Pinterje omenil, da je ZDCelje podal tri predloge za glavne mentorje, vendar nobeden ni biluvrščen na seznam in to ni nikjer argumentirano.Zlatko Fras je razložil postopek imenovanja glavnih mentorjev, kdaj selahko spremeni. Povedal je, da se v vsakem primeru ravna po določenempostopku ter da noben akt ne zavezuje, da bi morali imenovati mentorjeiz neke ustanove. Zato je predlagan spodnji sklep.Sklep št. 210/14/2006Izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenije na podlagi zgorajnavedenega pritožbo Zdravstvenega doma Celje zoper imenovanjeglavnega mentorja specializantki zavrne kot neutemeljeno.Sklep je bil sprejet z enim glasom proti.K 5. točki dnevnega reda: Imenovanje novega nacionalnega koordinatorjaza področje kardiovaskularne kirurgijeMatija Horvat je razložil, da zaradi prevzema mesta predstojnika KCSPS Kirurška klinika, KO za kardiovaskularno kirurgijo, prof. dr. BorutGeršak, dr. med., prevzame tudi funkcijo nacionalnega koordinatorja zaspecializacijo iz kardiovaskularne kirurgije, s čimer se je le-ta strinjal.Sklep št. 211/14/2006:Izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenije za novega nacionalnegakoordinatorja za specializacijo iz kardiovaskularne kirurgijeimenuje prof. dr. Boruta Geršaka, dr. med.Sklep je bil soglasno sprejet.K 6. točki dnevnega reda: Imenovanje članov skupine za računalniškoposlovanjeTatjana Puc Kous je povedala, da je koordinacija za zasebno dejavnostna svoji seji obravnavala predlog za imenovanje članov delovne skupineza računalniško poslovanje ter predlagala imenovanje članov.Vladislav Pegan je vprašal glede zunanjega sodelavca.Tatjana Puc Kous je razložila, da je informator v SB Maribor ter dapozna ves sistem zdravstvenega zavarovanja, prav tako je posredovalže veliko uporabnih informacij.Zlatko Fras je spomnil, da naj bi se obudila tudi nekoč delujočaskupina za informatiko. Glede omenjene skupine za računalniško poslovanjepa je omenil, da ni vključenega predstavnika iz bolnišničnegain specialističnega zdravstva, ki bi moral sodelovati. Predlagal je, da seopredeli delo skupine ter finančni vidik projekta.Tatjana Puc Kous je odgovorila, da bo finančno poročilo vsekakorpodano ter da je iz bolnišnične dejavnosti izbran informatik. Poudarilaje, da gre le za izmenjavo podatkov na podlagi dela, ki se opravlja zazavarovalnico.Vladislav Pegan je omenil, da je bila ustanovitev skupine potrjenaže na prejšnji seji izvršilnega odbora, vsekakor pa je potrebno izdelatifinančno konstrukcijo.Za eno od prihodnjih sej bo opredeljeno delo skupine in finančniokvir.Marko Bitenc je spomnil, da je bila takšna skupina, na predlogzasebnih zdravnikov, že ustanovljena v prejšnjem mandatu, prav takoje bil imenovan zunanji sodelavec informator, projekt je bil potrjen infinanciran. Ta skupina kasneje ni delovala, saj ni bilo dovolj interesentovs strani zasebnih zdravnikov. Namen projekta je bil isti.Jani Dernič je opozoril, da bi bila zadeva rešljiva le takrat, ko bi bililahko predstavniki izvajalcev soavtorji sprememb naročila ZZZS, sajZZZS vsekakor ne bo vnaprej sporočal, katere podatke bo zbiral, zatoomenjena skupina verjetno ne bo prav uspešna.ISIS november 2006

68D E L O Z B O R N I C EMateja Bulc je predlagala, da bi se oživila že omenjena skupina zainformatiko ter da se vključi že zaposlenega informatika na Zbornici.Brane Dobnikar je povedal, da je bil informatik zaposlen na ZZSza pripravo programske opreme za ambulantno dejavnost po strokah,anketa pa je pokazala, da je premalo interesentov. Omenjena skupinaima drug namen, in sicer preveriti pogodbena razmerja. Še enkrat jepredlagal, da bi šlo za podskupino pogajalske skupine za dogovor.Vladislav Pegan je ugotovil, da gre za potrebo po imenovanju skupine,vsaj začasno, zato je predlagal da se imenovanje skupine potrdi ter da sedo konca leta preveri delo skupine, ki bo podala poročilo ter finančnoovrednotenje in okvire dela.Sklep št. 212/143/2006:Izvršilni odbor potrdi imenovanje naslednjih članov skupine zaračunalniško poslovanje:Tatjana Puc Kous, vodja; asist. Rade Iljaž, član; Branko Košir,dr. med., član; Domen Jensterle, dr. dent. med., član. Ter strokovnasodelavca: Jasmin Džaferovič, informatik iz SB Maribor; SimonaMlakar, univ. dipl. prav., pravna služba ZZS.Dokončna potrditev skupine bo, ko bo podan plan dela ter finančnoovrednotenje tega dela.Sklep ni bil sprejet s štirimi glasovi za, enim proti in dvema vzdržanimaglasovoma.K 7. točki dnevnega reda: Razno- Mnenje koordinacije za zasebno dejavnost o zapisu zdravil naKZZTatjana Puc Kous je povedala, da je koordinacija za zasebno dejavnostponovno izoblikovala mnenje o zapisu zdravil na KZZ, ter predlagala, dase izoblikovano mnenje, kot mnenje Zdravniške zbornice Slovenije, posredujeZavodu za zdravstveno zavarovanje in Ministrstvu za zdravje.Mateja Bulc je postavila vprašanje podpisnika omenjenega mnenja,ali gre za mnenje Zbornice ali koordinacije. Predlagala je, da se mnenjekoordinacije najprej posreduje na Zbornične odbore, nato pa se mnenjauskladijo.Žarko Pinter se je strinjal, da se ne more podati mnenje podskupinekot mnenje s strani Zbornice.Vladislav Pegan je predlagal, da o tej zadevi najprej razpravljajo šeostali zbornični odbori.Tatjana Puc Kous je omenila, da gre za mnenje oziroma seznanitevizvršilnega odbora z mnenjem ter da ni nujno, da se izvršilni odboropredeljuje do tega mnenja.Zlatko Fras je poudaril, da morajo biti vsa mnenja, ki jih posredujeZdravniška zbornica, skupna in nikakor ne posamezna mnenja zborničnihodborov ali skupin.Sklep št. 215/14/2006:Izvršilni odbor se strinja, da gre za mnenje koordinacije za zasebnodejavnost, za skupno mnenje Zbornice pa je potrebno še mnenje odboraza osnovno zdravstvo, odbora za bolnišnično in specialističnozdravstvo ter odbora za zobozdravstvo.Sklep je bil soglasno sprejet.- Izdaja mnenje ZZS k podelitvi koncesijeMirjam Kovačič Čadež je razložila, da so občino Slovenska Bistricazaprosile za koncesijo tudi tri zobozdravnice, zaposlene v ZD SlovenskaBistrica. Omenjeni zobozdravnik kandidira za obstoječi programkoncesije, saj širitev mreže ni predvidena. Če bo občina podelila koncesijozobozdravniku, bo obseg programa trem zobozdravnicam, kot gaopravljajo do sedaj, zmanjšan. Vse tri zobozdravnice bodo dobile manjšiprogram koncesije, kot ga trenutno opravljajo v javnem zavodu.Anton Židanik je povedal, da je mariborski regijski odbor sprejelsklep, da prosilcu ni smiselno podeliti predlagane koncesije, sajomenjeni kandidat ni v mreži javne zdravstvene službe, mreža pa je vceloti pokrita.Glede na smiselnost izdaje mnenja k podelitvi koncesije je VladislavPegan izpostavil Zakon o zasebništvu, ki je v nastajanju, ter povedal, daje vloga ZZS sodelovanje pri pripravi tega zakona.Po daljši razpravi so prisotni glasovali o naslednjem sklepu.Sklep št. 216/14/2006:Izvršilni odbor meni, da Zdravniška zbornica Slovenije članuizda pozitivno mnenje k podelitvi koncesije na področju dentalnemedicine v občini Slovenska Bistrica.Sklep ni bil izglasovan s tremi glasovi proti in dvema glasovoma za.- Izdaja mnenja ZZS k podelitvi koncesijeVladislav Pegan je predlagal v sprejem naslednji sklep.Sklep št. 217/14/2006:Izvršilni odbor meni, da Zdravniška zbornica Slovenije članuizda pozitivno mnenje k podelitvi koncesije na področju dermatovenerologijev občini Ptuj.Sklep je bil soglasno sprejet.- Najemnine za najem prostorov v javnih zavodih za izvajanjejavne zdravstvene dejavnostiTatjana Puc Kous je povedala, da je koordinacija za zasebno dejavnostisprejela naslednji sklep:1) Na Ministrstvo za zdravje se v zvezi z neprofitnimi najemninami zanajem prostorov za izvajanje javne zdravstvene dejavnosti v javnihzavodih ponovno posreduje spodaj navedeno stališče:“Koordinacija za zasebno dejavnost meni, da je občina dolžna delovativ skladu z 2. odstavkom 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti:“Zdravstveno dejavnost, kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajojavni zdravstveni zavodi, ter druge pravne in fizične osebe na podlagikoncesije.”Iz omenjenega zakona sledi, da mora javne prostore občina dati vnajem za izvajanje zdravstvene dejavnosti pod enakimi pogoji javnemuzavodu in zasebnemu zdravniku koncesionarju.Termin “neprofitna najemnina” ni ustrezen, zato predlagamo, da senadomesti s terminom “vzdrževalnina”. Predlagamo, da zasebni zdravnikkoncesionar plačuje najete prostore v javnem zavodu, kot mesečno akontacijoza stroške vzdrževanja. Zavod na koncu leta naredi obračun.”2) Ministrstvo se zaprosi, da podpre navedeno stališče in ga kot priporočiloposreduje občinam.”Sklep št. 218/14/2006:Izvršilni odbor je potrdil stališče koordinacije za zasebno dejavnost.Sklep je bil soglasno sprejet.- Naročilo opreme in materialov za zasebne zdravnike preko MZTatjana Puc Kous je seznanila prisotne, da je koordinacija za zasebnodejavnost obravnavala predlog dopisa Ministrstvu za zdravje gledenaročila opreme in materialov za zasebne zdravnike preko javnih razpisovministrstva in sprejela sklep: “Koordinacija za zasebno dejavnostje odločila, da se na Ministrstvo za zdravje v zvezi z naročilom opremein materialov posreduje dopis v predlagani obliki.”Zapisala: Katja MartincISIS november 2006

69D E L O Z B O R N I C EZapisnik 15. seje izvršilnega odboraZdravniške zbornice Slovenije,ki je potekala 21. septembra 2006Prisotni člani izvršilnega odbora: prim. Mateja Bulc, dr. med., prim.Jožef Ferk, dr. med., prof. dr. Andreja Kocijančič, dr. med., MirjamKovačič Čadež, dr. dent. med., prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., ŽarkoPinter, dr. med.Prisotni vabljeni: asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., Elizabeta BobnarNajžer, prof., asist. mag. Tomaž Čakš, dr. med., Brane Dobnikar, univ, dipl.prav., mag. Zlatko Fras, dr. med., prim. Anton Židanik, dr. med.Vladislav Pegan je povedal, da se zaradi odsotnosti Tatjane Puc Koustočke 8., 9., in 10. umaknejo z dnevnega reda, ostale točke se ustreznopreštevilčijo. Predlagal je v sprejem naslednji dnevni red.Sklep št. 219/15/2006:1. Potrditev zapisnika 14. seje izvršilnega odbora z dne 7. septembra2006 in poročilo o izvršitvi sklepov2. Poročilo s sestanka EFMA Tobacco Action Group, Frankfurt, 9.september 20063. Pobuda za uvedbo “tobačnega” evra4. Ponudba za nakup objekta v Mariboru5. Ekspertni nadzor pri zdravnici6. Imenovanje nadzorovanih zdravnikov in nadzornih komisij zaleto 20067. Mnenje k podelitvi koncesije8. Imenovanje projektnega sveta za informatiko9. RaznoSklep je bil soglasno sprejet.K 1. točki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 14. seje izvršilnegaodbora z dne 7. 9. 2006 in poročilo o izvršitvi sklepovBrane Dobnikar je podal poročilo o izvršitvi sklepov.Mirjam Kovačič Čadež je predlagala spremembo dikcije pri svojirazpravi v 7. točki Razno “Izdaja mnenje ZZS k podelitvi koncesije M.Dvoržaku”.Sklep št. 220/15/2006:Izvršilni odbor je potrdil dopolnjen zapisnik 14. seje z dne7. 9. 2006.Sklep je bil soglasno sprejet.K 2. točki dnevnega reda: Poročilo s sestanka EFMA Tobacco ActionGroup, Frankfurt, 9. september 2006Tomaž Čakš je podal poročilo s sestanka EFMA Tobacco ActionGroup, ki bo v celoti objavljeno v glasilu Isis.Sklep št. 221/15/2006:Izvršilni odbor se je seznanil s poročilom s sestanka EFMA TobaccoAction Group.Sklep je bil soglasno sprejet.K 3. točki dnevnega reda: Pobuda za uvedbo “tobačnega” evraTomaž Čakš je razložil, da je Zdravniška zbornica prejela predlog onovember 2006 ISIS

70D E L O Z B O R N I C Euvedbi posebne trošarine na tobačne izdelke, ki bi se namensko uporabilaza preprečevanje začetka kajenja, za odpravljanje posledic rabetobaka (zdravljenje bolezni, povzročenih s tobakom), za pomoč pri odvajanjuod tobaka. Povedal je, da je pobuda zelo dobra in primerna, sajza preventivne dejavnosti na področju preprečevanja začetka kajenja,predvsem med mladimi, za zdravljenje in pomoč pri odvajanju ter zazdravljenje bolezni, povezanih s kajenjem, ni namenjeno dovolj denarja.Zelo dobro bi bilo, če bi se vsaj nekaj denarja od prodaje tobačnihizdelkov namenilo izključno v te namene. To priporoča tudi okvirnakonvencija Svetovne zdravstvene organizacije za obvladovanje tobaka,ki jo je naša država podpisala in ratificirala. Predlagal je, da Zdravniškazbornica Slovenije podpre omenjeno pobudo.Jožef Ferk je omenil, da je bil podoben predlog že posredovan naMinistrstvo za zdravje, prav tako tudi predlog za uvedbo trošarine naalkoholne pijače, s čimer se je strinjal. Poudaril je, da bi bilo potrebnovzpostaviti nadzor glede omenjenih financ.Sklep št. 222/15/2006:Izvršilni odbor je podprl pobudo za uvedbo “tobačnega” evra spričakovanjem, da bodo te finance uporabljene namensko.Sklep je bil soglasno sprejet.K 4. točki dnevnega reda: Ponudba za nakup objekta v MariboruBrane Dobnikar je povedal, da je Zbornica prejela ponudbo lastnikaobjekta. Pred končno odločitvijo za nakup objekta je potrebno izdelatiadaptacijsko dokumentacijo, pridobiti ustrezna dovoljenja, predračunizvedbe, izračunati letne stroške upravljanja in uporabe, izdelati finančninačrt ter skleniti pisni sporazum o sofinanciranju, lastništvu, načinuupravljanja ter uporabi objekta s SZD in Fidesom. Projektno dokumentacijobo pripravila delovna skupina.Anton Židanik je omenil, da zanekrat še ni zbranih dovolj finančnihsredstev, potrebnih za izpeljavo adaptacije oziroma projekta. Ko boinvesticija finančno pokrita, se bodo predlogi izvršili.Sklep št. 223/15/2006:Izvršilni odbor se strinja, da imenovana delovna skupina v sestaviprof. dr. V. Pegan, dr. med., prim. T. Židanik, dr. med., prof. dr.Turk, dr. med., J. Dernič, dr. med., mag. Ž. Pinter, dr. med. in BraneDobnikar, univ. dipl. prav., pripravi projektno dokumentacijo, ki josestavljajo dokumenti pod točkami od 1 do 6, navedeni v gradivu.Na osnovi rezultatov bo izvršilni odbor odločil o investiciji. Projektnoskupino vodi J. Dernič, dr. med., koordinator pa je prim. A.Židanik, dr. med.Sklep je bil soglasno sprejet.K 5. točki dnevnega reda: Ekspertni nadzor pri zdravniciAndreja Kocijančič je razložila, da je odbor za strokovno-medicinskavprašanja obravnaval pritožbo pacientke ter sprejel naslednji sklep.Sklep št. 224/15/2006:Izvršilni odbor se strinja, da se za razrešitev pritožbe pacientkeizvede ekspertni nadzor z mnenjem pri zdravnici.Ekspertni nadzor opravi komisija:predsednik doc. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrologiječlan asist. dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med. specialistka psihiatrijeSklep je bil soglasno sprejet.K 6. točki dnevnega reda: Imenovanje nadzorovanih zdravnikov innadzornih komisij za leto 2006Andreja Kocijančič je povedala, da je Ministrstvo za zdravje za leto2006 odobrilo dodatna sredstva za izvedbo strokovnih nadzorov, ki zadoščajoza 65 strokovnih nadzorov. Od skupno 65 strokovnih nadzorovje namenjenih 13 strokovnih nadzorov za delo zdravnikov dentalnemedicine. Razložila je razdelitev sredstev za 52 strokovnih nadzorov.Povedala je, da je redno izvajanje notranjih strokovnih nadzorov (vključnos samokontrolo) boljši način spremljanja kakovosti posameznegazdravnika od občasnih in več ali manj naključnih zunanjih rednihstrokovnih nadzorov s svetovanjem. Odbor za strokovno-medicinskavprašanja je predlagal izvedbo strokovnega nadzora pri 20 zdravnikih,za izvedbo le-teh so imenovali nadzorne komisije.Sklep št. 225/15/2006:Redni strokovni nadzor s svetovanjem se izvede pri zdravnikih- kot navedeno v gradivu.Sklep je bil soglasno sprejet.Sklep št. 226/15/2006:Za nadzorne zdravnike se dodatno imenujejo naslednji zdravniki:doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med., spec. nuklearne medicinerof. dr. Srečko Herman, dr. med., spec. ortopedijeasist. Tomaž Tomažič, dr. med., spec. ortopedijeSklep je bil soglasno sprejet.K 7. točki dnevnega reda: Mnenje k podelitvi koncesijeVladislav Pegan je predlagal, da izvršilni odbor sprejme mnenje, kiga je posredoval odbor za zobozdravstvo, da se podeli pozitvno mnenjes pripisom.Sklep št. 227/15/2006:Izvršilni odbor se strinja, da se izda pozitivno mnenje k podelitvikoncesije na področju dentalne medicine v občini Slovenska Bistrica,vendar ne na račun programov zobozdravnikov, ki so že v mrežijavne zdravstvene službe.Sklep je bil sprejet z enim vzdržanim glasom.K 8. točki dnevnega reda: Imenovanje projektnega sveta za informatikoVladislav Pegan je razložil, da v prihodnje Zbornica načrtuje bistvenovsebinsko ter programsko posodobitev svojega poslovanja ins tem informacijskega sistema. Področja prenove in na novo vpeljaneinformacijske podpore bodo zlasti naslednja: tehnološka (programska)prenova aplikacije Zdravnik, ki predstavlja tudi glavno bazo podatkovin ima naslednje module: osebni podatki, registracija, sekundariat,specializacija, licence, zasebniki, seminarjat, strokovni nadzori, ustanove(izvajalci), pritožbe, portal - statični in dinamični del, e-dokumentnisistem, e-list specializanta – že v teku, prenova spletne strani 2006 – žev teku, ter drugi projekti, ki se bodo pokazali kot potrebni. Predlagal jeimenovanje projektnega sveta.Sklep št. 228/15/2006:Izvršilni odbor imenuje za izvajanje nalog načrtovanja in usklajevanjainformacijskih projektov ter njihove priprave za odločanje naizvršilnem odboru naslednje člane v Projektni svet za informatiko:prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., Brane Dobnikar, univ. dipl. prav.,mag. Zlatko Fras, dr. med., mag. Jana Wahl, dr. med., Igor Praznik,dr. med., in Milan Kokalj, dipl. org.Sklep je bil soglasno sprejet.ISIS november 2006

71D E L O Z B O R N I C EK 9. točki dnevnega reda: RaznoGZS - informacija glede izobraževanja zdravilcevVladislav Pegan je povedal, da je Gospodarka zbornica odgovorila nadopis ZZS glede izobraževanja zdravilcev s področja medicine. Odgovorso prejeli vsi člani izvršilnega odbora. Mnenje izvršilnega odbora je bilo,da je kakršno koli izobraževanje laikov s področja medicine zaželjenoin se ga ne da prepovedati.Žarko Pinter je omenil, da je zadeva vsekakor kritična, saj je degrediranasrednja šola za medicino, Jožef Ferk je bil proti kakršni kolipotrditvi izobraževanja zdravilcev.Andreja Kocijančič je opozorila, da to ni stvar Zdravniške zbornice,ampak zakonodajne oblasti.Vladislav Pegan je omenil, da je problematično vprašanje, ali lahkočlani Zbornice izobražujejo laike, izvršilni odbor se je strinjal, da se tegane da preprečiti. V pripravi je Zakon o zdravilstvu, ki bo urejal vse, karje v zvezi z zdravilstvom.Elizabeta Bobnar Najžer je obvestila prisotne, da se pripravlja oddajaPreverjeno na temo Zakon o zdravilstvu ter da bi želeli sodelovanjepredstavnika Zbornice.Prisotni so se strinjali, da se oddaje ne bo udeležil nihče s straniZdravniške zbornice Slovenije, saj se zakona še ne pozna, zato v temtrenutku ne more biti podana izjava.Sklep št. 229/15/2006:Izvršilni odbor se je seznanil z odgovorom Gospodarske zborniceSlovenije, vso zadevo bo urejal novi Zakon o zdravilstvu, ki jev nastajanju.Sklep je bil soglasno sprejet.Informacija o izvedbi seminarja za zasebne zdravnike in zobozdravnikeVladislav Pegan je seznanil prisotne o seminarju za zasebne zdravnikein zobozdravnike, ki je bil zelo uspešno izpeljan. Predlagal je, dabi predavatelje nagradili.Sklep št. 231/15/2006:Izvršilni odbor se strinja, da se člane Zbornice, ki so dejavno sodelovalina tokratnem seminarju, finančno nagradi.Sklep je bil soglasno sprejet.- Dogovor o sodelovanju na Dnevih zdravja na Celjskem sejmuVladislav Pegan je seznanil prisotne z določenimi termini za sodelovanjena Dnevih zdravja. Za točko Razvoj zasebništva v zdravstvenemvarstvu Slovenije, ki bo 1. 12. 2006, je predlagal Tatjano Puc Kous, dr.med. Točko Varnost bolnika, ki bo 30. 11. 2006, bo predstavil sam.Točko Prost pretok bolnikov znotraj EU, ki bo 1. 12. 2006, bo predstavilasist. mag. Marko Bitenc, dr. med. Oba predavatelja se strinjata spredstavitvijo. Predlagal je, da bi tudi seja izvršilnega odbora potekalav okviru Celjskega sejma 30. 11. 2006, o čemer se bodo člani izvršilnegaodbora še dogovorili.- Izdaja mnenja ZZS k podelitvi koncesije na področju dentalnemedicine v občini Selnica ob DraviAnton Židanik je razložil, da je mariborski regijski odbor izdal negativnomnenje, ker je program zapolnjen in kandidatka ni v mrežijavne zdravstvene službe, kjer prosi za koncesijo.Vladislav Pegan je omenil dopis župana občine Selnica ob Dravi, kipredlaga, da se izda pozitivno mnenje za koncesijo z odlogom, ker pričakujejo,da bo v doglednem času zaradi odhoda v pokoj sproščen programza koncesionarja. Predlagal je, da se Zbornica vzdrži kakršnegakolimnenja o podelitvi koncesije do takrat, ko bo program sproščen.Mirjam Kovačič Čadež je omenila, da je odbor za zobozdravstvosprejel sklep glede podobnega primera, da Zbornica podeli pozitivnomnenje s pogojem, da se ne zmanjša program tistim, ki so že v mreži.Isto rešitev je predlagala tudi za ta primer. Spomnila je, da obstajajodoločeni kriteriji o podelitvi mnenj, ki jih je sprejel izvršilni odbor, pokaterih se ravnajo regijskih odbori.Vladislav Pegan je omenil, da primera nista enaka, ter predlagal, dase v tem primeru odločanje o podelitvi koncesije odloži.Sklep št. 233/15/2006:Izvršilni odbor se strinja, da se odločanje o podelitvi koncesijeodloži.Sklep je bil sprejet z enim vzdržanim glasom.- Medijska hiša:Vladislav Pegan je seznanil prisotne o sestanku z medijsko hišoStudio 3S, na katerem je bilo dogovorjeno, da bi Zbornica delovala vkontekstu načrtovane publicitete, zato bi bilo potrebno določiti osebe,s strani Zbornice, za sodelovanje.Andreja Kocijančič je predlagala, da bi zbornični odbori predlagalipo dva predstavnika za posamezna področja.Vsi prisotni so se s predlogom strinjali.Sklep št. 234/15/2006:Za sodelovanje z medijsko hišo Studio 3S do naslednje seje izvršilnegaodbora vsi odbori Zbornice podajo imena dveh članov, insicer s področja, ki ga odbor pokriva.Sklep je bil soglasno sprejet.- Načrt javnih pooblastil za leto 2007:Brane Dobnikar je povedal, da je Zbornica prejela dopis Ministrstvaza zdravje za podajo predlogov za izvajanje plana javnih pooblastil za leto2007. Priloženo je tudi nekaj izhodišč v ekonomskem smislu, potrebno paje pripraviti vsebinski del. Predlagal je, da se pozove zbornične odbore,predvsem z vidika nadzorov, da podajo svoje predloge. Predlogi morajobiti podani na Ministrstvo za zdravje do 20. oktobra 2006.Do naslednje seje izvršilnega odbora bodo prisotni podali svojepredloge, v kolikor predlagajo drugačen način izvajanja javnih pooblastil,kakor poteka v letošnjem letu.Zapisala: Katja Martincnovember 2006 ISIS

73PRIJAVNICAKOLEDAR STROKOVNIH SREČANJENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA ZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica) prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo _______________________________(ustrezno obkrožite oziroma dopišite)srečanjeudeleženec/udeleženkaime in priimeknaslov stalnega bivališčaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI,ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIKPLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe - kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktičnem usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal/a s položnico ob prijavidatumpodpisnovember 2006 ISIS

74KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJNOVEMBER 2006 TEMA VSEBINA3.–4. št. kandidatovPORTOROŽGrand hotel Emona8. ob 8.00BLEDHotel Kompas9. ob 19.30LJUBLJANAmala dvorana Slovenskefilharmonije9.–10.PORTOROŽKongresni center Bernardin9.–11. ob 16.00LJUBLJANASZD, Dalmatinova 109.–11. ob 13.00NOVA GORICAhotel Perla9.–11.ROGAŠKA SLATINA48. TAVČARJEVI DNEVIpodroben program • Isis 7/2006KIRURGIJA S POSPEŠENIM OKREVANJEM– “FAST TRACK” KIRURGIJApodroben program • Isis 11/2006GLASBENI POKAŽI KAJ ZNAŠ ŠTUDENTOV MFUNIVERZE V LJUBLJANIpodroben program • Isis 11/200615. LETNA KONFERENCA “NAJBOLJŠEIZKUŠNJE ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE”podroben program • Isis 11/2006TEČAJ “OSNOVE HIPNOZE”podroben program • Isis 11/200623. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJEDRUŽINSKE MEDICINE: DRUŽINSKAMEDICINA V LOKALNI SKUPNOSTIpodroben program • Isis 11/2006XX. REPUBLIŠKI STROKOVNI SEMINAR– STROKOVNA DOKTRINA STOMATOLOŠKEKLINIKE*** strokovno srečanje100 multidisciplinarni simpozij z mednarodno udeležbo za kirurge,anesteziologe, medicinske sestre, fizioterapevte in dietetike, kiželijo uvesti načela kirurgije s pospešenim okrevanjem v vsakdanjeklinično delo*** koncert*** strokovno srečanje*** tečaj za psihiatre, zdravnike ostalih specialnosti in psihologije35 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine,specializante družinske medicine, druge zdravnike v osnovnemzdravstvu*** strokovno srečanje10. ob 9.15MARIBORII. MARIBORSKO ORTOPEDSKO SREČANJE*** strokovno srečanje10.–11.MARIBORKongresni center HabakukISIS november 2006podroben program • Isis 11/20063. SLOVENSKI POSVET O REHABILITACIJIOSEB S POLŽEVIM VSADKOMpodroben program • Isis 8-9/2006*** strokovno srečanje

75KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaKatedra za interno medicino MF Ljubljana Katedra za interno medicino, MF Ljubljana, Zaloška 7,1000 Ljubljanaglej rumene strani ***Splošna bolnišnica Jesenice prim. mag. dr. Miran Rems, GSM: 041 775 667, F.: 04 586 8494, E.: miran.rems@sb-je.s, Organizacijski odbor, Kirurgija spospešenim okrevanjem, Splošna bolnišnica Jesenice,Titova 112, 4270 Jesenice15.000,00 SIT, za upokojene zdravnikein študente 10.000,00 SITv postopkuKUD KC in MF dr. Lojz Kraigher *** vstopnine ni ***Slovensko združenje za kakovostga. Darinka Žargi, GSM: 041 724 537, Slovensko združenje zakakovost, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana, T: 01 589 84 90,F: 01 589 84 91, E: info@szk-sqa.si, W: www.szk-sqa.si*** ***SZD – Združenje pediatrov GSM: 051 387 234, E: tecajh@gmail.com 36.000,00 SIT (DDV je vključen) ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, Irena Vatovec Progar, dr. med., doc.dr. Janko Kersnik, dr. med., vodje: prim. asist.Mateja Bulc, asist. dr. Danica Rotar Pavlič,Marko Kocijan, dr. med., Miha Demšar, dr. med.ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, Medicinskafakulteta Ljubljana, Poljanski nasip 58, p. p. 2218,1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10,E: kdrmed@mf.uni-lj.si, W: http://www.drmed.org/novica.php?id=9506kotizacije ni ***Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenijega. Martina Kajzer, SPS Stomatološka klinika, KC Ljubljana,1525 Ljubljana, T: 01 300 21 10*** v postopkuSB Maribor – Oddelek za ortopedijoMatjaž Vogrin, dr. med., Oddelek za ortopedijo, SB Maribor,Ljubljanska 5, 2000 Maribor, T: 02 321 10 00,E: matjazvogrin@hotmail.com*** v postopkuCenter za sluh in govor Maribor E: alaksandra.markus@guest.arnes.si 39.900,00 SIT v postopkunovember 2006 ISIS

76KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJNOVEMBER 2006 TEMA VSEBINA10.–11. ob 15.00 št. kandidatovBLEDhotel Park10.–11. ob 8.00BLEDhotel Golf14.NOVA GORICA15. ob 9.00LJUBLJANAOnkološki inštitut,predavalnica stavbe C17. ob 9.00LJUBLJANApredavalnica 18,Visoka šola za zdravstvo,Poljanska c. 26 a17.–18. ob 16.00MARIBORavla magna – Medicinskafakulteta17.–18. ob 8.00JESENSKI SESTANEK ZDRUŽENJAPNEVMOLOGOV SLOVENIJEpodroben program • Isis 11/2006MEDNARODNO SREČANJEDERMATOVENEROLOGOV – ANTI AGEING:MARKETINŠKI POJEM ALI REALNOSTSODOBNE DERMATOLOGIJEALERGIJA V AMBULANTI DRUŽINSKEGAZDRAVNIKA – OBRAVNAVA PRIMEROV IZPRAKSEpodroben program • Isis 11/2006KAJ MORA MEDICINSKA SESTRA VEDETIO SISTEMSKEM ZDRAVLJENJU RAKA INZDRAVSTVENI NEGI?podroben program • Isis 11/2006ROJSTVOpodroben program • Isis 8-9/2006SVEČANA AKADEMIJA OB 50-LETNICIINTERNISTIČNE GASTROENTEROLOGIJEMARIBORpodroben program • Isis 8-9/2006*** strokovni sestanek*** učne delavnice z vabljenimi predavatelji iz Slovenije in tujine30 učne delavnice za zdravnike splošne in družinske medicine*** strokovni seminar za vse zaposlene v zdravstveni negi, kipripravljajo in aplicirajo sistemsko terapijo ter se srečujejo z bolniki,ki prejemajo sistemsko terapijo*** mednarodna konferenca150–200 svečana akademija za interniste, kirurge, splošne zdravnikeLAŠKOKulturni center Laško,CELJE SB Celje17.–18. ob 9.00NA STIČIŠČIH NEONATOLOGIJEpodroben program • Isis 6/2006260,učnedelavnice40strokovni sestanek in učna delavnica za zdravnike, ki se srečujejoz aktivno tuberkulozo pri nosečnici, novorojenčku in otroku ter krčipri novorojenčku in dojenčkuLJUBLJANAKlinični center17.–18. ob 12.30LJUBLJANASlovensko zdravniškodruštvo, Dalmatinova 10ISIS november 2006X. IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA ZDRAVNIKE“KRITIČNO BOLAN IN POŠKODOVAN OTROK- RAZPOZNAVA, ZDRAVLJENJE IN PREVOZ”podroben program • Isis 10/2006I. ŠOLA ANTIKOAGULACIJSKEGAZDRAVLJENJApodroben program • Isis 11/2006*** strokovno srečanje za zdravnike16 strokovno srečanje

77KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje pnevmologov Slovenijeinformacije: prim. mag. Stanislav Kajba, Zdravstveni dom Celje,Gregorčičeva 5, 3000 Celje, T: 03 543 44 58, E: stanislav.kajba@zd-celje.si, prijava: ga. Dragica Sukič, Bolnišnica Golnik– KO za pljučne bolezni in alergijo, Golnik 36, 4202 Golnik,T: 04 256 93 9125.000,00 SIT, za sekundarije inspecializante 10.000,00 SIT***Združenje slovenskih dermatovenerologov vsodelovanju z dermatologi iz Hrvaškeprijave: ZSD, Dermatovenerološka klinika, KC Ljubljana,Zaloška 2, 1525 Ljubljana, s pripisom “Bled 2006”*** 3Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, doc. dr. Mitja Košnikga. Vanja Badovinac, Entrapharm, d. o. o.,Pot k sejmišču 30, 1231 Ljubljana Črnuče, T: 01 561 13 41,E: alergija.primer@entrapharm.com15.000,00 SIT ali 62,59 EUR(DDV je vključen)TRR: 02922-0254876807***Onkološki inštitut Ljubljana ga. Cvetka Švajger, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2,1000 Ljubljana, T: 01 587 91 13, F: 01 587 94 0030.000,00 SIT (DDV ni vključen),TRR: 01100-6030277797,konto 299500***Visoka šola za zdravstvo Ljubljana, IVZ, KCLjubljana – SPS Ginekološka klinika, Zbornicazdravstvene in babiške nege Slovenije,Zveza društev medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcijamedicinskih sester - babicga. Tita Stanek Zidarič, T: 01 300 11 85,E: tita.stanek@vsz.uni-lj.si15.000,00 SIT,TRR: 01100-6030706246,sklic na št. 171106v postopkuSB Maribor – KO za interno medicino– Oddelek za gastroenterologijo, Medicinskafakulteta Univerze Maribor, SZGH, ZI SZD,prim. doc. dr. Marjan Skalickydoc. dr. Pavel Skok, prim. doc. dr. Marjan Skalicky, ga. ZdenkaKodrin, KO za interno medicino, SB Maribor, Ljubljanska 5,2000 Maribor, T: 02 321 23 47, 321 28 71, 321 28 52,F: 02 331 23 93, E: pavel.skok@sb-mb.sikotizacije ni 13Odsek za neonatalno pediatrijo, Ginekološkoporodniškioddelek, SB Celje, Neonatalnasekcija Združenja za pediatrijo SZD, prim.doc. dr. Zlata Felc, Ana Ilijaš Trofenik, dr.med., Katja Bovha, dr. med.ga. Petra Nataša Vodišek, Ginekološko-porodniški oddelek,SB Celje, Oblakova ul. 5, 3000 Celje,T: 03 423 33 36, 423 33 51, F: 03 423 37 58,E: mojca.gobec@guest.arnes.si25.000,00 SITTRR: 01100-6030276827,sklic na št. 760100-28270414KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo,SPS Kirurška klinika, KC Ljubljanadoc. dr. Janez Primožič, dr. med., ga. Karmen Boh, KO zaotroško kirurgijo in intenzivno terapijo, SPS Kirurška klinika,KC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana,T: 01 522 22 49, 522 48 29, E: karmen.boh@kclj.si55.000,00 SITTRR: 01100-6030277894,sklic na št. 299 30 32 s pripisom“Kritično bolan otrok”10Sekcija za antikoagulacijsko zdravljenje inpreventivo trombemboličnih bolezni SZDdoc. dr. Alenka Mavri, dr. med. KC – KO za žilne bolezni,Zaloška 7, 1000 Ljubljana, E: alenka.mavri@kclj.si30.000,00 SIT (DDV je vključen) v postopkunovember 2006 ISIS

78KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJNOVEMBER 2006 TEMA VSEBINA17.–18. št. kandidatovPRIMORSKAGOLENJA RAZJEDA IN KOMPRESIJSKOZDRAVLJENJE*** strokovno srečanje in učne delavnice za zdravnike in medicinskesestre18. ob 9.00LJUBLJANAdvorana Krke, d. d.18. ob 8.30LJUBLJANAsejna soba SZD20.–21. ob 12.15LJUBLJANAKlinični center21.STRUNJAN23. ob 9.00LJUBLJANAhotel Mons23. ob 10.0014. OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA ZASEBNIHZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOVSLOVENIJEpodroben program • Isis 11/2006UČNA DELAVNICA - DEBELOSTpodroben program • Isis 8-9/2006XXII. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE- SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2podroben program • Isis 10/2006ALERGIJA V AMBULANTI DRUŽINSKEGAZDRAVNIKA – OBRAVNAVA PRIMEROV IZPRAKSEpodroben program • Isis 11/20061. SIMPOZIJ FUNDACIJE DOC. DR. J.CHOLEWA: “PRESEJANJE IN ZGODNJEODKRIVANJE RAKA”podroben program • Isis 6/2006*** občni zbor in okrogla miza30 klinične učne delavnice za zdravnike v splošnih ambulantah,šolskih in otroških dispanzerjih, specializante interne medicine inspecialiste interniste, ki se pri svojem delu srečujejo s problemomprekomerne teže in debelosti35 strokovno srečanje za zdravnike specialiste in specializantesplošne/družinske medicine30 učne delavnice za zdravnike splošne in družinske medicine300 simpozij za zdravnike družinske medicine in specialiste različnihstrokLJUBLJANApredavalnica KO zaortopedijo, KC LjubljanaSIMPOZIJ O VERTEBROPLASTIKI INBALONSKI KIFOPLASTIKIni omejenostrokovni sestanek za specialiste in specializante kirurgije,ortopedije, travmatologije, nevrokirurgije in fiziatrije23.–25. ob 15.00MARIBORVI. nadstropje ZDdr. Adolfa Drolca Maribor,Vošnjakova 223.–26. ob 15.00NOVO MESTOhotel KrkaISIS november 2006DENVER II SLOVENIJA – TEČAJ ZA IZVAJALCETESTAŠOLA INTENZIVNE MEDICINE – 2. LETNIKpodroben program • Isis 11/200615 podiplomski tečaj za zdravnike in medicinske sestre, ki izvajajopreventivne sistematične preglede otrok v skladu z Navodilom zaizvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur.l. RS št. 19, 12. 3. 1998, str. 1253-1282) in s pogodbo z ZZZS50 podiplomska šola, namenjena zdravnikom, ki delajo na intenzivnihoddelkih

79KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaDruštvo za oskrbo ran Slovenije Tajnica DORS, GSM: 031 260 094, E: bajecmojca@gmail.com 30.000,00 SIT za člane DORS,za ostale 35.000,00 SIT***Združenje zasebnih zdravnikov inzobozdravnikov SlovenijeZdruženje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije,Vojkova 4, 1000 Ljubljana, T: 01 433 85 35, F: 01 439 76 00,E: zdruzenje.zzzs@s5.netkotizacije ni ***Strokovna sekcija za prekomerno težo indebelostga. Janja Vrankar, ga. Vanja Amon, Strokovna sekcija zaprekomerno težo in debelost, Levčeva 11, 1000 Ljubljana,T: 01 423 34 12, GSM: 041 677 609, F: 091 423 34 0720.000,00 SITTRR: 03100-10015897025KO za endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni, SPS Interna klinika, KC Ljubljanaprim. Franc Mrevlje, KO za endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni, SPS Interna klinika, KC Ljubljana, Zaloška 7,1525 Ljubljana, T: 01 522 31 36, 522 28 37kotizacije ni ***Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, doc. dr. Mitja Košnikga. Vanja Badovinac, Entrapharm, d. o. o.,Pot k sejmišču 30, 1231 Ljubljana Črnuče, T: 01 561 13 41,E: alergija.primer@entrapharm.com15.000,00 SIT ali 62,59 EUR(DDV je vključen)TRR: 02922-02548768073Fundacija doc. dr. J. Cholewa, Klinični centerLjubljana, Medicinska fakulteta Univerze vLjubljani, Onkološki inštitut Ljubljana, Zvezaslovenskih društev za boj proti raku, prof. dr.Borut Štabucga. Mira Klemenčič, Društvo radiologije in onkologije,Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana,T: 01 587 93 69, F: 01 430 97 85, E: mklemencic@onko-i.sikotizacije ni 8Vertebrološko združenje Slovenije, prof. dr.Radko Komadinadoc. dr. Rok Vengust, E: rok.vengust@kclj.si, prof. dr. RadkoKomadina, F: 03 423 38 99, E: sbcrdi@guest.arnes.sikotizacije ni ***Katedra za pediatrijo MF Ljubljana, Delovnaskupina DENVER II Slovenija, prim. asist.mag. Martin Bigec, dr. med.prijave Denver II – Učni center, ZD Velenje, Vodnikova 1,3320 Velenje, informacije: ga. Milena Frankič,DENVER II Slovenije – Učni center Maribor,ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Vošnjakova 2, 2000 Maribor,T: 02 228 64 96, F: 02 228 65 81, E: denverII@zd-mb.si70.000,00 SITTRR: 50103-60341175,sklic na št. 230-22***Slovensko združenje za intenzivno medicino,doc. dr. Andrej Pernat, predsednikorganizacijskega odboraLidija Grčar, KC Ljubljana, Klinični oddelek za intenzivno internomedicino, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, W: http://www.szim.org,T: 01 522 48 36, F: 01 522 22 96, E: andrej.pernat@mf.uni-lj.si75.000,00 SIT ***november 2006 ISIS

80KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJNOVEMBER 2006 TEMA VSEBINA24. ob 9.00 št. kandidatovŽALECDom II. slovenskega tabora24.–25. ob 9.00MARIBORKongresni center Habakuk24.–25. ob 8.00STROKOVNO SREČANJE ZDRUŽENJA ZAPEDIATRIJO4. MARIBORSKI KONGRES DRUŽINSKEMEDICINEpodroben program • Isis 10/2006*** strokovno srečanje za pediatre, zdravnike šolske medicine in vsezdravnike, ki delajo z otroki in mladostniki*** strokovno srečanjeMARIBORKongresni center HabakukOKUŽBE V NOSEČNOSTI IN OBPORODNEMOBDOBJUni omejenostrokovno srečanje za vse zdravnike in mikrobiologepodroben program • Isis 11/200624.–26. ob 16.00KRANJSKA GORAhotel Alpina25. ob 9.00LJUBLJANAhotel Mons30. ob 9.00TEČAJ IZ ELEKTROKARDIOGRAFIJEpodroben program • Isis 4/2006XII. ČELEŠNIKOVI DNEVI – 8. STROKOVNISEMINAR ZDRUŽENJA ZA MAKSILOFACIALNOIN ORALNO KIRURGIJO SLOVENIJE: SODOBNIKIRURŠKO-ORTODONTSKI KONCEPTIpodroben program • Isis 11/200612 tečaj za zdravnike, ki uporabljajo EKG v dnevni praksi400 strokovno srečanje za zobozdravnike in zdravnikeCELJEdvorana Celjanka,Celjski sejem30. 11.–1. 12.I. MAJHNOVI DNEVI: AKTUALNO V DRUŽINSKIMEDICINIpodroben program • Isis 11/2006ni omejenostrokovno srečanje za zdravnike, medicinske sestre, zdravstvenetehnike, fizioterapevte in vse, ki se v osnovnem zdravstvu ukvarjajos področjem družinske medicinePORTOROŽhotel BernardinXV. STROKOVNO SREČANJE SEKCIJE ZAARTERIJSKO HIPERTENZIJOni omejenostrokovno srečanje za zdravnike v osnovnem zdravstvu in internisteDECEMBER 20061. ob 8.30LJUBLJANAInštitut RS za rehabilitacijo1.–2. ob 9.00DRUGO STROKOVNO SREČANJE ISPO SLOVE-NIJA IN REDNA LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA:TIMSKI PRISTOP V OSKRBI S PRIPOMOČKI(TIMSKE PREDSTAVITVE ZANIMIVIH KLINIČNIHPRIMEROV)podroben program • Isis 11/2006*** strokovno srečanjeCELJEdvorana Golovec20 LET SLUŽBE NUJNE MEDICINSKE POMOČIV CELJUni omejenostrokovni seminar za zdravnike v osnovnem zdravstvu, medicinskesestre in zdravstvene tehnikepodroben program • Isis 11/2006ISIS november 2006

81KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje za pediatrijo SZDmag. Lidija Vučajnk, asist. Ivan Vidmar, KO za otroško kirurgijoKC Ljubljana, T: 01 430 17 14, 03 423 35 04kotizacije ni ***Združenje zdravnikov družinske medicineSZD, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Katedraza družinsko medicino MF Ljubljana, Katedraza družinsko medicino MF Maribor, Zavod zarazvoj družinske medicineMajda Masten, dr. med., T: 02 228 63 67,E: majda.masten@zd-mb.si, asist. Suzana Židanik, dr. med.,T: 02 235 66 48, E: suzana.zidanik@zd-mb.si,ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 9, 2000 Maribor45.000,00 SIT (DDV ni vključen) 10Sekcija za klinično mikrobiologijo inbolnišnične okužbe SZD, ZZV MariborAndrej Golle, dr. med., Dušan Novak, prof. biol.,ZZV Maribor, Center za mikrobiologijo, Prvomajska 1,2000 Maribor, T: 02 450 01 12, 02 450 02 61, F: 02 450 01 93,E: andrej.golle@zzv-mb.si10.000,00 SIT, za upokojene zdravnikein študente kotizacije ni7,5prof. dr. Dušan Keberga. Boža Krfogec, T: 01 430 38 24 (po 18. uri),E: dkeber@siol.net70.000,00 (DDV je vključen) 18Združenje za maksilofacialno in oralnokirurgijo Slovenije, KO za maksilofacialnoin oralno kirurgijo KC Ljubljana, Katedraza maksilofacialno in oralno kirurgijo MFLjubljana, asist. Matija Gorjancga. Milena Žajdela, Združenje za maksilofacialno in oralnokirurgijo Slovenije, Zaloška 2, 1525 Ljubljana,GSM: 041 57 37 91, E: zajdelam@volja.net39.000,00 SIT (DDV je vključen) do10. 11. 2006, po tem datumu 44.000,00SIT (DDV je vključen)TRR: 02014-0087754603v postopkuZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZDprijave: ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra zadružinsko medicino, Poljanski nasip 58, p. p. 2218,1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10,E: kdrmed@mf.uni-lj.si, informacije: prim. Jana Govc Eržen, dr.med., T: 03 780 05 00, F: 03 780 05 30, E: jana.govc@gmail.comkotizacije niv postopkuSekcija za arterijsko hipertenzijo SZD prijave: ga. Alenka Strnad, Reza, d. o. o., Ljubljanska 24,1230 Domžale, GSM: 041 696 446, E: reza@reza.si,informacije: W: http://www.hipertenzija.org,E: jana.brguljan@kclj.si14.000,00 SIT (DDV je vključen),TRR: 18300-0254214368,sklic 1-2006v postopkuInštitut RS za rehabilitacijo ga. Maja Mlakar, dipl. ing. ort. prot., IR-RS, Linhartova 51,1000 Ljubljana, E: maja.mlakar@mail.ir-rs.siza člane ISPO Slovenija kotizacije ni,5.000,00 SIT za ostalev postopkuZD Celje, SZUM, prim. Andrej Žmavcga. Nada Martinčič, ZD Celje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje,T: 03 543 45 20, F: 03 543 45 01, E: infos@zd-celje.si30.000,00 SIT za zdravnike,25.000,00 SIT za zdravstvene tehnikev postopkunovember 2006 ISIS

82KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJDECEMBER 2006 TEMA VSEBINA1.–2. ob 8.00 št. kandidatovCELJESTROKOVNI DELAVEC V ŠPORTU NAPODROČJU MEDICINE ŠPORTA100 podiplomski seminar za vse zdravnike, farmacevte4.LJUBLJANAFakulteta za šport7.–8. ob 9.00LJUBLJANAvelika predavalnicaMedicinske fakultete8.LJUBLJANAhotel Mons8. ob 9.00LJUBLJANAGrand hotel Union, srebrnisalon8.–9. ob 9.00ZREČEZdravilišče Zrečepodroben program • Isis 8-9/2006MEDNARODNA ŠOLA AKUPUNKTUREpodroben program • Isis 11/2006XXXVII. MEMORIALNI SESTANEKPROFESORJA JANEZA PLEČNIKApodroben program • Isis 10/2006III. SPOMINSKI SESTANEK PROF. DR. LIDIJEANDOLŠEK JERAS “SPOLNO PRENOSLJIVEOKUŽBE”podroben program • Isis 11/2006SEKCIJA ZA OTROŠKO NEVROLOGIJOpodroben program • Isis 11/200623. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJEDRUŽINSKE MEDICINE: DRUŽINSKAMEDICINA V SKUPNOSTI*** mednarodna šola za zdravnike, zobozdravnike in absolventemedicine in stomatologije*** mednarodni sestanek z naslovom “Demenca” za nevrologe,psihiatre, družinske zdravnike, patologe, študente*** strokovni sestanek za ginekologe, infektologe, dermatovenerologe,družinske in splošne zdravnike, pediatre in šolske zdravnike terdruge zdravnike in zdravstvene delavce60 podiplomski sestanek za nevrologe in pediatre35 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine,specializante družinske medicine, druge zdravnike v osnovnemzdravstvu in mentorje družinske medicine9. ob 9.00podroben program • Isis 11/2006LJUBLJANAvelika predavalnicaMedicinske fakultete9. –10.MARIBORZD Maribor, Vošnjakova ul.16. SPOMINSKO SREČANJE AKADEMIKAJANEZA MILČINSKEGA – IZVEDENSTVO 2006podroben program • Isis 11/2006ni omejenotradicionalno spominsko srečanje akad. Janeza MilčinskegaEPLS – EUROPEAN PEDIATRIC LIFE SUPPORT 24-32 Dvodnevni tečaj iz pediatrične reanimacije za vse zdravnikeJANUAR 200711.–13. ob 8.00DOBRNAhotel Vita, Terme DobrnaISIS november 2006TEČAJ IZ LAKTACIJE ZA OPRAVLJANJE IZPITAMEDNARODNI POOBLAŠČENI SVETOVALECZA LAKTACIJO IBCLC (INTERNATIONALBOARD CERTIFIED LACTATION CONSULTANT)podroben program • Isis 11/200650 tečaj in učna delavnica za zdravnike in medicinske sestre, kispodbujajo, podpirajo in promovirajo dojenje

83KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaOKS – Komisija za zdravstveno varstvošportnikov, prof. dr. Vinko Pavlovčičg. Janko Dvoršak, OKS – Komisija za zdravstveno varstvošportnikov, Celovška 25, 1000 Ljubljana, T: 01 230 60 0830.000,00 SIT 8Fakulteta za šport v Ljubljani, katedra zamedicino športag. Miha Kürner, Fakulteta za šport Ljubljana, Inštitut za šport,Gortanova 22, 1110 Ljubljana, T: 01 520 77 00975 EUR ***MF Ljubljana - Inštitut za patologijo, Sekcijaza nevropatologijo SZD in Nevrološka klinika,Klinični center, doc. dr. Mara Popović, dr.Gorazd B. Stokindoc. dr. Mara Popović, Inštitut za patologijo, MF Ljubljana,Korytkova 2, 1000 Ljubljana, T: 01 543 71 40, E: mara.popovic@mf.uni-lj.si, dr. Gorazd B. Stokin, KO za nevrologijo,KC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, E: gbstokin@alumni.ucsd.edrukotizacije niv postopkuSlovensko društvo za reproduktivnomedicino, SPS Ginekološka klinika– KC Ljubljana, Katedra za ginekologijoin porodništvo – MF Ljubljana, Združenjeambulantnih ginekologov SZDga. Nataša Petkovšek, Katedra za ginekologijo in porodništvo,SPS Ginekološka klinika, KC Ljubljana, Šlajmerjeva 3,1000 Ljubljana, T: 01 522 60 13, F: 01 522 61 30,E: natasa.petkovsek@mf.uni-lj.si22.000,00 SIT (DDV ni vključen), zaspecializante 12.000,00 SIT (DDVni vključen), plačilo na licu mesta32.000,00 SIT (DDV ni vključen)TRR: 02012-0050420080***Sekcija za otroško nevrologijo – SZDprim. mag. Jana Frelih, Pediatrična klinika Ljubljana,Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana, T: 01 522 92 61, F: 522 93 57kotizacije ni ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, Irena Vatovec Progar, dr. med., doc. dr.Janko Kersnik, dr. med., vodje: asist. DavorinaPetek, dr. med., Nadja Pfajfar Križnič, dr. med.,Nevenka Šečer Dolenc, asist. mag. AndrejKravos, dr. med., Jana Govc Eržen, dr. med.ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino,Medicinska fakulteta Ljubljana, Poljanski nasip 58, p. p.2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E:kdrmed@mf.uni-lj.si, W:http://www.drmed.org/novica.php?id=9506kotizacije ni ***Inštitut za sodno medicino MF LjubljanaInštitut za sodno medicino, Korytkova 2, 1000 Ljubljana,T: 01 543 72 00, F: 01 524 38 64, E: joze.balazic@mf.uni-lj.sikotizacije ni ***Svet za reanimacijo pri SZUM, KO za otroškokirurgijo in intenzivno terapijo KCIvan Vidmar, dr. med., ga. Nevenka Lepin, KO za otroškokirurgijo in intenzivno terapijo, KC Ljubljana, Zaloška 7,1525 Ljubljana, T: 01 522 29 6580.000,00 SIT ***prim. doc. dr. Zlata Felc, dr. med., IBCLC,Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenjeSlovenije, Odsek za neonatalno pediatrijo,Ginekološko-porodniški oddelek SB CeljeNacionalni odbor za spodbujanje dojenja UNICEF Slovenija, ga.Cvetka Skale, dipl. med. sestra, IBCLC, Društvo svetovalcev zalaktacijo in dojenje Slovenije, Slomškov trg 4, 3000 Celje,T: 03 423 33 51, E: cveta.skale@email.si, hriberskovi@siol.net330 EUR (DDV je vključen),TRR: 06000-0961754038sklic 2007-2007v postopkunovember 2006 ISIS

84KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJJANUAR 2007 TEMA VSEBINA19.–20. ob 9.00 št. kandidatovLJUBLJANAKatedra za družinskomedicino23. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJEDRUŽINSKE MEDICINE: DRUŽINSKAMEDICINA V SKUPNOSTI35 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine,specializante družinske medicine, druge zdravnike v osnovnemzdravstvuFEBRUAR 20072.–3. ob 9.00PODČETRTEKhotel Sotelia, AtomsketopliceIZBRANA POGLAVJA S PODROČJAKLIMAKTERIJApodroben program • Isis 11/2006ni omejenoposvet in učna delavnica za zdravnike v osnovnem zdravstvu2.–3.LJUBLJANA1. predavalnica Kliničnegacentra42. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ KIRURGIJE“KIRURŠKI DNEVI”podroben program • Isis 11/2006ni omejenopodiplomsko izobraževanje za zdravnike splošne in družinskemedicine, sekundarije in specializante9.–10.LJUBLJANAhotel Union9.–11.TREBNJEZD TrebnjeMAREC 20078.–10.MARIBORhotel HabakukSODOBNI VIDIKI PROTETIČNE OSKRBEPACIENTOVTRIDNEVNI TEČAJ METODE CYRIAX ZAZDRAVNIKEpodroben program • Isis 11/2006ULTRASONOGRAPHIC DIAGNOSIS OFANOMALIES IN GYNECOLOGY, OBSTETRICSAND NEONATOLOGY350-500 strokovno srečanje za zobozdravnike specialiste, zobozdravnike inzobne tehnike20 strokovno izobraževanje za zdravnike150 strokovno izobraževanje za ginekologe, porodničarje inneonatologe s področja ehografske diagnostike8.–10.LJUBLJANA1. predavalnica KliničnegacentraBOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKAHIPERTENZIJAni omejenopodiplomska šola za interniste, specializante interne medicine,zdravnike splošne/družinske medicine16.–17.LJUBLJANACankarjev dom, Linhartovadvorana16.–17.LJUBLJANApredavalnica v 4.nadstropju Inštituta RS zarehabilitacijoISIS november 200610. SCHROTTOVI DNEVIpodroben program • Isis 11/200618. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE:REHABILITACIJSKI INŽENIRING INTEHNOLOGIJA250 strokovno srečanje za zdravnike družinske/splošne medicine*** strokovno srečanje

85KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, Irena Vatovec Progar, dr. med., doc. dr.Janko Kersnik, dr. med., vodje: asist. dr. MarijaPetek Šter, dr. med., Tamara Fras Stefan,dr. med., Tadeja Čerin, dr. med., asist. DeanKlančič, dr. med.ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino,Medicinska fakulteta Ljubljana, Poljanski nasip 58, p. p.2218, 1104 Ljubljana, T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910,E: kdrmed@mf.uni-lj.si, W: http://www.drmed.org/novica.php?id=9506kotizacije ni ***Slovensko menopavzno društvo, prof. dr.Helena Meden VrtovecBožena Krušič, E: bozena.krusic@kclj.si, asist. dr. Damir Franić,E: damir.franic@guest.arnes.si150 EUR (vključena svečana večerja) ***SZD – Združenje kirurgov Slovenije, prof. dr.Martin Toninga. Saša Rus, KO za abdominalno kirurgijo, KC Ljubljana,Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 47 88, F: 01 522 22 09,E: sasa.rus@kclj.sizdravniki specialisti 50.000,00 SIT(DDV je vključen), zdravnikispecializanti in sekundariji20.000,00 SIT (DDV je vključen)***Sekcija za stomatološko protetiko SZDdoc. dr. Igor Kopač, asist. dr. Dušan Šušterčič, Sekcija zastomatološko protetiko SZD, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana*** ***ZD Trebnje v sodelovanju z ETGOM(European Teaching Group of OrthopaedicMedicine)Zdravstveni dom Trebnje, Tajništvo, Goliev trg 3, 8210 Trebnje,T: 07 348 17 51, F: 07 348 17 69, E: galic.suzana@zd-tr.si112.000,00 SITTRR: 01330-6030924866***Oddelek za reproduktivno medicino SBM,Združenje za rabo ultrazvoka v medicini SZD,CIMRŠ Univerze v Mariboruprof. dr. Veljko Vlaisavljević, dr. med., ga. Suzana Knuplež,Oddelek za reproduktivno medicino SBM, Ljubljanska 5,2000 Maribor, T: 02 321 24 60, E: ivf.mb@sb-mb.si60.000,00 SIT ali 250,00 EUR(DDV ni vključen)***Slovensko nefrološko društvo, prof. dr. StašaKaplan Pavlovčičprof. dr. Staša Kaplan Pavlovčič, ga. Danica Berlec, KO zanefrologijo, KC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 52231 10, F: 01 522 24 0840.000,00 SIT (165 EUR), za upokojenezdravnike in študente brezplačno***Združenje zdravnikov družinske medicine,Katedra za družinsko medicino Ljubljana,Zavod za razvoj družinske medicine, asist.Tonka Poplas Susičga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, Medicinskafakulteta Ljubljana, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, T: 01438 69 15, F: 01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.si200 EUR (DDV ni vključen) ***Inštitut RS za rehabilitacijo, strokovni vodji:prof. dr. Črt Marinček in prof. dr. Anton Zupanga. Ela Loparič, Inštitut RS za rehabilitacijo, Linhartova 51,1000 Ljubljana, T: 01 475 84 41, F: 01 437 65 89170 EUR za dva dni, 90 EUR za en danin za specializante ter sekundarije***november 2006 ISIS

86KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAREC 2007 TEMA VSEBINA23.–24. ob 9.15 št. kandidatovLJUBLJANA1. predavalnica KliničnegacentraAPRIL 200713.–14. ob 9.00INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2007 – NOVOSTI VINFEKTOLOGIJI, OKUŽBE, KI POTREBUJEJOKIRURŠKO ZDRAVLJENJEpodroben program • Isis 11/2006ni omejenosimpozij za vse zdravnikeMARIBORhotel HabakukXVII. SREČANJE PEDIATROV Z MEDNARODNOUDELEŽBO IN IV. SREČANJE MEDICINSKIHSESTER V MARIBORU 2007*** strokovno srečanje za pediatre, zdravnike družinske medicine,zdravnike v osnovnem zdravstvu, medicinske sestreMAJ 200711.–12. ob 9.00LJUBLJANAKC Ljubljana, predavalnica ISTROKOVNO SREČANJE Z MEDNARODNOUDELEŽBO OB 50. OBLETNICI ENOTEINTENZIVNE TERAPIJE (RC) NA INFEKCIJSKIKLINIKIni omejenosimpozij, namenjen vsem zdravnikom17.–19.POROTOROŽhotel Slovenija4. KONGRES SEKCIJE ZA PREVENTIVNOMEDICINO200 strokovno srečanje za vse zdravnike, zobozdravnike in zdravstvenesodelavce25.–26. ob 9.00MARIBORKongresni center Habakuk6. BEDJANIČEV SIMPOZIJ “OKUŽBE VKIRURGIJI”*** simpozij za infektologe, kirurge, travmatologe, ortopede, urologe,ginekologe, mikrobiologe, epidemiologe in ostale zdravnike, ki jihto zanima26. ob 10.00BRDO PRI KRANJUXIII. MEDICINSKI DUATLON IN X. POLETNIMEDICINSKI TEK (10 KM) TER MEDNARODNISTROKOVNI POSVETni omejenostrokovno srečanje “Telesne in psihične značilnosti od dolgotrajnihtelesnih naporih pri teku” (predavatelja: dr. Bojan Knap, g. DušanMravlje)SEPTEMBER 200713.–16. ob 16.00MARIBORKongresni center HabakukINTERNATIONAL CELIAC DISEASE MEETING ni omejeno mednarodni simpozij za zdravnike družinske medicine, zdravnike vosnovnem zdravstvu, pediatre, interniste, dermatologe, nevrologe,dietetike, medicinske sestre18.–20.LJUBLJANACankarjev domISIS november 200629 th IACR ANNUAL MEETING (29. LETNOSREČANJE MEDNARODNE ZVEZE REGISTROVRAKA)300 mednarodno strokovno srečanje s področja registracije rakain analize podatkov registrov raka za zdravnike specialiste inspecializante vseh smeri javnega zdravja in onkologije, medicinskesestre, informatike in statistike, ki se pri svojem delu srečujejo zzbiranjem in obdelavo podatkov v zdravstvu

87KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaSekcija za kemoterapijo SZD, Katedra zainfekcijske bolezni in epidemiologijo MF,Klinika za infekcijske bolezni in vročinskastanja KC Ljubljana, doc. dr. Bojana Beovićga. Simona Rojs, ga. Andreja Sorman, Tajništvo Klinike zainfekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1525Ljubljana, T: 01 522 42 20, 522 21 10, F: 01 522 24 56,E: simona.rojs@kclj.si, andreja sorman@kclj.si100 EUR (DDV je vključen) ***SB Maribor – KO za pediatrijo, ZD dr. AdolfaDrolca Maribor – Dispanzer za otroke in dispanzerza šolske otroke in mladostnike, MF Univerzev Mariboru, Visoka zdravstvena šola Univerze vMariboru, Združenje za pediatrijo SZD, Zdravniškodruštvo Maribor, Zbornica zdravstvene inbabiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,Sekcija medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v pediatriji, prof. dr. Alojz Gregoričga. Karmen Obrul, SB Maribor, KO za pediatrijo, Ljubljanska5, 2000 Maribor, T: 02 321 24 65, 321 21 10, F: 02 331 23 93,E: pediatrija.mb@sb-mb.si, ga. Tatjana Mauko, ZD dr. AdolfaDrolca Maribor, Varstvo žena, otrok in mladine, Vošnjakova 4,2000 Maribor, T: 02 228 63 56, E: tatjana.mauko@zd-mb.si*** ***Klinika za infekcijske bolezni in vročinskastanja KC Ljubljana, Združenje zainfektologijo pri SZD in Slovensko združenjeza intenzivno medicino, prim. asist. dr. IgorMuzlovič, dr. med.Simona Rojs, tajništvo Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana, T: 01 522 42 20,F: 01 522 24 56, E: simona.rojs@kclj.si50 EUR (DDV je vključen) ***Sekcija za preventivno medicino SZD, prim.dr. Alenka Kraigherga. Valerija Marenče, Inštitut za varovanje zdravja RS,Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, T: 01 244 14 10*** ***SB Maribor – Oddelek za nalezljive bolezniin vročinska stanja, prim. Jelka ReberšekGorišek, dr. med.ga. Majda Petek, SB Maribor, Oddelek za nalezljive bolezni invročinska stanja, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, T: 02 321 26 57,F: 02 331 23 93, E: j.gorisek@sb-mb.si*** ***prof. dr. Milivoj Veličković Peratprof. dr. Milivoj Veličković Perat, Pediatrična klinika, KCLjubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, T: 01 522 92 19,F: 01 522 93 58, E: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si,W: http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm*** ***Slovensko društvo za celiakijo, SB Maribor– KO za pediatrijo, mag. Jernej Dolinšek, dr.med.prijave: Auditoria d. o. o., Tržaška c. 286 d, 1000 Ljubljana,informacije: ga. Natalija Bah Čad, T: 01 244 56 74, 244 56 70,F: 01 244 56 75, E: natalija.bah.cad@auditoria.si*** ***Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka zaSlovenijo, prof. dr. Maja Primic ŽakeljW: http://www.iacr07.si, E: register@onko-i.si 300 EUR ***november 2006 ISIS

88KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOBRAZECUREDNIŠTVU REVIJE ISISDalmatinova 10p.p. 16301001 Ljubljanafax: 01/30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti v _________ številki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen v _________ številki Izide.Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev pošiljamo naslednje podatke:Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica ...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom ...)Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravniškega društva ...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija DA NE za upokojene zdravnike, študente, ________________________________________ISIS november 2006

KIRURGIJA S POSPEŠENIMOKREVANJEM – “FAST TRACK”KIRURGIJAMultidisciplinarni simpozij zmednarodno udeležboorganizator •Splošna bolnišnica JeseniceBLED,Hotel Kompas8. november 2006PROGRAM:PROGRAMI– okrogla miza z vabljenimipredstavitvami in vodeno razpravo16.30 Zaključki srečanjaSimpozij je namenjen kirurgom,anesteziologom, medicinskim sestram,fizioterapevtom in dietetikom, ki želijo uvestinačela kirurgije s pospešenim okrevanjem vvsakdanje klinično delo.Kotizacija znaša 15.000,00 SIT (62,60 EUR).V kotizacijo je vključeno kosilo in napitki medodmorom.STROKOVNIH SREČANJIZBRANA POGLAVJA S PODROČJAKLIMAKTERIJAorganizator •Slovensko menopavzno društvoPODČETRTEK,hotel Sotelia, Atomske toplice2.–3. februar 2007TEME:89sreda, 8. novembra 20068.00 Prijava udeležencev9.00 Pozdrav udeležencem in odprtjesrečanja9.15 Uvodna predstavitev9.30 Predoperativno obdobje:- informiranje bolnika- presnovna podporaMedoperativno obdobje: vloga anestezije pri kirurgiji s pospešenimokrevanjem torakalna epiduralna analgezija tekočinska bilanca in preprečevanje PONV učinki torakalne epiduralne anestezije preprečevanje ileusa po operaciji prilagoditve kirurške tehnikePooperativno obdobje: pooperativna analgezija hranjenje fizioterapija11.00 Odmor s kavo11.30 Predstavitev izkušenj iz: klinike Charite Berlin, KBC Zagreb in KC Ljubljana13.00 Odmor za kosilo14.00 Klinična pot za bolnike z rakomdebelega črevesa – skupinsko delo(projektna skupina SBJ)14.30 Razkorak med teorijo in prakso– težave pri uvajanjuPrijave:Organizacijski odbor,Kirurgija s pospešenim okrevanjem,Splošna bolnišnica Jesenice,4270 JeseniceSlovensko zdravniško društvo - Združenjepsihiatrov vabi zdravnike psihiatre, zdravnikeostalih specialnosti ter psihologe naTEČAJ “OSNOVE HIPNOZE”9.–11. NOVEMBER 2006(od 16. do 20. ure)Cena:36.000 SIT (cena vključuje DDV)Predavatelj:akademik prof. dr. Marjan Pajntar, dr. medTečaj bo potekal v prostorih Slovenskegazdravniškega društva, Dalmatinova 10,Ljubljana.Prijave:GSM: 051 387 234 ali po E: tecajh@gmail.com.Splošni del1. Uvod, Helena Meden Vrtovec2. Fiziološke spremembe v klimakteriju, DamirFranić3. Menopavza in srčno-žilne bolezni, BrankaŽegura, Irena Keber4. Preventiva in zdravljenje osteoporoze vperimenopavzi, Damir Franić5. Psihološke spremembe v obdobju pomenopavzi, Janez Mlakar6. Hormonsko nadomestno zdravljenje pristarejših moških, Branko ZornSpecialni del1. Hormonsko nadomestno zdravljenje vpredmenopavzi, Helena Meden Vrtovec2. Kontracepcija v predmenopavzi, AlenkaPretnar Darovec3. Onkološka bolnica in hormonskonadomestno zdravljenje, Marjetka UršičVrščaj4. Kakovost življenja ženske v pred- inpomenopavzi, Tanja Petkovič5. Lokalno hormonsko zdravljenje,TanjaPetkovič, Marjetka Uršič Vrščaj6. Pred- in pooperativna obravnava bolnic zaginekološko operacijo v menopavzi, MatijaBarbič7. Nehormonsko zdravljenje menopavznihtežav, Alenka Pretnar DarovecPosvet in učna delavnica sta namenjenazdravnikom v osnovnem zdravstvu.Kotizacija: 150 EUR (vključena svečanavečerja)Prijave: Božena Krušič,E: bozena.krusic@kclj.si, asist. dr. Damir Franić,E: damir.franic@guest.arnes.sinovember 2006 ISIS

90PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ15. LETNA KONFERENCA“NAJBOLJŠE IZKUŠNJE ZABOLJŠE ŽIVLJENJE”organizator •Slovensko združenje za kakovostPORTOROŽ,Kongresni center Bernardin, GH Bernardin9.–10. november 2006TEME:Kakovost v zdravstvu: Najboljše izkušnje zaizboljšanje vodenja sistemov kakovosti vzdravstvenem zavoduStrokovni referati:1. Dejavnosti Ministrstva za zdravje zazagotavljanje pogojev razvoja sistemovkakovosti (http://www.mz.gov.si) –A. Robida2. Izkušnje v bolnišnici “LandeskrankenhausVillach”, Avstrija (http://www.lkh-vil.or.at) –K. Wulz3. Izkušnje v bolnišnici “Bolnišnica Golnik– klinični oddelek z pljučne bolezni inalergijo “ (http://www.klinika-golnik.si/) –M. Košnik4. Dobra praksa v EU pri sistemih vodenjakakovosti v zdravstvu in možnosti za njenorazširjanje – Marius Buiting, EOQ5. Prenavljanje menedžmenta v javnihzdravstvenih zavodih – J. Bauer, ZZV Novomesto6. Izkušnje s presoj v zdravstvenihorganizacijah – T. Žohar Čretnik, ZZV CeljeOkrogla miza: “Izhodišča za oblikovanje pravilnikao rednem internem strokovnem nadzoru”(moderator S. Šuškovič, KOPA Golnik) razvoj organizacijskih zmogljivosti sodobni pristopi upravljanja organizacij informacijska podpora upravljanju zagotavljanje skladnosti s standardi in njihovvpliv na poslovanje organizacije - ISO 9001,ISO 14001, ISO 22001, ISO TS 16949,OHSAS 18001, ISO/IEC 27001 kakovost v vzgoji in izobraževanju kakovost in odličnost v javni upraviGlavni pokrovitelj: SIJ – Slovenska industrijajekla, d. d.Prijave in informacije:Kontaktna oseba: ga. Darinka Žagar, Slovenskozdruženje za kakovost, Dimičeva 13, 1000Ljubljana, T: 01 589 84 90, F: 01 589 84 91,E: info@szk-sqa.si, W: www.szk-sqa.siRok prijave: 6. november 2006ISIS • november 200623. UČNE DELAVNICE ZAMENTORJE DRUŽINSKEMEDICINE: DRUŽINSKA MEDICINAV LOKALNI SKUPNOSTIorganizator • Združenje zdravnikov družinskemedicine – SZD, Katedra za družinsko medicinoMF Ljubljana, Katedra za družinsko medicino MFMaribor, Zavod za razvoj družinske medicineNOVA GORICA, hotel Perla9.–11. november 2006PROGRAM:Četrtek, 9. novembra 200613.30 Pozdrav in predstavitev udeležencev14.00 Uvodno predavanje (koncepti)Zdravnik DM in lokalna skupnost14.30 Odmor15.00 Delo v skupinahIzkušnje, domača naloga (primer,v katerem si pri reševanju uporabilslužbe v lokalni skupnosti)17.00 Predstavitev dela v skupinah18.30 Sestanek mentorjev: Pozdrav in novice (Janko Kersnik) Predstavitev Kliničnih smernic KrkaDružabni večerPetek, 10. novembra 20068.30 Kako oceniti zdravstvene potrebelokalne skupnosti?9.00 Delo v skupinah (ocenjevanje potreb,zahtev, možnosti) Vinjete (Jaime) Kako učiti to temo11.30 Predavanji:(DM/javno zdravje/socialne službe)Etične dileme (Konflikt med osebnim indružbenim interesom)12.30 Kosilo13.30 Delo na terenu16.00 Poročilo o delu na terenu17.00 Delo v skupinah (priprava učnegamodela)19.30 Družabni večerSobota, 11. novembra 20068.30 Krka in DM – predavanji kako Krka kot družbeno odgovorno podjetjeskrbi za dobrobit lokalne skupnosti naše predavanje9.30 Delo v skupinah (izdelava končnegaporočila)11.00 Odmor11.30 Poročila delovnih skupin in predstavitveizdelkov13.00 Zaključek srečanjaSrečanje je namenjeno zdravnikomdružinske medicine, mentorjem družinskemedicine, sekundarijem, mladim zdravnikom,specializantom, novim specialistom družinskemedicine.Namen: Učenje različnih vidikov delovanjadružinske medicine v lokalni skupnosti.Cilji: Udeleženci se bodo naučili: pomena sociodemografskih značilnosti inepidemiologije bolezni v lokalni skupnosti ugotavljanja bolnikovih zdravstvenih insocialnih potreb ugotavljanja zdravstvenih potreb skupnosti uporabljanja formalnih in neformalnih virov instruktur pomoči v lokalni skupnosti pomena skupinskega pristopa in možnihintervencij v obravnavi bolnikovih socialnih inzdravstvenih težavNavodilo:Pripravite vsaj en prikaz primera bolnika zzdravstveno-socialnim problemom, v obravnavokaterega je vpletena skupnost. Razmislite, katereorganizacije in službe v lokalni skupnosti so vamlahko v pomoč pri reševanju primera.Dodatna literatura: Gillam S, Schamroth A. The communityorientedprimary care experience in theUnited Kingdom. Am J Public Health. 2002 Nov; 92(11):1721-5. [http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=12406792] Murray SA. Experiences with ‘rapid appraisal’in primary care: involving the public inassessing health needs, orientating staff andeducation medical students. BMJ 1999;318: 440-4 [http://bmj.bmjjournals.com/cgi/reprint/318/7181/440 ] Hopton JL, Dlugolecka M. Need anddemand for primary health care: acomparative survey approach. BMJ 1995;310: 1369-1373 [http://bmj.bmjjournals.com/cgi/content/full/310/6991/1369 ] Wright J, Walley J. Health needs assessment:Assessing health needs in developingcountries. BMJ 1998; 316: 1819-23.[http://bmj.bmjjournals.com/cgi/content/full/316/7147/1819]

91PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJGeneralni sponzor: Krka, d. o. o.Vodja delavnice:asist. prim. Mateja Bulc, dr. med.Vodje skupin:asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med, MarkoKocijan, dr. med.Lokalna organizatorja:Enisa in Miha Demšar, dr. med.Število udeležencev je omejeno: 36.Kotizacije ni.Udeleženci bodo na srečanju prejeli zbornik, kibo obravnaval omenjene teme.Prijavnico pošljite na naslov:ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta,Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10,E: kdrmed@mf.uni-lj.si.JESENSKI SESTANEK ZDRUŽENJAPNEVMOLOGOV SLOVENIJEorganizator •Združenje pnevmologov Slovenije (ZPS)BLED,hotel Park10.–11. november 2006PROGRAM:Petek, 10. novembra 200615.00 Simpozij: Predlogi za smernice zaobravnavo bolnika z astmo (2. del)15.00 M. Košnik: Etiopatogeneza astme15.20 M. Fležar: Diagnoza astme15.40 S. Šuškovič: Trajno zdravljenje astme16.00 M. Košnik, M. Fležar, S. Šuškovič:Okrogla miza16.30 Odmor17.00 M. Zidarn: Težka astma17.20 N. Bajrovič: Samozdravljenje astme17.40 Satelitski simpozij (AstraZeneca)P. Barnes: Rationale for the use ofcombination inhalers in the treatment ofasthma18.40 Letna skupščina ZPS20.00 Večerja (sponzorira AstraZeneca)Sobota, 11. novembra 20069.00 Simpozij: Predlogi za smernice zaobravnavo bolnika z astmo (2. del)9.00 S. Kajba: Različni fenotipi pri astmi– vodilo za zdravljenje?9.20 V. Maček: Ali je otroška astma enakakot astma pri odraslem?9.40 M. Drnovšek: Neinvazivno spremljanjeastmatskega vnetja – naše izkušnje10.00 S. Kajba, V. Maček, M. Drnovšek:Okrogla miza10.30 Odmor11.00 L. Piletič: Ambulantno spremljanjebolnika z astmo11.20 B. Salobir: Astma in glivične okužbe11.40 Ž. Perdja: Astma in GERB12.00 G. Halpin: Defining diseasemodification in COPD13.00 Kosilo (sponzorira Pfizer)Kotizacija: 25.000,00 SIT, za sekundarije inspecializante 10.000,00 SIT. Zaradi izstavitveračuna nam potrdilo o udeležbi na sestankupošljite pisno ali kotizacijo poravnajteneposredno na sestanku.Informacije: prim. mag. Stanislav Kajba,Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva 5, 3000Celje, T: 03 543 44 58, E: stanislav.kajba@zdcelje.siPrijava:ga. Dragica Sukič, Bolnišnica Golnik – KOza pljučne bolezni in alergijo, Golnik 36,4202 Golnik, T: 04 256 93 91.Rezervacijo prenočišč v hotelu Park na Bledupotrdite pri ge. Dragici Sukič.II. MARIBORSKO ORTOPEDSKOSREČANJEGleženj in stopalo v ortopedijiMARIBOR10. november 2006PROGRAM:Petek, 10. novembra 20068.30 Prijava udeležencev9.15 Odprtje9.30 Funkcionalna anatomija in kliničnipregled gležnja in stopala (TomažTomažič, dr. med., Tomaž Brodnik, dr.med.)9.45 Slikovna diagnostika patologije gležnjain stopala (Mitja Rupreht, dr. med.)10.00 Diferencialna diagnostika bolečine vgležnju in stopalu (Andrej Moličnik, dr.med., Lazar Popov, dr. med.)10.15 Hallux valgus – operativno zdravljenje(Tomaž Bajec, dr. med., Zmago Krajnc,dr. med.)10.30 Plosko stopalo – diagnostika inzdravljenje (Andreja Pehnec, dr. med.)10.45 Diabetično stopalo (Vojko Flis, dr.med.)11.00 Odmor11.30 Artroskopska diagnostika ATC-sklepa(Miloš Kramberger, dr. med., GregorRečnik, dr. med.)11.45 Artroskopska kirurgija ATC tersubtalarnega sopala (Matjaž Vogrin, dr.med., Matevž Kuhta, dr. med.)12.00 Artroplastika skočnega sklepa (SlavkoKramberger, dr. med., Tomaž Brodnik,dr. med.)12.15 Kirurško zdravljenje poškodb Ahilovetetive (Andrej Čretnik, dr. med.)13.15 Rehabilitacija poškodb in bolezniAhilove tetive (Dragan Lonzarić, dr.med.)13.30 Odmor za kosilo14.30 Učne delavnice18.00 Zaključek srečanja in delavnic,podelitev potrdil19.00 Druženje predavateljev in udeležencevob večerjiInformacije: Matjaž Vogrin, dr. med.,Oddelek za ortopedijo, SB Maribor, Ljubljanska5, 2000 Maribor, T: 02 321 10 00,E: matjazvogrin@hotmail.comnovember 2006 • ISIS

92PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJALERGIJA V AMBULANTIDRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA –OBRAVNAVA PRIMEROV IZ PRAKSEorganizator • Bolnišnica Golnik – KO za pljučnebolezni in alergijoNOVA GORICA14. november 2006STRUNJAN21. november 2006PROGRAM:17.00 Začetek učne delavnice17.15 Strokovna predavanja z razpravo Doc. dr. M. Košnik, dr. med.: a) Alergijskirinitis: je bolan nos ali bolnik? b) Kako dolgoje predolgo? Asist. M. Zidarn, dr. med.: Urtikarija:alergijska bolezen ali ne? T. Morgan, mag. farm.: Farmakologijaantihistaminikov in njena pomembnost vklinični praksi18.30 Sherlock Holmes v alergiji: prikazin obravnava primerov iz praksedružinskih zdravnikov20.00 ZaključekUčne delavnice so namenjene zdravnikomsplošne in družinske medicine. Namen učnihdelavnic je s konkretnimi primeri iz praksepribližati kompleksno obravnavo alergijskihbolezni.Kotizacija: 15.000,00 SIT oziroma 62,59 EUR(DDV je vključen), TRR: 02922-0254876807pri NLB.Plačilo kotizacije zagotavlja udeležbo nadelavnici, zbornik obravnavanih tem in prigrizek.Število udeležencev za posamezno učnodelavnico je omejeno na 30.Pogoji za udeležbo: vsak udeleženecpripravi in pošlje dva svoja primera iz prakse spoudarkom na alergijskem rinitisu najkasnejepet dni pred pričetkom delavnice.Prijave in primere pošljite na naslov:Entrapharm, d. o. o., Pot k sejmišču 30,Ljubljana, s pripisom “Učna delavnicaalergija”, ali na E: alergija.primer@entrapharm.com. Prijave za posamezno učno delavnicosprejemamo do 10 dni pred razpisanimdatumom delavnice.Dodatne informacije:ga. Vanja Badovinac, T: 01 561 13 41,E: alergija.primer@entrapharm.comKAJ MORA MEDICINSKASESTRA VEDETI O SISTEMSKEMZDRAVLJENJU RAKA INZDRAVSTVENI NEGI?organizator •Onkološki inštitut LjubljanaLJUBLJANA,Onkološki inštitut, predavalnica stavbe C15. november 20068.30 PrijavaPROGRAM:9.00 Predstavitev izobraževalnegaprograma, mag. B. Skela Savič, univ.dipl. org.I. Sistemsko zdravljenje in zdravstvenanega09.10 Vpliv sistemske terapije na razvojzdravstvene nege, mag. B. Skela Savič,univ. dipl. org.09.30 Osnove sistemskega zdravljenja raka,dr. J. Ocvirk, dr. med.10.10 Pomen poznavanja farmakokinetike infarmakodinamike sistemske terapije zamedicinske sestre, prof. dr. T. Čufer inM. Sonc, mag. farm. spec.10.40 Predstavitev sponzorjev10.45 OdmorII. Neželeni učinki sistemskega zdravljenjain zdravstvena nega10.50 Neželeni učinki citostatskegazdravljenja (učinki na GIT – slabost,bruhanje, stomatitis, diareja, zaprtje;zavora delovanja kostnega mozga;neželeni učinki na organe), asist. mag.B. Pajk, dr. med., in M. Bernot, dipl. m.s., univ. dipl. org.12.25 Odmor12.35 Neželeni učinki hormonskegazdravljenja, asist. mag. B. Pajk, dr.med., in Z. Mavrič, viš. med. ses.13.00 Neželeni učinki bioloških zdravil, dr. J.Ocvirk, dr. med., in Z. Mavrič, viš. med.ses.13.30 Kronična utrujenost, O. Cerar, dr. med.,in Denis Mlakar Mastnak, dipl. m. s.,spec. klin. diet.13.50 Odmor14.00 Aplikacija sistemske terapije (potivnosa sistemskih zdravil, venski dostopi– periferna izbira žile, CVK itd.), S.Umičevič, dipl. m. s., in J. Jelen Jurič,dipl. m. s.14.30 Lokalni zapleti sistemske intravenozneterapije, K. Lokar, prof. zdr. vzg.14.45 Etične dileme, povezane z aplikacijosistemske terapije, T. Pečnik Vavpotič,prof. zdr. vzg.15.00 Predstavitev sponzorjev15.05 KosiloIII. Varno delo s citostatiki16.00 Zakonska zaščita osebja, ki je v stikus citostatiki (zakonodaja, pravilniki,sistematski pregledi, zaščitna sredstva),S. Pavšek, dipl. var. inž.16.15 Priprava in uporaba pripomočkov,shranjevanje in transport citostatikov(centralna in necentralna pripravacitostatikov), M. Sonc, mag. farm. spec.16.30 Ravnanje s telesnimi izločki inperilom, ravnanje z odpadki, ukrepiob razlitju citostatika, ukrepi ob stiku scitostatikom, D. Musič, viš. med. ses.,spec. pedagog16.45 Razprava17.00 OdmorIV. Praktični delUvodna predstavitev: G. Lokajner - Obravnavabolnika na sistemski terapiji (7 min)17.15 Ogled in predstavitev zaščitnih sredstevin pripomočkov za pripravo citostatikov,zaprt sistem priprave in aplikacijecitostatikov (simulacija)V učni delavnici sodelujejo:S. Umičevič, M. Bernot, J. Jelen Jurič, Z. Mavrič,M. Horvat, N. Gorenc, G. Lokajner18.30 Zaključek izobraževanja, mag. B. SkelaSavič, K. Lokar, A. Žagar, G. LokajnerPredavanja so namenjena: vsem zaposlenimv zdravstveni negi, ki pripravljajo in aplicirajosistemsko terapijo ter se srečujejo z bolniki, kiprejemajo sistemsko terapijo.Namen: seznaniti in usposobiti slušatelje zavarno in strokovno delo pri pripravi in aplikacijisistemske terapije ter za kakovostno zdravstvenonego bolnikov, ki prejemajo sistemsko terapijo.V učnih delavnicah se bodo slušatelji seznanilis standardnimi pripomočki za varno delo scitostatiki in drugimi zdravili, ki se uporabljajo zasistemsko zdravljenje raka, s procesom pripravezdravil in zaprtim sistemom aplikacije sistemskeISIS • november 2006

93PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJterapije. Udeleženci se bodo usposobiliza izvajanje specifične zdravstvene negeonkoloških bolnikov, ki prejemajo sistemskoterapijo.Kotizacija: 30.000 SIT brez DDV (vključenoje tudi pisno gradivo). Kotizacijo nakažitena TRR Onkološkega inštituta Ljubljana št.:01100-6030277797, konto 299500, tri dnipred pričetkom izobraževanja. Kotizacijo jemožno z gotovino plačati tudi pred pričetkomizobraževanja.Udeležba se upošteva pri napredovanju.Prijave (do 10. 11. 2006):ga. Cvetka Švajger, Onkološki inštitut Ljubljana,Zaloška 2, 1000 Ljubljana,T: 01 587 91 13, F: 01 587 94 00NA STIČIŠČIH NEONATOLOGIJEIV. simpozij in učna delavnica z mednarodnoudeležbo, Tuberkuloza prinosečnici, novorojenčku in otrokuKrči pri novorojenčku in dojenčkuorganizatorja •Odsek za neonatalno pediatrijo, Ginekološkoporodniškioddelek, SB Celje, Neonatalna sekcijaZdruženja za pediatrijo SZDLAŠKO, Kulturni center Laško17.–18. november 2006CELJE, Odsek za neonatalno pediatrijo,Ginekološko-porodniški oddelek, SB Celje18. november 2006PROGRAM:Petek, 17. novembra 20068.00 Prijava udeležencev8.45 Odprtje in pozdravni govoriTuberkuloza (TB) pri nosečnici innovorojenčkuModeratorji: J. Šorli, V. Weber9.00 J. Šorli: TB v Sloveniji9.20 D. Eržen: Epidemiologija TB otrok vSloveniji in izvajanje pregledovanjakontaktov pri otrocih9.40 M. Žolnir Dovč: Laboratorijskadiagnostika TB pri otrocih10.00 V. Weber in sod.: TB v nosečnosti inpuerperiju10.15 Z. Felc, B. Bratanič: Kongenitalna inneonatalna TB10.30 Razprava11.00 Odmor s kavoTuberkuloza (TB) v otroškem obdobjuModeratorji: V. Maček, A. Temlin Obermayer11.30 V. Maček: Klinična slika TB pri otrocih12.00 A. Temlin Obermayer: Algoritemobravnave otrok, ki so bili v stiku zaktivno TB12.20 B. Mežnar: Epidemiološki in terapevtskividik obravnave odraslih, ki so bili vstiku z aktivno TB12.40 A. Kraigher, L. Bregant: BCG in novacepiva proti TB13.30 Odmor za kosiloKrči pri novorojenčku in dojenčkuModeratorji: J. Babnik, Z. Felc15.00 D. Paro Panjan: Krči pri novorojenčku15.30 D. Neubauer: EEG je lahkodiagnostičen in prognostičen pridoločenih paroksizmalnih stanjih vzgodnjem razvojnem obdobju16.00 J. Babnik, T. Križnar: Krči prinedonošenčku16.30 Odmor s kavoKrči pri novorojenčku in dojenčkuModeratorji: D. Paro Panjan, D. Neubauer16.50 D. Paro Panjan: Benigni mioklonus vspanju17.10 A. Ilijaš Trofenik, K. Bovha, Z. Felc:Novorojenčki s krči v porodnišnici Celje17.20 M. Planinšek Bojovič: Sledenjenovorojenčkov, ki so imeli krče, vrazvojni ambulanti ZD Celje17.30 Razprava in zaključki19.00 Skupna večerja v Zdravilišču LaškoSobota, 18. novembra 2006Kulturni center Laško9.00 M. Riccabona (Gradec): The Role ofImaging in Neonates withConvulsiones11.00 M. Riccabona (Gradec): Discussion11.30 Odmor za kosiloUčna delavnicaSplošna bolnišnica Celje, Ginekološkoporodniškioddelek, Odsek za neonatalnopediatrijo13.00 M. Riccabona (Gradec): Workshop:Neonatal Sonography, with SpecificRegard to Ultrasound in NeonatalConvulsiones17.00 Discussion, Conclusions andConference ClosureSimpozij z učno delavnico je namenjenspecializantom in specialistom pediatrom,ginekologom in porodničarjem ter družinskimin ostalim zdravnikom, ki želijo poglobiti znanjeo prepoznavanju in zdravljenju tuberkuloze prinosečnici, novorojenčku in otroku ter krčev prinovorojenčku in dojenčku.Organizacijski odbor: K. Bovha, Z. Felc(predsednica), A Ilijaš Trofenik, V. WeberKotizacija: 30.000,00 SIT (simpozij inučna delavnica), 25.000,00 SIT (simpozij).DDV je vključen. Kotizacijo nakažite napodračun Splošne bolnišnice Celje št. 01100-6030276827, sklic na št. 760100-282704,po 10. novembru 2006. Kotizacija vključujeudeležbo na predavanjih, zbornik predavanj,plačilo potrdila Zdravniške zbornice, kavo medodmori in skupno večerjo. Študenti, sekundarijiin upokojeni zdravniki so oproščeni plačilakotizacije. Po končanem sestanku bo izstavljenračun. Prijave so obvezne.Informacije:ga. Petra Nataša Vodišek, Pisarna,Ginekološko-porodniški oddelek,SB Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje,T: 03 423 33 36, F: 03 423 37 58,E: mojca.gobec@guest.arnes.siHotelske rezervacije sprejemaZdravilišče Laško, T: 03 734 51 11.november 2006 • ISIS

94PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJI. ŠOLA ANTIKOAGULACIJSKEGAZDRAVLJENJApomočjo računalniškega programa13.00 Pisni preizkus znanja14.00 Odmor za kosilo15.00 Pregled rezultatov preizkusa znanja,zaključek šoleŠOLA INTENZIVNE MEDICINE:2. LETNIKorganizator • Sekcija za antikoagulacijskozdravljenje in preventivo trombemboličnih bolezniSZDLJUBLJANA,Slovensko zdravniško društvo, Dalmatinova 1017.–18. november 2006PROGRAM:Petek, 17. novembra 200612.30 Prihod udeležencev, nagovor,razporeditev po skupinah za vaje13.00 N. Vene: Atrijska fibrilacija– opredelitev indikacij zaantikoagulacijsko (AK) zdravljenje intrajanje AK-zdravljenja13.30 N. Vene: Atrijska fibrilacija – ukrepi obneurejenem AK-zdravljenju, krvavitvahin ob invazivnih posegih14.00 G. Tratar: Vodenje AK-zdravljenjapri bolnikih z umetnimi srčnimizaklopkami14.30 M. Štalc: Vodenje AK-zdravljenja pribolnikih z antifosfolipidnim sindromom15.00 Odmor15.30 T. Vižintin: Venski trombembolizmi –opredelitev indikacij za AK-zdravljenjein trajanje zdravljenja16.00 T. Vižintin: Venski trombembolizmi –ukrepi ob neurejenem AK-zdravljenju,krvavitvah in ob invazivnih posegih16.30 N. Vene: Vodenje AK-zdravljenja pribolnikih s koronarno boleznijoSobota, 18. novembra 20069.00 M. K. Ježovnik: Vodenje AK-zdravljenjapri bolnikih s periferno arterijskoboleznijo9.20 N. Ostaševski: Vodenje AK-zdravljenjapri bolnikih z boleznijo mitralnezaklopke9.40 B. Krevel: Vodenje AK-zdravljenja pribolnikih s paradoksnimi embolizmi10.00 A. Mavri: Vodenje AK-zdravljenja spomočjo računalniškega programa10.15 Odmor10.30 Vaje – reševanje praktičnih primerov sKotizacija: 30.000 SIT (v ceno je vključen DDV).Kotizacijo poravnate na podlagi računa, ki vamga bomo poslali potem, ko bomo prejeli vašoprijavo.Prijava:doc. dr. Alenka Mavri, dr. med.,Klinični center, KO za žilne bolezni,Zaloška 7, 1000 Ljubljana,E: alenka.mavri@kclj.si.Prijavite se najkasneje do 7. 11. 2006 sprijavnico, ki je na voljo v reviji Isis.Če bo prijav več, bomo šolo ponovili 1. in 2.decembra 2006.14. OBČNI ZBORorganizator •Združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikovSlovenijeLJUBLJANA,dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 6518. november 2006 ob 9.00 uriDNEVNI RED:9.00 Društveni del11.15 Okrogla miza: Koga ogrožajo zasebnizdravniki in zobozdravniki?Informacije:Združenje zasebnih zdravnikov inzobozdravnikov SlovenijeLjubljana, Vojkova 4, 1000 Ljubljana,T: 01 433 85 35,E: zdruzenje.zzzs@s5.netorganizator •Slovensko zdravniško združenje za intenzivnomedicinoNOVO MESTO,hotel Krka,23.–26. november 2006PROGRAM:Četrtek, 23. novembra 2006EndokrinologijaVodja modula: Boriana Kremžar16.00 Endokrini odgovor na stres, B.Kremžar16.20 Hipotalamus in hipofiza, M. Pfeifer16.40 Odpoved nadledvične žleze, T. Kocjan17.00 Nujna stanja v tirologiji, S. Hojkar17.20 Sladkorni bolnik v intenzivni enoti, V.Urbančič17.40 Feokromocitom, A. Manohin18.00 Razprava18.20 Odmor za kavo18.50 Okrogla miza: Diagnostične metodepri boleznih endokrinih žlezPrikaz prednosti in pomanjkljivostiposameznih di agnostičnih metod spoudarkom na kritično bol nem, kije bodisi prišel zaradi bolezni žlezez notranjim izločanjem na oddelekza intenzivno zdravljenje bodisi jezdravljen zaradi druge osnov nebolezni ali poškodbe. Sodelujejo:M. Pfeifer, T. Kocjan, S. Hojkar, V.Urbančič19.35 Predstavitev primerovPredavatelji svoja teoretična izvajanjapredstavijo na posebej zanimivihprimerih iz prakse. Sodelujejo:M. Pfeifer, T. Kocjan, S. Hojkar, V.Urbančič, A. ManohinPetek, 24. novembra 2006Respiracijski sistemModul a: Bolezni respiracijskega sistemaVodja modula: Štefan Grosek9.00 Masivna hemoptiza, O. Cerović9.20 Aspiracijski sindrom, P. Hribar9.40 Bolezni plevre, F. ŠifrerISIS • november 2006

95PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ10.00 Bolezni mediastinuma, R. Stanič10.20 Perioperativni pljučni zapleti, A. ŠpecMarn10.40 Razprava11.05 Odmor za kavo11.35 Okrogla miza: Nujni posegi pri bolnikihz akutno dihalno stiskoUrgentna intubacija, težka intubacija (Z.Borovšak), Krikotomija in retrogradnaintubacija (S. Žarković), Perkutanatraheostomija (V. Papuga), Torakalnadrenaža (F. Šifrer, M. Sok ali T. Štupnik)12.20 Predstavitev primerov13.20 Premor za kosilo/praktični prikaztraheostomije na lutki (V. Papuga)Modul b:Diagnostične metode in pomen fizioterapije priboleznih respiracijskega sistemaVodja modula: Ognjen Cerović15.00 Pomen RTG-ja prsnega koša v enoti IT,O. Cerović15.20 Bronhoskopija v enoti intenzivneterapije, M. Jereb15.40 RT in UZ prsnega koša, T. BavčarVodovnik16.00 Kontrastne preiskave, P. Berden16.20 Testi pljučne funkcije pri kritičnobolnem, I. Drinovec17.00 Respiracijska fizioterapija pri kritičnobol nem, L. Oberauner17.20 Razprava17.50 Odmor za kavo18.20 Predstavitev primerovSodelujejo: O. Cerović, P, Hribar, T.Bavčar, P. Berden, I. Drinovec, L.Oberauner19.05 Okrogla miza: Usmerjena razpravao prednostih in pomanjkljivostihposameznih diagnostičnih me todpri kritično bol nih, kaj nas vodi priodločanju za posamezno preiskavo prikritično bolnem, kako pogosto slika mokritično bolnega (ali imamo v Slovenijikon senz?)Sodeluje jo: O. Cerović, P, Hribar, T.Bavčar, P. Berden , I. DrinovecSobota, 25. novembra 2006Kardiovaskularne bolezni pri kritično bolnih– Novo mesto 2002Modul a: Koronarna bolezenVodja modula: Marko Noč9.00 Akutni koronarni sindrom (AKS), M.Noč9.20 Nenadni srčni zastoj inkardiopulmonalno oživljanje, T. Ploj9.40 Motnje ritma v sklopu AKS, A. Pernat10.00 Ishemija miokarda kot spremljajočidejavnik pri kritič no bolnem, G. Voga10.20 Razprava10.40 Odmor za kavo11.10 Okrogla miza: Diagnostične metode prikoronarni bolezni. Elektrokardiogram(R. Kapš), Ultrazvok srca (D. Štajer),Troponin kot biokemični marker (H.Možina), Invazivni prikaz koronarneanatomije (M. Noč), Multislice RT-mestopreiskave pri kritično bolnem? (B.Cvetičanin)11.55 Predstavitev primerovPrikaz nekaterih načinov zdravljenja inzapletov pri zdravljenju AMI: PrimarnaPCI pri bolniku iz regionalne bolnišnice(R. Okrajšek), NAP/NSTEMI (S.Zorman), Mehanični zaplet pri AMI (A.Jazbec), Tromboza stenta (S. Zorman),Inducirana hipotermija po uspešnemsrčnem oživljanju (T. Ploj)12.55 Premor za kosiloModul b: Ostale srčne bolezniVodja modula: Gorazd Voga15.00 Akutno srčno popuščanje in kardiogenišok, G. Voga15.20 Bolezni zaklopk in perikarda, D. Štajer15.40 Trombembolične bolezni, M. Podbregar16.00 Bolezni aorte, H. Možina16.20 Razprava16.40 Odmor za kavo17.10 Okrogla miza: Ocena operativnegatveganja in perioperativni problemi prisrčnih bolnikihKoronarna bolezen (M. Noč), Motnjeritma (A. Pernat), Kongestivno srčnopopuščanje (G. Voga), Valvularnebolezni (D. Štajer), Intraoperativni inpo operativni problemi (Z. Borovšak)17.55 Predstavitev primerov: posebni načinizdravljenja – prednosti in zapletiTromboliza pri PE (G. Voga),Perikardiocenteza (D. Štajer),IABP (M. Podbregar), Mehanskaventilacija neinvazivna (H. Možina),Elektro stimulacija (Z. Pehnec aliKamenik)Nedelja, 26. novembra 2006KoagulacijaVodja modula: Adela Stecher8.30 Fiziologija in patofiziologija koagulacije,I. Preložnik Zupan8.50 Preprečevanje in zdravljenje venskihtromboz, M. Šabovič9.10 DIK, D. Andoljšek9.30 Zdravljenje neobvladljivih krvavitev vkirurgiji, A. Stecher09.50 Razprava10.10 Odmor za kavo10.40 Zapleti antikoagulantne in fibrinolitičneterapijeSodelujejo: A. Stecher, I. PreložnikZupan, D. Andoljšek, M. Šabovič11.25 Predstavitev primerov, A. Stecher, I.Preložnik Zupan, D. Andoljšek, M.Šabovič12.30 TestStrokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, kidelajo na intenzivnih oddelkih.Kotizacija znaša 75.000,00 SIT. Številorazpoložljivih mest je omejeno. V primeruprevelikega števila prijavljenih slušateljev imajoprednost tisti, ki so opravili že predhodne letnikešole, nato pa se upošteva vrstni red po datumihprispetja prijav na tajništvo SZIM.Prijave in informacije:Tajništvo SZIM, ga. Lidija Grčar, KOIIM, KCLjubljana, Zaloška c. 7, 1000 Ljubljana,W: http://www.szim.org, T: 01 522 48 36,F: 01 522 22 96, doc. dr. Andrej Pernat, dr. med.,Predsednik organizacijskega odbora,E: andrej.pernat@mf.uni-lj.siOKUŽBE V NOSEČNOSTI INOBPORODNEM OBDOBJUorganizator •Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišničneokužbe SZDMARIBOR,hotel Habakuk24.–25. november 2006PROGRAM:Petek, 24. novembra 20069.00 Pozdravni govor9.05 Okužbe v nosečnosti nekoč in danes,Tončka Završnik, Lucija Kuder9.30 Zakonske osnove presejalnegatestiranja v nosečnosti, AlenkaKraigher9.45 Presejalno testiranje na okužbo sToxoplasma gondii v nosečnosti,Jernej Logar in sod.10.00 Presejalno testiranje na okužbo zvirusom hepatitisa B v nosečnosti,Katja Seme, Kristina Fujs, Mario Poljaknovember 2006 • ISIS

96PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ10.15 Pomen presejalnega testiranja na sifilisv nosečnosti, Marko Potočnik10.30 Razprava10.45 Odmor11.00 Klinika okužb pri novorojenčkih, LilijanaCerar Kornhauser, Helena Mole11.20 Okužbe novorojenčkov na oddelkuza perinatologijo SBM v obdobju od1997 do 2005, Silva Burja, DušankaHajdinjak, Zlatka Kanič11.35 Epidemiologija, strategije preprečevanjain mikrobiološka diagnostika okužb, kijih povzroča Streptococcus agalactiae,Andrej Golle, Silva Burja, Jože Žolger,Ksenija Pelkič Ogrizek11.50 Občutljivost slovenskih izolatovStreptococcus agalactiae iz rodil zaizbrane antibiotike, Iztok Štrumbelj in sod.12.00 Sledenje kolonizacije z bakterijoStreptococcus agalactiae prinosečnicah v severnoprimorski regiji,Jerneja Fišer, Ljudmila Sarjanović12.10 Okužbe z gonokoki pri materah innovorojenčkih, Martina Kavčič, BoštjanLovšin, Irena Cetin Lovšin12.20 Okužbe z mikoplazmami in klamidijamipri materah in novorojenčkih, Darja Keše12.35 Okužbe z bakterijo Listeriamonocytogenes pri materah innovorojenčkih, Slavica Lorenčič Robnikin sod.12.45 Sifilis pri novorojenčku, Vladimir Kotnik13.00 Razprava13.15 Odmor za kosilo15.15 Okužbe s HSV pri novorojenčkih,Mateja Pirš, Darja Paro Panjan, MojcaMatičič15.30 Okužbe z VZV pri novorojenčkih,Miroslav Petrovec15.45 Okužbe s citomegalovirusom, MiroslavPetrovec16.05 Razprava16.20 Odmor16.35 Presejalno testiranje nosečnic vprihodnosti, Miroslav Petrovec16.50 Okrogla miza: Bakterijske okužbe(Streptococcus agalactiae)(moderator: Andrej Golle)19.00 VečerjaSobota, 25. novembra 20069.00 Okužbe z virusi hepatitisa prinovorojenčkih, Tina Močilnik, KatjaSeme, Kristina Fujs, Dunja Z. Babič,Mario Poljak9.15 Diagnostika okužbe s HIV prinovorojencih, Dunja Z. Babič, MarioPoljak, Katja Seme, Mojca Zelnikar,Kristina Fujs, Tina Močilnik9.25 Okužbe s parvovirusom B19, MiroslavPetrovec9.40 Okužbe z virusom rdečk, MiroslavPetrovec9.55 Preprečevanje okužbe nosečnice,prenosa na plod ali novorojenca obstiku z bolnikom s kužno boleznijo,Tatjana Bufon, Vera Maraspin Čarman10.15 Razprava10.30 Odmor10.45 Kongenitalna toksoplazmoza v Sloveniji,Maja Arnež, Tatjana Lužnik Bufon, MajaPestevšek in sod.11.05 Pridobljena toksoplazmoza prinovorojenčku – predstavitev bolnika,Mirjana Todorovič Guid, Zlatka Kanič11.20 Okrogla miza: Okužbe s Toxoplasmagondii (moderator: Tjaša Čretnik)12.00 Skupščina Sekcije za klinično mikrobiologijoin bolnišnične okužbe SZDOrganizacijski odbor: Andrej Golle, dr. med.,Dušan Novak, prof. biol., Slavica LorenčičRobnik, dr. med., prof. dr. Mario Poljak, dr.med., doc. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., doc.dr. Katja Seme, dr. med., prof. Manica MuellerPremru, dr. med., asist. mag. Tjaša Čretnik, dr.med., prim. dr. Silva Burja, dr. med.Kotizacija: 10.000,00 SIT, za upokojenezdravnike in študente kotizacije ni.Informacije: Andrej Golle, dr. med., DušanNovak, prof. biol., ZZV Maribor, Center zamikrobiologijo, Prvomajska 1, 2000 Maribor,T: 02 450 01 12, 450 02 61, F: 02 450 01 93;E: andrej.golle@zzv-mb.siSODOBNI KIRURŠKO-ORTODONTSKI KONCEPTIXII. Čelešnikovi dnevi in 8. strokovniseminar Združenja za maksilofacialnoin oralno kirurgijo Slovenijeorganizatorji •Združenje za maksilofacialno in oralno kirurgijoSlovenije, KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo,KC Ljubljana, Katedra za maksilofacialno in oralnokirurgijo, Medicinska fakulteta v LjubljaniLJUBLJANA, Hotel Mons - hotel inkongresni center, dvorana »Plečnik«25. november 2006PROGRAM:Sobota, 25. novembra 20069.00 Odprtje in pozdravni govor9.15 Na stičišču oralne kirurgije inortodontijeModeratorja: M. Gorjanc, N. Ihan Hren9.15 A. Eberlinc, M. Drevenšek: Ortodontskokirurškaobravnava neizraslih zob9.45 D. Dovšak, H. Gregorič: Modrostnizobje: kirurški ali ortodontski problem?10.15 A. Vesnaver, S. Zupančič, F. Farčnik:Vloga mukogingivalne kirurgije vcelostni ortodontski obravnavi10.45 Razprava10.55 Odmor za kavo11.30 DisgnatijeModeratorja: A. Kansky, M. Drevenšek11.30 M. Milačić, N. Ihan Hren: Indikacijeza ortodontsko-kirurško obravnavodisgnatij12.00 M. Ovsenik: Ortodontska pripravapacienta z disgnatijo12.20 A. E. Athanasious (Grčija): Managementof Face Asymetries13.05 Razprava13.15 Odmor za kosilo14.30 Ortognatska kirurgija in distrakcijskaosteogenezaModeratorja: A. Kansky, A.Vesnaver14.30 A. Kansky: Kirurško zdravljenjeortognatskih nepravilnosti spodnječeljustnice14.55 N. Ihan Hren: Kirurško zdravljenjeortognatskih nepravilnosti zgornječeljustnice15.20 M. Gorjanc: Distrakcijska osteogeneza15.45 Razprava15.55 Odmor za kavo16.30 Orofacialne shizeModeratorja: A. Eberlinc, D. Dovšak16.30 J. L. Spolyar (ZDA): PresurgicalOrthopedic Correction in UCLP/BCLP17.00 J. L. Spolyar (ZDA): Assesmentin UCLP Treated by POC andEither Primary Bone Grafts,Gingivoperiosteoplasty, or WithoutAlveolar Procedures17.30 V. Koželj, M. Drevenšek, I. Hočevar,A. Jarc: Ljubljanska šola zdravljenjaorofacialnih shiz18.00 Razprava18.10 Zaključek seminarjaVečerjaMed seminarjem bo v spremljajočih prostorihrazstava medicinsko-dentalnega materiala.ISIS • november 2006

97PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJŠtevilo udeležencev je omejeno na 400. Vrstnired prijavljenih bo oblikovan po zaporedjuvplačil.Kotizacija:- do 10. novembra 2006: 39.000,00 SIT (zvključenim 20-odstotnim DDV)- po 11. novembru 2006 ali na recepcijiseminarja: 44.000,00 SIT (z vključenim 20-odstotnim DDV)Kotizacija vključuje: zbornik predavanj in drugemateriale seminarja, kosilo, prigrizke in napitkemed odmori, večerjo, potrdilo Zdravniškezbornice za podaljšanje licence.Kotizacijo nakažite na TRR Združenja zamaksilofacialno in oralno kirurgijo pri NoviLjubljanski banki, d. d.: 02014-0087754603.Davčna številka ZMOKS: SI10830316.Prijave in informacije:Združenje za maksilofacialno in oralno kirurgijoSlovenije, Zaloška 2, 1525 Ljubljana;ga. Milena Žajdela, GSM 041 573 791,elektronska pošta: zajdelam@volja.net alimaxfac.oral@kclj.si Prijavnico in aktualneinformacije lahko najdete na: www.zmok.si.Prijava udeležencev bo potekala v preddverjuKongresnega centra hotela Mons, Pot za Brdom55, Ljubljana (izvoz Ljubljana Brdo z zahodneljubljanska obvoznice) 25. novembra 2006 od8. ure naprej. Prosimo, da zaradi hitrejšegapostopka s seboj prinesete potrdilo o vplačilu.Udeležencem seminarja je v času od 24. do 26.novembra 2006 omogočeno bivanje v HoteluMons po posebni, znižani ceni, ki ni vključenav kotizacijo strokovnega srečanja. Prosimo,da sobo rezervirate sami na T: (01) 470 27 04(ga. Marija Koren - marija.koren@hotel.mons.si) ali F: (01) 470 27 08. Pri rezervaciji navediterezervacijsko kodo »XII. Čelešnikovi dnevi - 8.strokovni seminar ZMOKS«, število in tip sobe,datum prihoda/odhoda ter način plačila.I. MAJHNOVI DNEVI: AKTUALNOV DRUŽINSKI MEDICINIorganizatorji •Združenje zdravnikov družinske medicine – SZD,Katedra za družinsko medicino MF Ljubljana,Katedra za družinsko medicino MF Maribor,Zdravstveni dom Celje, Zavod za razvoj družinskemedicineCELJE,dvorana Celjanka, Celjski sejem30. november 2006PROGRAM:Četrtek, 30. novembra 20061. sklop: Preventiva (moderatorja: ZlatkoFras, Jana Govc Eržen)8.30 Prihod in prijava udeležencev9.00 Uvodni pozdrav, župan mestne občineCelje , J. Kersnik, J. Govc Eržen9.30 Program preventive kroničnihnenalezljivih bolezni – kako naprej? M.Seljak10.00 Program preventive kroničnihnenalezljivih bolezni pri obvladovanjudejavnikov tveganja, J. MaučecZakotnik10.20 Razširjenost dejavnikov tveganjaza nastanek srčno-žilnih bolezni vSloveniji, Z. Fras10.40 Odmor s kavo11.00 Zdravstvenovzgojno delo v okviruNacionalnega programa primarnepreventive srčno-žilnih bolezni, N.Luznar11.15 Pomen in vpliv promocije zdravja vlokalni skupnosti na zdravje ljudi, J.Govc Eržen11.30 Krka v skrbi za zdravje bolnika, M.Prah11.45 Razprava12.15 Kosilo2. sklop: Javni zavodi (moderatorja: JankoKersnik, Jana Govc Eržen)13.30 Javno in zasebno zdravstvo: prednostiin slabosti, Irena Vatovec Progar13.45 Vloga združenja zdravstvenih zavodovpri ohranitvi zdravstvenih domov,Stanislav Pušnik14.00 Informatizacija osnovnega zdravstva,Rade Iljaž14.15 Kako izboljšati sodelovanje zdravnikovdružinske medicine z bolnišnicami?Janko Kersnik14.30 Preobremenjenost zdravnikov družinskemedicine, Gordana Živčec Kalan14.45 Razprava15.15 Odmor s kavo3. sklop: Mladi zdravniki (moderatorja:Marko Drešček, Estera Podgoršek)15.30 Mladi zdravnik se sooča s podeželjem,Darja Zupanc15.45 Mladi zdravnik v ambulanti za nujneprimere, Estera Podgoršek16.15 Specializacija iz družinske medicine– proces posodabljanja, MarkoDrešček16.30 Evropska mreža mladih zdravnikov– Vasco da Gama, Maja Pelcl16.45 RazpravaGeneralni sponzor: Krka, d. o. o.Organizacijski odbor: prim. Jana Govc Eržen,dr. med., prim. asist. Mateja Bulc, dr. med., doc.dr. Janko Kersnik, dr. med., Marko Drešček, dr.med.Strokovni odbor: doc. dr. Janko Kersnik, dr.med., prim. asist. Mateja Bulc, dr. med.prim. Jana Govc Eržen, dr. med.Namen: Strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestram, zdravstvenimtehnikom, fizioterapevtom in vsem, ki se vosnovnem zdravstvu ukvarjajo s področjemdružinske medicine ter želijo pridobiti najnovejšeinformacije o stanju na tem področju. Program jerazdeljen v tri sklope s posebnim poudarkom napreventivni dejavnosti, vlogi javnih zavodov prizagotavljanju zdravstvenega varstva na primarniravni in vlogi ter izkušnjah mladih zdravnikov.Vsak sklop se zaključuje z razpravo udeležencevin pridobivanjem zaključkov srečanja.Cilji: Udeleženci bodo pridobili informacije oprihodnosti preventivnih programov s področjakroničnih nenalezljivih bolezni, o razširjenostiin obvladovanju dejavnikov tveganja zanastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ovlogi zdravstvenovzgojnih programov v okviruNacionalnega programa primarne preventivesrčno-žilnih bolezni ter o pomenu in vplivupromocije zdravja v lokalni skupnosti na zdravjeljudi. Pridobili bodo najnovejše informacijenovember 2006 • ISIS

98PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJo vlogi javnega in zasebnega zdravstva, ovlogi Združenja zdravstvenih zavodov priohranitvi zdravstvenih domov, o informatizaciji vosnovnem zdravstvu, o predlogih za izboljšanjesodelovanja med nivoji in o preobremenjenostizdravnikov družinske medicine. Pridobili bodotudi nova znanja s področja delovanja mladihzdravnikov na področju družinske medicine: onjihovih težavah pri delu na podeželju, v dežurniambulanti, o novostih v procesu specializacijeter o novostih pri delovanju evropske mrežemladih zdravnikov.Kotizacije ni.Prijavnico pošljite na naslov:ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedraza družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p. p.2218, 1104 Ljubljana, T: 01 43 86 915, F: 01 4386 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si.Srečanju bo sledil razširjen sestanek upravnegaodbora Združenja za družinsko medicino, nakaterega so vabljeni vsi zdravniki družinskemedicine, specializanti družinske medicine inkandidati za specializacijo iz družinske medicine.XXXVII TH JANEZ PLEČNIKMEMORIAL MEETINGorganized by • The Slovenian Society ofNeuropathology, the Institute of Pathology of theFaculty of Medicine of the University of Ljubljanaand the Division of Neurology of the UniversityMedical Center in Ljubljana and taking place onDecember 7-8, 2006, at the Faculty of Medicineof the University of LjubljanaPROGRAM:Thursday, December 7, 20069.00 Opening Ceremony10.00 Coffee BreakBasic aspects of dementias10.30 Epidemiology of major dementias,Jochannes Wancata10.55 Pathology of Alzheimer’s disease,Klara Limbäck-Stokin11.20 Pathology of non-Alzheimer’s diseasedementias, Nigel J. Cairns11.45 Pathogenesis of major dementias,Gorazd B. Stokin12.10 Lunch break12.15 Novartis satellite symposium luncheon:Cases of behavioral and psychologicalsymptoms in dementia, Aleš KogojClinical aspects of dementias14.10 Clinical features and diagnostics ofmajor dementias, John W. Daly14.35 Psychiatric symptoms at the onset oras a complication of major dementias,Aleš Kogoj15.00 Extrapyramidal symptoms as acomplication of dementias anddementias as a complication ofextrapyramidal disorders, ZvezdanPirtošek15.25 Vascular diseases as a cause orcomplication of dementias, GilbertoPizzolato15.50 Treatable dementias, Anton Grad16.15 Tea BreakManagement and treatment of dementias16.45 Dementia in family practice, MetkaPentek17.10 Management of patients with dementia,Mary P. Sundsmo17.35 Pharmacological treatment ofdementias, Domenico Cucinotta18.00 Designing new treatments for dementia,Makoto Hashimoto18.25 Cocktail SocialFriday, December 8, 2006Human prion diseases8.30 Biology of prion proteins, Kenneth L.Moya8.55 Clinical pictures and diagnostics ofCreutzfeldt-Jakob disease, RichardKnight9.20 Pathological pictures and diagnosticsof Creutzfeldt-Jakob disease, HerbertBudka9.45 False positives and negatives in thediagnostics of Creutzfeldt-Jakobdisease, Mara Popović10.10 Experimental in vitro labeling ofprion plaques with potential clinicalimplications, Maja Bresjanac10.35 Coffee Break11.05 Poster Session12.05 Lunch BreakDiagnostics of dementias13.05 From bedside to formal psychologicaltesting of dementias, Janez Mlakar13.30 Genetic testing of patients withdementia, Federico Licastro13.35 Neurophysiological exams fordementias, Rajka Lišćić14.20 Cerebrospinal fluid analysis in patientswith dementia, Jens Wiltfang14.45 Imaging major dementias, Maja Trošt15.10 XXXVIIth Janez Plečnik memorialmeeting keynote lecture: Dementias– past, present and future, Gunnar K.Gouras16.00 Concluding Remarks19.00 Concert of physicians musicians at theSlovenian PhilharmonicFaculty: Maja Bresjanac, Institute ofPathophysiology, University of Ljubljana,Ljubljana, Slovenia, Herbert Budka, AustrianReference Center for Human Prion Diseases,Vienna, Austria, Domenico CucinottaDepartments of Internal Medicine, Aging andNephrology, University of Bologna, Bologna,Italy, Nigel J. Cairns Departments of Neurology,Pathology and Immunology, WashingtonUniversity of St. Louis, St. Louis, USA, John W.Daly University of California San Diego, SeniorsOnly Care, Alzheimer’s Research Centers ofCalifornia, La Jolla, USA, Gunnar K. Gouras,Weill Medical College, Cornell University, NewYork, USA, Anton Grad, Division of Neurology,University Medical Center, Ljubljana, Slovenia,Makoto Hashimoto, Tokyo Metropolitan Institutefor Neuroscience, University of Tokyo, Tokyo,Japan, Richard Knight, Creutzfeldt-Jakobdisease Surveillance Unit, Edinburgh, Scotland,Aleš Kogoj, University Psychiatric Hospital,Ljubljana, Slovenia, Federico Licastro, Instituteof Immunology, University of Bologna, Bologna,Italy, Klara Limbäck Stokin, Institute of Pathology,University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia,Rajka Lišćić, Institute for Medical Research andOccupational Health, Zagreb, Croatia, JanezMlakar, University Psychiatric Hospital, Ljubljana,Slovenia, Kenneth L. Moya, Ecole NormaleSuperieure, Paris, France, Metka Pentek,Primary Health Care Center, Medvode, Slovenia,Zvezdan Pirtošek, Division of Neurology,University Medical Center, Ljubljana, Slovenia,Gilberto Pizzolato, Department of Neurology,University of Triest, Triest, Italy, Mara Popović,Institute of Pathology, University of Ljubljana,Ljubljana, Slovenia, Gorazd B. Stokin, Division ofNeurology, University Medical Center, Ljubljana,Slovenia, Mary P. Sundsmo, Alzheimer’s DiseaseResearch Center, University of California SanDiego, La Jolla, USA, Maja Trošt, Division ofNeurology, University Medical Center, Ljubljana,Slovenia Jochannes Wancata, Department ofSocial Psychiatry, Medical University of Vienna,Vienna, Austria, Jens Wiltfang, Departmentof Psychiatry and Psychotherapy, Erlangen,GermanyISIS • november 2006

99PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJOrganizing committee: Jože Balažic, Instituteof Forensic Medicine, University of Ljubljana,Ljubljana, Slovenia, Dušan Ferluga, HonoraryPresident Institute of Pathology, Universityof Ljubljana, Ljubljana, Slovenia, Nina Gale,President Institute of Pathology, Universityof Ljubljana, Ljubljana, Slovenia, Aleš KogojUniversity Psychiatric Hospital, Ljubljana,Slovenia, Boštjan Luzar Institute of Pathology,University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia,Mara Popović, Treasurer Institute of Pathology,University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia,Dean Ravnik Institute of Anatomy, University ofLjubljana, Ljubljana, Slovenia, Gorazd B. Stokin,Secretary Division of Neurology, UniversityMedical Center, Ljubljana, Slovenia, AlenkaVizjak Institute of Pathology, University ofLjubljana, Ljubljana, Slovenia, David B. Vodušek,Division of Neurology, University MedicalCenter, Ljubljana, Slovenia, Metka Zorc Instituteof Histology and Embryology, University ofLjubljana, Ljubljana, SloveniaScientific committee: Herbert Budka, AustrianReference Center for Human Prion Diseases,Vienna, Austria, Federico Licastro, Institute ofImmunology, University of Bologna, Bologna,Italy, Klara Limbäck Stokin, Institute of Pathology,University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia,Rajka Lišćić Institute for Medical Research andOccupational Health, Zagreb, Croatia, AlešKogoj, University Psychiatric Hospital, Ljubljana,Slovenia, Mara Popović Institute of Pathology,University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia,Gorazd B. Stokin Division of Neurology,University Medical Center, Ljubljana, Slovenia,Nina Zidar, Institute of Pathology, University ofLjubljana, Ljubljana, SloveniaRegister at PLECNIK2006@yahoo.com (limitednumber of participants)Information:Mara Popović, Institute of Pathology,University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia,Korytkova 2, 1000 Ljubljana,mara.popovic@mf.uni-lj.si,Gorazd B. Stokin, Division of Neurology,University Medical Center, Ljubljana,Zaloška 7, 1525 Ljubljana,gbstokin@alumni.ucsd.edu orPLECNIK2006@yahoo.com.XV. STROKOVNI SESTANEKSEKCIJE ZA ARTERIJSKOHIPERTENZIJO, SZDorganizator •Sekcija za arterijsko hipertenzijo SZDPORTOROŽ,Hotel Bernardin30. november in 1. december 2006PROGRAM:Četrtek, 30. novembra 2006Strokovni simpozij “Highlights inHypertension Therapy”Pokrovitelji strokovnega simpozija: BayerPharma d.o.o., Berlin – Chemie AG, PfizerLuxembourg SARL17.00 Optimizing the treatment ofhypertensive patients: movingbeyond blood pressure to reducecardiovascular risk (Sverre ErikKjeldsen)17.40 Blood pressure control in patients withhypertension: the role of lercanidipine(Claudio Borghi)18.20 Angiotensin receptor blockersand calcium channel blockers – aguideline approved combination?(Peter A. Meredith)19.30 Svečana večerjaPetek, 1. decembra 2006Neželeni učinki antihipertenzivnih zdravil8.00 Prijava9.00 Uvod – Petnajstletnica Sekcije zaarterijsko hipertenzijo (Rok Accetto)9.20 Odprtje (Jana Brguljan Hitij)9.30 Neželeni učinki “starejših” zdravil– diuretiki, blokatorji adrenergičnihreceptorjev beta, centralno delujočazdravila (Barbara Salobir)9.50 Neželeni učinki zdravil, ki delujejo naos renin-angiotenzin-aldosteron (BorutKolšek)10.10 Neželeni učinki antagonistov kalcijevihkanalčkov, zaviralcev adrenergičnihreceptorjev alfa in neposrednihvazodilatatorjev (Primož Dolenc)10.30 Neželeni učinki najpogostejšihkombinacij zdravil (Jana Brguljan Hitij)10.50 Razpravljanje11.00 PremorAli so potrebne spremembe smernic zazdravljenje hipertenzije z zdravili?11.30 Kako nastanejo smernice? Kliničneraziskave, z dokazi podprta medicina(Rok Accetto)11.50 Za (Aleš Žemva)12.10 Proti (Jurij Dobovišek)12.30 Razpravljanje13.00 Kosilo in društveni delHipertenzija in tarčni organi14.40 Hipertenzijski problemi pri bolnikih znadomestnim zdravljenjem z dializo(Marko Malovrh)15.00 Mikroalbuminurija kot kazalecprizadetosti srčno-žilnega sistema(Jelka Zaletel Vrtovec)15.20 Bolezni ščitnice in arterijska hipertenzija(Simona Gaberšček)15.40 Arterijska hipotenzija (Anton Grad)16.00 PremorPoročila o delu Sekcije za arterijskohipertenzijo16.20 Drugi svetovni dan hipertenzije (PrimožDolenc)16.35 Epidemiološka raziskava hipertenzijev Sloveniji – ljubljanska regija (BarbaraSalobir)16.50 Poletna šola hipertenzije (VlastaMalnarič)17.05 Zaključek srečanjaKotizacija: skupaj z DDV znaša 14.000 SIT(58,40 EUR). Kotizacija vključuje udeležbona strokovnem sestanku, zbornik srečanja,osvežitev in prigrizke med premori ter kosilo.Kotizacijo nakažite na poslovni račun številka18300-0254214368, sklic 1-2006, ali joporavnate pred začetkom srečanja v gotovini.Uradni strokovni jezik na srečanju: četrtek:angleščina, petek: slovenščinaPrijave:Alenka Strnad, Reza, d. o. o.,Ljubljanska 24, 1230 Domžale,T: 041 69 64 46, E: reza@reza.siDodatne informacije:E: jana.brguljan@kclj.si,W: http://www.hipertenzija.orgNamestitev:udeleženci si sami organizirajo namestitev.november 2006 • ISIS

100PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJTIMSKI PRISTOP V OSKRBI S PRIPO-MOČKI (TIMSKE PREDSTAVITVEZANIMIVIH KLINIČNIH PRIMEROV)Drugo strokovno srečanje ISPO Slovenijain redna letna skupščina društvaorganizator •Inštitut RS za rehabilitacijoLJUBLJANA,Inštitut RS za rehabilitacijo1. december 2006ISIS • november 2006PROGRAM:Petek, 1. decembra 20068.30 PrijavaModeratorja: prof. dr. Helena Burger, dr. med.,Simon Drole, dipl. fth.9.00 Modifikacije u protetičkoj opskrbinakon obostrane traumatskeamputacije potkoljenica dr. M. Jelič,dr. med., I. Kovač, dr. med., A. Jurić,fth. (vsi Klinički zavod za rehabilitacijoi ortopedska pomagala KBC Zagreb),V. Kralj, ing. ort. prot., M. Antić, ing. ort.prot. (oba Ortopedija “Kralj”, Zagreb)9.45 Obravnava otroka z neidiopatskoskoljozoR. Kramar, dr. med., mag. N. Hero, dr.med., mag. R. Cirman, dr. med., mag.B. Pavlin, dr. med., (vsi Ortopedskabolnišnica Valdoltra), J. Horvat,dipl. ing. ort. prot. (Inštitut RS zarehabilitacijo)10.30 Obravnava bolnice s hudoosteoporozo z zlomiM. Kozlevčar Živec, dr. med.(Ambulanta za osteoporozo, Medicus),J. Horvat, dipl. ing. ort. prot. (Inštitut RSza rehabilitacijo)11.00 Odmor11.30 Pripomočki in ortoze zaavtoagresivnega otroka z motnjo vduševnem razvojuN. Tevž Cizej, dr. med., A. Lampret,dipl. DT, A. Jaklič, dipl. fth., B.Klemenc, fth. (vsi CUDV Draga), MatejBurgar, dipl. ing. ort. prot., Maja Mlakar,dipl. ing. ort. prot. (oba Inštitut RS zarehabilitacijo)12.00 Huda oslabelost mišic vratu,trupa in zgornjih udov zaradimeningoencefalitisamag. D. Marn Vukadinović, dr. med.,prof. dr. T. Zupan, dr. med., J. Horvat,dipl. ing. ort. prot. (vsi Inštitut RS zarehabilitacijo)12.45 Razprava13.00 Kosilo14.00 Sindrom kaudalne regresije (“amelia– limb reduction”)dr. M. Jelič, dr. med., I. Kovač, dr. med.(oba Klinički zavod za rehabilitacijo inortopedska pomagala KBC Zagreb),D. Werner, ing. ort. prot. (Ortopedija“Werner”, Zagreb), N. Dvorneković,ing. ort. prot., D. Gluhak, fth. (obaOrtopedija “Buco”, Zagreb)14.45 OGS in kolenska ortoza ali OKGS – kajje bolje?O. Masten Cuznar, dr. med. (ZZZS,OE Ljubljana), doc. dr. M. Veselko, dr.med., prim. B. Mihelčič, dr. med. (obaKlinični center Ljubljana), Z. Sokolič, dr.med. (Zdravilišče Dolenjske Toplice)15.15 Obravnava deklice s prirojeno aplazijouhljadoc. dr. N. Ihan Hren, dr. med., dr. stom.(Klinični oddelek za maksilofacialnoin oralno kirurgijo, KC Ljubljana), T.Maver, dipl. ing. ort. prot., dr. V. RadonjičMiholič, klin. psih. (oba Inštitut RS zarehabilitacijo)15.45 Odmor16.00 Redna letna skupščina ISPO SlovenijaKotizacija: Za člane ISPO Slovenija kotizacijeni. Za člane mednarodnega ISPO, ki nisočlani ISPO Slovenija, ter za ostale je kotizacija5000 SIT. Plačate jo ob prijavi pred pričetkomsrečanja. V kotizaciji je všteto kosilo in brošurapredstavljenih primerov.Namen: Namen srečanja je spoznati drugestrokovnjake, ki delajo z bolniki, ki potrebujejopripomočke, izpopolniti naše znanje odelu drugih strokovnjakov ter vzpodbuditimultidisciplinarno razpravo o prikazanih primerihter skupinski pristop razširiti na delo na vsehravneh.Prijave:ga. Maja Mlakar, dipl. ing. ort. prot.,Inštitut RS za rehabilitacijo,Linhartova 51, 1000 Ljubljana,E: maja.mlakar@mail.ir-rs.si,najkasneje do 20. novembra 2006.20 LET SLUŽBE NUJNEMEDICINSKE POMOČI (NMP) VCELJUorganizatorji •SZUM, ZD Celje, Ministrstvo za zdravjeCELJE,dvorana Golovec1.–2. december 2006PROGRAM:Petek, 1. decembra 20069.00 Odprtje, uvodni govori9.20 M. Horvat: Uvodna tema iz urgentnemedicine9.45 B. Mežnar: Začetki službe NMP v Celju10.00 A. Žmavc: 20 let službe NMP v Celju10.25 M. Gričar: Kaj se je spremenilo prioživljanju?10.40 M. Mažič, S. Đorđević: KPR v PHECelje - kaj smo dosegli?10.55 S. Kajba: Ukrepanje pri anafilaktičnireakciji, 5-letna analiza PHE Celje11.10 Razprava11.20 Odmor11.45 S. Peternelj Marinšek: Oskrba porodana terenu12.00 A. Friškovec: Otrok v NMP - izkušnjeslužbe NMP Celje12.15 A. Podbregar Marš: Merjenje stresaekipe v NMP12.25 Žuran, Buhanec, Voga, Skale: Pomenopazovalne enote pri obravnavi nujnihstanj v UO - lastne izkušnje12.40 A. Popovič: Pasti in zmote pri diagnoziabdominalne bolečine - prikaz primera12.55 Razprava13.10 Buhanec, Brilej: Začetna kirurškaoskrba politravmatiziranega bolnika- nadaljevanje predbolnišnične oskrbe13.25 Buhanec, Brilej: Kako izboljšati oskrbohudo poškodovanega bolnika - poglednaprej13.40 Žilavec, Golež, Čretnik: Oskrba bolnikapri zastrupitvi13.55 Razprava14.10 Odmor za kosilo

101PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJMinistrstvo za zdravje15.20 M. Žnidaršič: Nov sistem za obveščanjev PHE Ljubljana15.35 Kešpert: Sprejem klica pri KPR15.50 Žmavc: NMP v Sloveniji 2005-200616.05 Katja Štrancar: Usposabljanjereševalcev - projekt Phare na obali16.20 Š. Grmec: Izobraževanje - simulacijskicenter/video predstavitev16.35 MZ - Projekt NMP: Sistem NMP vSloveniji - sodelovanje enot: okroglamiza - razprava17.10 Krka: Satelitski simpozij18.00 Zaključek 1. dne19.00 Slavnostna večerja, podelitev priznanj,družabni programMEDNARODNA ŠOLAAKUPUNKTUREorganizator •Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut zašport, Katedra za medicino športa v sodelovanjuz Akademijo za tradicionalno kitajsko medicino,Peking, KitajskaPonedeljek, 4. december 2006Šola traja šest mesecev.22. Akupunkturni tretma (7 ur)23. Uporaba akupunkture v klinični praksi(15 ur)Praktični del (50 ur):Vsak študent mora opraviti 50 ur prakse vAmbulanti splošne medicine – akupunkturein Ambulanti športne medicine na Inštitutu zašport, Fakulteta za šport v Ljubljani, Gortanova22, 1000 Ljubljana, Slovenija. Praktični del jepogoj, da lahko študentje opravljajo izpit inpridobijo certifikat oziroma ustrezno diplomo.Mednarodna šola akupunkture je namenjenazdravnikom, zobozdravnikom in absolventommedicine in stomatologije.Sobota, 2. decembra 2006Huda poškodba glave9.00 P. Klemen, Š. Grmec: Huda poškodbaglave - predbolnišnična oskrba9.20 D. Vlahovič: Huda poškodba glave- urgentni oddelek9.40 Š. Grmec, Kupnik: Pomen kapnometrijev predbolnišnični oskrbi9.50 M. Kolar: Poskus obešanja - ukrepanjena terenu in izid zdravljenja10.00 RazpravaIzboljšava kakovosti v predbolnišnični NMP10.10 U. Lampič: Hitra sekvenčna intubacija- Uvajanje v PHE Kranj10.15 B. Vencelj: Tri leta helikopterske NMP10.30 J. Prestor: Sodelovanje z gasilci10.45 Razprava11.00 Odmor11.30 ALS-inštruktorji: KPR-delavnica– praktična obravnava primerov14.00 ZaključekKotizacija: za zdravnike 30.000,00 SIT;za zdravstvene tehnike 25.000,00 SIT.Informacije:ga. Nada Martinčič, ZD Celje,Gregorčičeva 5, 3000 Celje,T: 03 543 45 20, E: infos@zd-celje.siTeoretični del (150 ur):1. Uvod (3 ure)2. Znanstvene podlage akupunkture (5 ur)3. Filozofija, fiziologija, patofiziologija inpatologija v TKM (15 ur)4. Etiologija in patogeneza bolezni po TKM(5 ur)5. Diagnostika v TKM (5 ur)6. Anatomija in fiziologija organov po TKM(5 ur)7. Patofiziologija in patologija organov poTKM (5 ur)8. Topografija in anatomska merjenja vakupunkturi (1 ura)9. Akupunkturni meridijani (3 ure)10. Akupunkturne točke - splošni del (1 ura)11. Akupunkturne točke - specialni del (30 ur)12. Akupunkturne tehnike (5 ur)13. Diferenciacija sindromov (15 ur)14. Narava in funkcija specifičnih točk po TKM(5 ur)15. Specifične točke – vrste, lokalizacija (5 ur)16. Sodobne akupunkturne tehnike -elektroakupunktura (3 ure)17. Metode segrevanja in ohlajanja vakupunkturi (2 uri)18. Metode terapije v TKM (5 ur)19. Mikrosistemi v akupunkturi - avrikularnaakupunktura (15 ur)20. Akupunktura v športu (5 ur)21. Akupunktura v stomatologiji (10 ur)Predavatelji prof. dr. Jože Vidmar, dr. med. dr. Edvin Dervišević, dr. med. mag. Petar Papuga, dr. med. Vesna Dervišević, dr. medTermini predavanjPredavanja bodo potekala en teden v mesecu,in sicer po naslednji shemi:ponedeljek 16.00–21.00sreda 16.00–21.00petek 16.00–21.00sobota 9.00–15.00Mednarodna šola akupunkture traja šestmesecev po zgoraj navedenem urniku.Pričetek: 4., 6., 8., 9. december 2006Termini ostalih predavanj bodo določeninaknadno.Organizator:Katedra za medicino športa Fakultete za športv Ljubljani.Cena:Cena izobraževanja v Mednarodni šoli zaakupunkturo znaša 975 EUR v tolarskiprotivrednosti na dan vplačila. Možnost plačilav šestih mesečnih obrokih. Plačilo je tri dni predzačetkom vsakega tedenskega predavanja ali nalicu mesta.Informacije in prijave:Fakulteta za šport Ljubljana, Inštitut za šport,Gortanova 22, 1110 Ljubljana,kontaktna oseba:gospod Miha Kürner, T: (01) 520 77 00november 2006 • ISIS

102PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJSPOLNO PRENOSLJIVE OKUŽBEIII. spominski sestanek prof. dr.Lidije Andolšek Jerasorganizator •Slovensko društvo za reproduktivno medicino, SPSGinekološka klinika Kliničnega centra Ljubljana,Katedra za ginekologijo in porodništvo Medicinskefakultete v Ljubljani, Združenje ambulantnihginekologov Slovenskega zdravniškega društvaLJUBLJANA, Hotel Mons8. december 2006PROGRAM:Petek, 8. decembra 20068.00 Prijava8.45 Uvodni pozdravEpidemiologija spolno prenosljivih okužb(SPO)9.00 Epidemiološko spremljanje SPO vSloveniji (I. Klavs, T. Kustec)Mikrobiologija SPO9.15 Pregled modernih mikrobiološkihmetod in tehnik (M. Poljak. K. Seme)9.30 Mikrobiološka diagnostika sifilisa (V.Kotnik)9.40 Mikrobiološka diagnostika gonoreje(K. Seme, M. Poljak)9.50 Mikrobiološka diagnostika okužbs klamidijami in genitalnimimikoplazmami (D. Keše)10.00 Mikrobiološka diagnostika genitalnegaherpesa (M. Petrovec)10.10 Mikrobiološka diagnostika hepatitisa Bin C (M. Poljak, K. Seme, D. Z. Babič)10.20 Mikrobiološka diagnostika okužbe sHIV (D. Z. Babič, M. Poljak, K. Seme)10.30 Razprava11.00 OdmorKlinična obravnava SPO11.30 Sifilis in gonoreja (M. Potočnik)11.45 Klamidijska okužba (E. Bokal Vrtačnik,I. Klavs)11.55 Genitalni herpes (T. Blejec, E. BokalVrtačnik)12.05 Anogenitalne bradavice (V. Šučur)12.15 Virusni hepatitis B in virusni hepatitis C(M. Matičič)12.30 Garje in sramne uši (M. Potočnik)12.40 Razprava13.00 KosiloKlinična obravnava okužb spodnjegagenitalnega trakta in sindromov14.00 Vulvovaginalna kandidoza (M. Mlinarič)14.10 Bakterijska vaginoza (M. Ilijaš Koželj)14.20 Trihomonoza (D. Maurič)14.30 Uretritis (S. Drobnič)14.40 Cervicitis (L. Vrabič Dežman)14.50 Pelvično vnetje (I. Takač)Stroški, tveganja in svetovanje ob SPO15.00 Pregled stroškov preiskav na SPO (C.Skušek Fakin)15.10 Tvegano vedenje in SPO (B. Pinter)15.20 Svetovanje bolniku s SPO (M. Matičič)Humani papilomski virus (HPV)15.30 HPV in rak materničnega vratu (M.Poljak)15.45 HPV testiranje in cepljenje (E. BokalVrtačnik)16.00 Razprava z zaključkiStrokovni sestanek je namenjen ginekologom,infektologom, dermatovenerologom, družinskimin splošnim zdravnikom, pediatrom inšolskim zdravnikom ter drugim zdravnikom inzdravstvenim delavcem.Udeležence vabimo, da na strokovnem sestankusodelujejo s prostimi temami, predstavljenimina plakatih. Rok za oddajo izvlečkov (do 300besed) je 10. november 2006. Pošljite jih na E:natasa.petkovsek@mf.uni-lj.siStrokovni odbor: E. Vrtačnik Bokal, M. Matičič,M. Potočnik, M. Koželj, M. Poljak, D. Maurič, M.Mlinarič, B. Pinter, C. Skušek Fakin, V. Šučur, I.Takač, L. Vrabič DežmanOrganizacijski odbor: B. Pinter, N. Petkovšek,A. Vogler, I. Verdenik, M. Pirc, V. Fabjan Vodušek,M. Grebenc, N. Jančar, S. Senčar, L. Steblovnik,V. Šalamun, A. Trojner Bregar, S. Verem, J.SimončičKotizacija: znaša 22.000,00 SIT (DDV nivključen), 12.000,00 SIT (DDV ni vključen) zaspecializante, 32.000,00 SIT (DDV ni vključen)za plačila na licu mesta.Plačilo kotizacije zagotavlja udeležbo napredavanjih, zbornik, prigrizek v odmoru inkosilo. Kotizacijo nakažite na transakcijski računSlovenskega društva za reproduktivno medicino,Šlajmerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana, št. TRR:02012-0050420080.Prijava z enotno prijavnico za udeležbona zdravniških srečanjih, objavljeno v Izidi,na naslov: Nataša Petkovšek, Katedra zaginekologijo in porodništvo, Ginekološka klinika,Klinični center Ljubljana, Šlajmerjeva 3, 1000Ljubljana, T: 01 522 60 13, F: 01522 61 30, E:natasa.petkovsek@mf.uni-lj.siPrijava je obvezna za izdajo potrdila o plačilukotizacije in za pridobitev kreditnih točkZdravniške zbornice Slovenije in Slovenskegazdravniškega društva.Dodatne informacije:E. Vrtačnik Bokal,Ginekološka klinika,Klinični center Ljubljana,Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana,T: 01 522 60 60,E: eda.bokal@guest.arnes.siTEČAJ IZ LAKTACIJE ZA OPRAVLJA-NJE IZPITA MEDNARODNI POOBLAŠ-ČENI SVETOVALEC ZA LAKTACIJOIBCLC (INTERNATIONAL BOARD CER-TIFIED LACTATION CONSULTANT)organizatorji •Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenjeSlovenije, Odsek za neonatalno pediatrijo,Ginekološko-porodniški oddelek SB Celje;Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja UNICEFSlovenijaDOBRNA, Terme Dobrna, hotel Vita,konferenčna dvorana Vivat11.–13. januar 20071.–3. februar 200715.–17. marec 2007PROGRAM:Četrtek, 11. januarja 20078.00 Prijava9.00 Anatomija dojke in fiziologija laktacije,prim. Vladimir Weber, dr. med.11.00 Odmor s kavo11.30 Anatomija, fiziologija ter nepravilnostiISIS • november 2006

103PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJust pri otroku, prim. doc. dr. Zlata Felc,dr. med., IBCLC13.30 Kosilo14.30 Biokemija ženskega mleka, asist. dr.Borut Bratanič, dr. med15.30 Mlečne formule, Mojca Kosi Jereb, dr.med.16.30 Odmor s kavo17.00 Smernice za dojenje, Cvetka Skale, dipl.med. sestra, IBCLCPetek, 12. januarja 20079.00 Prehrana doječe matere, prim. asist.mag. Martin Bigec, dr. med.11.00 Odmor s kavo11.30 Antialergični in zaščitni dejavnikiv ženskem mleku, asist. dr. BorutBratanič, dr. med.13.30 Kosilo14.30 Zaščita pred kroničnimi boleznimi, asist.dr. Borut Bratanič, dr. med.16.30 Odmor s kavo17.00 Zapleti nosečnosti, poroda in patologijadojk, Marija Ocvirk, dr. med. inspecialistka akupunkture18.00 Materine akutne in kronične bolezni,Marija Ocvirk, dr. med. in specialistkaakupunktureSobota, 13. januarja 20079.00 Dojenje bolnih otrok in otrok, kizahtevajo posebno pozornost, asist.Andreja Tekauc Golob, dr. med., IBCLC11.00 Odmor s kavo11.30 Dojenje bolnih otrok in otrok, kizahtevajo posebno pozornost, asist.Andreja Tekauc Golob, dr. med., IBCLC13.30 Materine akutne in kronične bolezni(nadaljevanje), Marija Ocvirk, dr. med. inspecialistka akupunkture14.30 Navodila slušateljem, da do prihodnjihsrečanj preučijo in predstavijo izbranproblem s področja laktacije.Četrtek, 1. februarja 20079.00 Toksičnost zdravil in laktacija, AndrejaDomjan Arnšek, dr. med., IBCLC11.00 Odmor s kavo11.30 Kemikalije in prepovedane droge vženskem mleku, Lev Bregant, dr. med.13.30 Kosilo14.30 Svetovalne spretnosti, mag. BernardaDobnik Renko, spec. klin. psih.16.30 Odmor s kavo17.00 Mednarodni kodeks o trženjunadomestkov materinega mleka, asist.Rok Kosem, dr. dent. med.Petek, 2. februarja 20079.00 Zaposlena mati in dojenje, Mojca KosiJereb, dr. med.10.00 Parametri otrokove rasti in razvojnimejniki, Mojca Kosi Jereb, dr. med.11.00 Odmor s kavo11.30 Interpretacija raziskav, asist. dr. BorutBratanič, dr. med.13.30 Kosilo14.30 Starševstvo, dojenje posvojenih otrok,dr. Silvestra Hoyer, univ. dipl. ped.16.30 Odmor s kavo17.00 Etika, dr. Silvestra Hoyer, univ. dipl. ped.18.00 IBLCE-kodeks, Cvetka Skale, dipl. med.sestra, IBCLCSobota, 3. februarja 20079.00 Laična podpora dojenju po odpustuiz porodnišnice, Karmen Mlinar,svetovalka za dojenje pri LLLI11.00 Odmor s kavo11.30 Obravnavanje primerov podporedojenju ogroženim članom družbe invprašanja slušateljev, Karmen Mlinar,svetovalka za dojenje pri LLLI13.30 Delavnice udeležencev po skupinah– reševanje problemov iz prakseČetrtek, 15. marca 20079.00 Tehnike dojenja, Cvetka Skale, dipl.med. sestra, IBCLC11.00 Odmor s kavo11.30 Pripomočki za dojenje in njihovauporaba, Cvetka Skale, dipl. med.sestra, IBCLC13.30 Kosilo14.30 Izbrizgavanje in shranjevanje mleka,prim. doc. dr. Zlata Felc, dr. med.,IBCLC16.30 Odmor s kavo17.00 Predstavitev izbranih problemovslušateljev s področja laktacijePetek, 16. marca 20079.00 Mlečna banka, prim. Maja Pestevšek,dr. med.11.00 Odmor s kavo11.30 Pisno preverjanje znanja13.30 Kosilo14.30 Predstavitev izbranih problemovslušateljev s področja laktacije16.30 Odmor s kavo17.00 Predstavitev izbranih problemovslušateljev s področja laktacijeSobota, 17. marca 20079.00 Analiza preverjanja znanja (poskusnihtestov)10.00 Predstavitev izbranih problemovslušateljev s področja laktacije11.00 Odmor s kavo11.30 Video predstavitev slikovnega gradiva13.30 Zaključek tečajaVodja tečaja in predavateljica: Cvetka Skale,dipl. med. sestra, IBCLCSodelujoči predavatelji(po abecednem vrstnem redu):prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med.asist. dr. Borut Bratanič, dr. med.Lev Bregant, dr. med.Andreja Domjan Arnšek, dr. med., IBCLCmag. Bernarda Dobnik Renko, spec. klin. psih.dr. Silvestra Hoyer, univ. dipl. ped.Mojca Kosi Jereb, dr. med.asist. Rok Kosem, dr. dent. med.Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri LLLIMarija Ocvirk, dr. med., specialistka zaakupunkturoprim. Maja Pestevšek, dr. med.prim. Vladimir Weber, dr. med.Gostujoči predavateljici:prim. doc. dr. Zlata Felc, dr. med., IBCLC,asist. Andreja Tekauc Golob, dr. med., IBCLCKotizacija: 330 EUR (DDV vključen) vključuje:kavo med odmori, zbornik, potrdilo o udeležbi,pisno preverjanje znanja kot priprava naizpit. Stroški za opravljanje izpita niso všteti vkotizacijo in se plačajo ob prijavi na izpit.Kotizacijo nakažite na račun Društva svetovalcevza laktacijo in dojenje Sloveniješt. 06000-0961754038, sklic 2007-2007, BankaCelje, d. d., PE Ljubljanskaod dne 3. januarja 2007 dalje.Informacije in prijave (do 31. decembra2006): ga. Cveta Skale, dipl. med. sestra,Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenjeSlovenije, Slomškov trg 4, 3000 Celje, E: cveta.skale@email.si, hriberskovi@siol.net.Hotelske rezervacije (navedite za seminar“Dojenje 2007 Dobrna”): Terme Dobrna, T: 03780 80 00, F: 03 780 81 11; E: info@termedobrna.si;W: www.terme-dobrna.siOpomba: Manjkajoče ure bodo udeleženciopravili s pripravo seminarske naloge.november 2006 • ISIS

104PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJSEKCIJA ZA OTROŠKONEVROLOGIJOorganizator •SZD – Sekcija za otroško nevrologijoLJUBLJANA,Grand hotel Union, srebrni salon8. december 2006ISIS • november 2006PROGRAM:Petek, 8. decembra 2006TEMA: Motnje gibanja v otroškem inmladostniškem obdobju9.00–14.001. Z. Pirtošek: Simptomi in znakiekstrapiramidnih bolezni2. N. Krajnc, N. Župančič: Diferencialnadiagnoza motenj gibanja in simptomatikamotenj gibanja pri otrocih in mladostnikih3. Z. Pirtošek: Zdravljenje motenj gibanja4. Z. Rener Primec, D. Gosar: Cerebelarnemotnje in spinocerebelarne okvare5. I. Ravnik, V. G. Tretnjak, D. Gosar: Mioklonus6. D. Neubauer, J. Frelih: Primeri iz kliničneprakse: Opsoklonus-mioklonus ataksija Zgodnja idiopatska distonija dojenčka Okvara bazalnih ganglijev poelektričnem udaru Familiarna striatna bolezen Motnje gibanja pri nevrometabolnihboleznih Tardivna diskinezija Čista cerebelarna ataksijaKotizacije ni.Prijave, informacije:prim. mag. Jana Frelih,Pediatrična klinika Ljubljana,Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana,T: 01 522 92 61, F: 522 93 57.23. UČNE DELAVNICE ZAZDRAVNIKE DRUŽINSKEMEDICINE: DRUŽINSKA MEDICINAV LOKALNI SKUPNOSTIorganizatorji • Združenje zdravnikov družinskemedicine – SZD, Katedra za družinsko medicinoMF Ljubljana, Katedra za družinsko medicino MFMaribor, Zavod za razvoj družinske medicineZREČE, Zdravilišče Zreče8.–9. december 2006PROGRAM:Petek, 8. decembra 20068.30 Prijava, kava9.00 Pozdrav in predstavitev udeležencev9.15 Nevenka Šečer Dolenc, Nadja KrižničPfajfer: Družinska medicina in lokalnaskupnost9.45 Andrej Kravos, Nevenka Šečer Dolenc,Nadja Križnič Pfajfer, Davorina Petek:Delo v skupini: Izmenjava mnenj,izkušnje iz prakse, predstavitev težavpri praktičnem delu, obravnavapripravljenih primerov udeležencev,kjer so uporabili službe v lokalniskupnosti10.30 Odmor s kavo11.00 Andrej Kravos: Zdravstvene potrebeposameznika in skupnosti11.30 Andrej Kravos, Nevenka Šečer Dolenc,Nadja Križnič Pfajfer, Davorina Petek:Delo v skupini: Vinjete ali primeridomače naloge: ocena zdravstvenihpotreb in vodenje v primerih:nasilja, duševnih motenj, paliativneoskrbe, starostnikov, tveganegavedenja, odvisnosti, epidemiološkihproblemov...13.00 Kosilo, sprehod14.30 Jana Govc Eržen: Delo na terenu16.30 Odmor: Skupina izbere eno temo inrazvije pristop k obravnavi sočasnihbolezni izbrane tarčne populacije(npr. starostniki, duševne motnje,degenerativne bolezni gibal,menopavzalne težave...)17.00 Davorina Petek: Kratka predstavitevdnevnega dela v skupinah18.00 Sestanek mentorjev: Janko Kersnik: Pozdrav in novice Predstavitev Kliničnih smernic KrkaDružabni večer, Terensko deloSobota, 9. decembra 20068.30 Krka9.30 Andrej Kravos, Nevenka Šečer Dolenc,Nadja Križnič Pfajfer, Davorina Petek:Delo v skupinah: Obravnava izbranegaprimera – konflikt med potrebami,zahtevami, možnostmi posameznika inskupnosti; etični vidik10.30 Odmor11.00 Jana Govc Eržen: Na stičišču DM injavnega zdravja11.30 Andrej Kravos, Nevenka Šečer Dolenc,Nadja Križnič Pfajfer, Davorina Petek:Delo v skupinah: Izdelava poročila13.00 Kosilo14.00 Andrej Kravos, Nevenka Šečer Dolenc,Nadja Križnič Pfajfer, Davorina Petek:Delo v skupinah: Izdelava priporočilza obravnavo bolnika z uporabo službskupnosti15.00 Davorina Petek: Predstavitev dela vskupinah in zaključek delavniceSrečanje je namenjeno zdravnikomdružinske medicine, mentorjem družinskemedicine sekundarijem, mladim zdravnikom,specializantom, novim specialistom družinskemedicine.Namen: Učenje različnih vidikov delovanjadružinske medicine v lokalni skupnosti.Cilji:Udeleženci se bodo naučili: pomenasociodemografskih značilnosti in epidemiologijebolezni v lokalni skupnosti, ugotavljanjabolnikovih zdravstvenih in socialnih potreb,ugotavljanja zdravstvenih potreb skupnosti,uporabljanja formalnih in neformalnih virov instruktur pomoči v lokalni skupnosti, pomenaskupinskega pristopa in možnih intervencij vobravnavi bolnikovih socialnih in zdravstvenihtežav.Navodilo:Pripravite vsaj en prikaz primera bolnika zzdravstvenosocialnim problemom, v obravnavo

105PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJkaterega je vpletena skupnost. Razmislite, katereorganizacije in službe v lokalni skupnosti so vamlahko v pomoč pri reševanju primera.Dodatna literatura: Gillam S, Schamroth A. The communityorientedprimary care experience in theUnited kingdom. Am J Public Health.2002 Nov; 92(11): 1721-5. [http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=12406792] Murray SA. Experiences with ‘rapidappraisal’ in primary care: involving thepublic in assessing health needs, orientatingstaff and education medical students. BMJ1999; 318: 440-4 [http://bmj.bmjjournals.com/cgi/reprint/318/7181/440 ] Hopton JL, Dlugolecka M. Need anddemand for primary health care: acomparative survey approach. BMJ 1995;310: 1369-1373 [http://bmj.bmjjournals.com/cgi/content/full/310/6991/1369 ] Wright J, Walley J. Health needs assessment:Assessing health needs in developingcountries. BMJ 1998; 316: 1819-23.[http://bmj.bmjjournals.com/cgi/content/full/316/7147/1819]Generalni sponzor: Krka, d. o. o.Vodja delavnice:asist. mag. Davorina Petek, dr. med.Vodje skupin:asist. mag. Andrej Kravos, dr. med, NevenkaŠečer Dolenc, dr. med., Nadja Križnič Pfajfer,dr. med.Lokalna organizatorka:prim. Jana Govc Eržen, dr. med.Kotizacije ni.Udeleženci bodo na srečanju prejeli zbornik, kibo obravnaval omenjene teme.Prijave pošljite na naslov:ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta,Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10,W: kdrmed@mf.uni-lj.si16. SPOMINSKO SREČANJEAKADEMIKA JANEZAMILČINSKEGAIzvedenstvo 2006 – “Vpogled vmedicinsko dokumentacijo”organizator •Inštitut za sodno medicino MF Ljubljana podpokroviteljstvom dekana MF Ljubljana prof. dr.Dušana Šuputa in sopokroviteljstvom Zdravniškezbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškegadruštva in Državne komisije za medicinsko etikoLJUBLJANA,velika predavalnica Medicinske fakultete,Korytkova 29. december 2006PROGRAM:Sobota, 9. decembra 20069.00 Slavnostno odprtje simpozija9.30 Odmor9.45 Strokovni del (pravni okvir vpogleda vmedicinsko dokumentacijo)12.00 Odmor13.00 Strokovni program (medicinski inetično-deontološki okvir vpogleda vmedicinsko dokumentacijo)Na simpoziju bodo o tej aktualni ter občutljivitemi predavali ugledni strokovnjaki s področjaevropskega ter nacionalnega prava in medicineter medicinske etike in deontologije.Na simpoziju bomo skušali odgovoriti naštevilna pereča ter občutljiva vprašanja, ki seporajajo ob varovanju poklicne skrivnosti vmedicini.Udeležba na simpoziju bo služila kotizobraževanje vseh zdravnikov, pravnikov terizvedencev medicinske stroke.Kotizacije ni.Število udeležencev ni omejeno.Prijave: prijavite se do 1. 12. 2006 na naslov:Inštitut za sodno medicino, Korytkova 2,1000 Ljubljana, T: 01 543 72 00,F: 01 524 38 64, E: joze.balazic@mf.uni-lj.si42. PODIPLOMSKI TEČAJ IZKIRURGIJE “KIRURŠKI DNEVI”organizator •SZD - Združenje kirurgov SlovenijeLJUBLJANA,1. predavalnica, Klinični center Ljubljana2.–3. februar 2007PROGRAM:Petek, 2. februarja 20078.00 Prihod udeležencev, prijava9.00 Odprtje 42. kirurških dnevovTravmatologija – Zdravljenje zlomov kolkapri starostnikih (moderator M. Tonin)9.15 R. Beden, T. Malovrh, M. Tonin:Epidemiologija, mehanizem inrazdelitev zlomov kolka pri starostnikih9.30 A. Kristan, M. Tomaževič, M.Tonin: Zdravljenje zlomov kolka pristarostnikih9.45 A. Hoeferle, M. Sedej, M. Tonin:Rehabilitacija po zlomih kolka pristarostnikih10.00 S. Herman, M. Jug, M. Tonin:Odstranjevanje osteosintetskegamateriala (splošno)10.15 Razprava10.30 Odmor11.00 Delavnica „Ambulantna kirurgija”(praktični ogled kirurškegaambulantnega dela: Plastičnakirurgija – operacijska sobaPoliklinika, operacijska soba II.nadstropje, prevezovalnica opekline;Travmatologija – mala operacijskasoba; Kirurške infekcije –ambulanta,operacijska soba)13.00 KosiloPlastična kirurgija (moderator T. Janežič)15.00 T. Janežič, K. Božikov: Obravnavakožnih tumorjev v ambulanti splošnegazdravnika15.15 U. Ahčan, N. Suvorov: Zdravljenjeopeklinskih ran v ambulanti splošnegazdravnika15.30 D. Pogorelec, P. Zorman: Pregled rokein osnovni diagnostični postopki vambulanti splošnega zdravnika15.45 Z. Arnež, A. Repež: Pomoč splošneganovember 2006 • ISIS

106PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJzdravnika pri sodobnem zdravljenjuraka dojke16.00 Razprava16.15 OdmorSplošna kirurgija (moderator D. Smrke)16.30 C. Triller, D. Smrke: Zdravljenje ran sterapijo V.A.C.16.15 N. Alikadič, D. Smrke: Antiseptičnavloga srebra v modernih oblogah16.30 D. Smrke, Z. Parač: Biološkanekrektomija ran z ličinkami muheLucilia Sericata16.45 C. Triller, Z. Parač, N. Alikadič:Diagnostika in zdravljenjenekrotizirajočega fasciitisa17.00 B. Gubina, D. Smrke: Zdravljenjeatrofičnih psevdoartroz s trombocitnimgelom in spongiozo17.15 Razprava17.30 ZaključekSobota, 3. februarja 2007Abdominalna kirurgija - Rak debelegačrevesa in danke (moderator S. Repše)8.00 B. Štabuc: Rak debelega črevesa indanke: zgodnje odkrivanje in presejanje8.15 M. Stefanovič: Endoskopsko zdravljenjepolipov in zgodnjega raka debelegačrevesa in danke8.25 S. Repše: Kirurško zdravljenje rakadebelega črevesa in danke8.45 Z. Štor: Predoperativna priprava inpooperativna rehabilitacija bolnikov zrakom debelega črevesa in danke9.00 J. Ocvirk: Onkološko zdravljenje rakadebelega črevesa in danke9.15 K. Tušek Bunc: Bolnik po operacijizaradi kolorektalnega raka – vprašanjain izkušnje družinskega zdravnika9.30 Razprava9.45 Odmor10.00 Delavnica „Šivalne tehnike”, Uporabakirurških inštrumentov, šivalnegamateriala itd. - praktično delo namodelih11.30 PrigrizekNovosti v kirurgiji (moderator D. Cotič)12.00 B. Matos, B. Prestor, T. Žele, F. Bajrovič:Računalniško podprto predoperativnointeraktivno 3D-načrtovanje operativnihposegov v nevrokirurgiji12.15 D. Cotič: Radiofrekvenčna ablacijaledvičnih tumorjev12.30 T. Klokočovnik, I. Kneževič, B. Geršak:Kirurška revaskularizacija srca brezuporabe zunajtelesnega krvnegaobtoka12.45 M. Krkovič, V. Senekovič, M. Brojan,M. Balažic, D. Bombač, M. Tonin:Predstavitev nove ploščice pri oskrbizloma pogačice13.00 A. Kansky: Novosti v implantološkioskrbi brezzobosti13.15 Zaključek 42. kirurških dnevovStrokovno srečanje je namenjeno zdravnikomsplošne in družinske medicine, zdravnikomspecializantom in specialistom kirurgije,sekundarijem.Kotizacija: 50.000,00 SIT (DDV je vključen),20.000,00 SIT (DDV je vključen) za sekundarijein specializante.Prijave:ga. Saša Rus, KO za abdominalno kirurgijo,KC Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1525 Ljubljana,T: 01 522 47 88, F: 01 522 22 09,E: sasa.rus@kclj.siGLASBENI POKAŽI KAJ ZNAŠŠTUDENTOV MEDICINSKEFAKULTETE UNIVERZE VLJUBLJANIorganizator •Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra inMedicinske fakultete dr. Lojz KraigherLJUBLJANA,Mala dvorana Slovenske filharmonije9. november 2006 ob 19.30PROGRAM:F. Chopin: Etuda op. 25 št. 1Etuda op. 25 št. 2Natalija Keber – klavirJ. Brahms: VejaSlavčekNataša Maguša, Mojca Mlinarič – klavirštiriročnoJ. S. Bach: Preludij iz Angleške suite št. 2Andrej Babnik – klavirW. A. Mozart: Vedrai carino; arija Zerline izopere Don GiovanniVlasta Rožman – sopran, Andraž Cerar – klavirL. v. Beethoven: Sonata op. 13 “Patetična”1. stavek: Grave – Allegro di molto e con brioMartina Turk – klavirP. I. Čajkovski: MelodijaAndrej Gubenšek – violina, Tamara Gorjanc– klavirF. Liszt: Un sospiroPolona Maver – klavirA. Lara: GranadaBoštjan Berlot – bariton, Martina Turk – klavirG. Gershwin: Preludij št. 2F. Chopin: Etuda op. 10 št. 12Rok Berlot – klavirOdmorS. Rahmaninov: VokalizaJure Volk – oboa, Nevena Sember – klavirW. A. Mozart: Fantazija v d-molu K 264Mojca Mlinarič – klavirE. Bozza: Preludij in DivertimentoAndreja Saje – saksafon, Martina Turk – klavirF. Liszt: WaldesrauschenTamara Gorjanc – klavirJ. M. Aubain: Air baroqueAlja Koren – flavta, Barbara Robnik – klavirS. Rahmaninov: Preludij op. 2 št. 3Nevena Sember – klavirW. A. Mozart: Una donna a quindici anni;arija Despine iz opere Cosi fan tutteAngela Svoljšak – sopran, Polona Maver – klavirJ. Brahms: Intermezzo op. 118 št. 2Barbara Robnik – klavirL. v. Beethoven: Trio op. 11, 1. stavek:Allegro con brioMarko Saje – klarinet, Maja Goršin – violončelo,Polona Maver – klavirVstopnine ni.ISIS • november 2006

107PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJTRIDNEVNI TEČAJ METODECYRIAX ZA ZDRAVNIKEorganizator • Zdravstveni dom Trebnje vsodelovanju s skupino ETGOM (EuropeanTeaching Group of Orthopadic Medicine)TREBNJE,Zdravstveni dom Trebnje, Goliev trg 39.–11. februar 2007PROGRAM:Komolec, kolk, vratna hrbtenica, ponovitevrame - študij vsakega sklepa sestavljajonaslednji elementi: kjer je potrebno, specifična anatomskarekapitulacija, splošna in specifična anamneza, inspekcija, funkcionalna preiskava, palpacijain dodatne preiskave, interpretacija aktivnih in pasivnih gibov, interpretacija testov proti uporu, diagnoza/diferencialna diagnoza, delo s Cyriax ocenjevalnimi plani, strategija zdravljenja (»clinical reasoning«), zdravljenje z infiltracijami in injekcijami.Tečaj bosta vodila Steven de Coninck,fizioterapevt, predavatelj OMC, in dr. GiuseppeRiduffo (ali dr. Guido Schiettecate), specialistanesteziolog in specialist športne medicine.Zagotovljen bo simultani prevod.Udeleženci bodo deležni teoretičnega inpraktičnega izvajanja.Opredelitev pričakovane teoretične in/alipraktične koristi za udeleženca Teoretične koristi: ponovitev anatomije,posebnosti iz anamneze, klinična preiskavain strategija zdravljenja. Praktične koristi: klinična preiskava inzdravljenje z infiltracijami in injekcijami.Število kandidatov: 20.Kotizacija: 112.000,00 SIT. Nakažite jo na TRRšt.: 01330-6030924866Prijave:Zdravstveni dom Trebnje, Tajništvo,Goliev trg 3, 8210 Trebnje,T: 07 348 17 51, F: 07 348 17 69,E: galic.suzana@zd-tr.si.Prijavite se do 31. 1. 2007.10. SCHROTTOVI DNEVIorganizator •Združenje zdravnikov družinske medicineLJUBLJANA,Cankarjev dom, Linhartova dvorana16.–17. marec 2007PROGRAM:Gordana Živčec Kalan: Kronično ledvičnopopuščanjeJanko Kersnik: Pristop k anemijam vambulanti zdravnika družinske medicineMojca Matičič: Herpes zoster – novosti vzdravljenjuBlanka Kores Plesničar: Razlika v načinudelovanja antidepresivovJure Koprivšek: Depresija pod maskoDavorina Petek: Zakaj je remisija depresijepri bolnikih pomembna za zdravnikadružinske medicine?Mišo Šabovič: Pomen zaviralcevangiotenzinske konvertaze pri zdravljenjuishemične bolezni srcaNada Ružič Medvešček: Povišana srčnafrekvenca: neodvisen dejavnik tveganja,nove možnosti znižanjaDanica Rotar Pavlič: Obravnava bolnikovz ishemično boleznijo srca v ambulantizdravnika družinske medicineDavid Price: Asthma and Allergic Rhinitis:Linked in Treatment and OutcomesStanislav Šuškovič: Priporočila delovneskupine za obravnavo odraslega z astmo inAR - algoritem zdravljenjaMetka Vrščaj: Rak materničnega vratu ingenitalne bradavice: preprečiti ali zdraviti?Irena Keber: Nove smernice zdravljenjasrčnega popuščanjaAndrej Kmetec: Rak prostateFranci Bečan: Bolnik z benigno hiperplazijoprostate (BHP): od prvega stika z zdravnikomdružinske medicine do prihoda k specialistuBojan Tršinar: Bolnik z BHP in specialisturologSuzana Židanik: BHP - problem staranjaKsenija Tušek Bunc: Celiakija – ali nanjopozabljamo?Pavle Košorok: Diagnostika in možnostizdravljenja inkontinence blataIgor Bartenjev: DermatoskopijaIgor Švab: Zdravje moških – zdravje ženskJanez Preželj: Nove smernice zdravljenjaosteoporoze. Izbor zdravila glede naposamezno bolniconekdo iz tujine: Huda osteoporoza: v čem jeposebnost diagnostike in zdravljenjaSimona Repar Bornšek: Pogled zdravnikadružinske medicine na zdravljenjeosteoporozePolona Peternel: Novosti pri preprečevanju inzdravljenju venske trombozeNina Vene: Priprave na invazivni poseg obantikoagulacijskem zdravljenjuVlasta Vodopivec Jamšek: Bolnik z venskotrombozo – zakaj je izziv za zdravnikadružinske medicineBorut Žgavec: Nova možnost zdravljenjabazaliomov in kondilomovBojana Avguštin: Stres – ali lahko samiupravljamo z njimDelavnica: Meet the expert (približno 25udeležencev, 90 min) David Price in Stanislav Šuškovič: How couldwe better diagnose co-morbid patient David Price in Stanislav Šuškovič: Optimizingtreatment of co-morbid patientGeneralna pokrovitelja:Boehringer Ingelheim, LillyKotizacija: 200 EUR (DDV ni vključen)Informacije:ga. Ana Artnak,Katedra za družinsko medicino,Medicinska fakulteta Ljubljana,Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10,E: kdrmed@mf.uni-lj.sinovember 2006 • ISIS

108PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJDNEVI ZDRAVJA 2006organizator •Celjski sejemCELJE,Celjski sejem30. november–2. december 2006PROGRAM:Četrtek, 30. novembra 2006Dvorana Celjanka9.00 – 18.00Srečanje družinskih zdravnikov insestanek upravnega odbora združenja;Združenje za družinsko medicino SZDMala kongresna dvorana9.00 Seje odborov skupščine Združenjazdravstvenih zavodov Slovenije;Združenje zdravstvenih zavodovSlovenije11.00 Slavnostno odprtje Dnevov zdravja;Celjski sejem d.d.12.30 Javna okrogla miza: Sožitje javnegain zasebnega zdravstva; Združenjezdravstvenih zavodov Slovenije inZdravniška zbornica Slovenije16.30 Razvoj zasebništva v zdravstvenemvarstvu Slovenije; predavatelj:TatjanaPuc Kous, dr. med., Zdravniškazbornica SlovenijeModra dvorana8.00 Spolno prenosljive okužbe– derma; Sekcija medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov vdermatovenerologiji13.00 Predstavitev novega zakona o javnemnaročanju; predavatelj: Tadej Štular,sekretar, Ministrstvo za finance16.00 Predavanje o sladkorni bolezni;Društvo diabetikov Celje17.30 Naravno zdravljenje diabetesa;predavatelj: Darja Lovšin, Revija DitaPredavalnica L10.00 Razkuževanje inštrumentov na osnoviperoksiocetne kisline; Ecolab d.o.o.14.00 Predstavitev različnih vrst pomočimateram pri dojenju; Društvosvetovalcev za laktacijo in dojenjeSlovenije15.00 Prehranska dopolnila za rakavebolnike; predavatelj: Monika Sonc,mag. farm., spec., Onkološki inštitut,Ljubljana16.30 Predstavitev projekta Zdravo društvo,Športna hiša…; Športno društvoGaberjePetek, 1. decembra 2006Dvorana Celjanka9.00 Dnevi medicine športa; Združenjemedicine dela, prometa in športa inOlimpijski komite SlovenijeMala kongresna dvorana9.00 Zdravstvena nega starejših; Skupnostsocialnih zavodov Slovenije11.00 Ravnanje z odpadki v zdravstvu; Mollierd.o.o.13.30 Varnost bolnika; predavatelj: prof. dr.Vladislav Pegan, dr. med.,Zdravniškazbornica Slovenije15.00 Človekove pravice in zdravje; Društvoza promocijo in vzgojo za zdravjeSlovenije16.00 Predstavitev funkcije varuhinjebolnikovih pravic; predavateljica:Magda Žezlina, prof., Varuhinjabolnikovih pravic iz Maribora18.00 Plastična kirurgija; Estetika Fabjand.o.o.Modra dvorana9.00 Dnevi urgentne medicine in20. obletnica nujne medicinske pomočina Celjskem; Ministrstvo za zdravje RS,Zdravstveni dom Celje, Združenje zaurgentno medicinoPredavalnica L9.00 Rekreacija, šport in ohranjanje zdravjainvalidov; Nacionalni svet invalidskihorganizacij11.00 Predstavitev Splošne bolnišnice Celjein obeležitev 120 let ustanovitve, njenrazvoj, posamezni dosedanji projektiin projekti, ki jih načrtujejo v bodoče;Splošna bolnišnica Celje13.00 Predstavitev projekta Varna hiša inizgradnja otroškega oddelka; Inštitut RSza rehabilitacijo14.00 Predstavitev Inštituta za varovanjezdravja RS; Inštitut za varovanje zdravjaRS15.00 Predstavitev dveh projektov v okvirunacionalnega programa 2006(Zdravstvena tveganja na poti - E-informiranje in Zdravje v vrtcu); Zavodza zdravstveno varstvo Ljubljana16.00 Predstavitev publikacij in programaŽivimo zdravo; Zavod za zdravstvenovarstvo Murska Sobota16.30 Sodobne obloge za rane; predavatelj:Nataša Faganeli, mag. farm., spec.,Lekarna Bolnišnice Valdoltra, AnkaranSobota, 2. decembra 2006Dvorana Celjanka8.00 Dnevi medicine športa; OKS inZdruženje medicine dela, prometa inšportaMala kongresna dvorana9.00 Strokovni seminar zobotehnikov ininženirjev zobne protetike; Sekcijazobotehnikov in inženirjev zobneprotetike pri GZS15.00 Zobozdravniška sobota; moderator:prof. dr. M. Rode, Pierre FauchardAcademy, An International HonorDental Organisation – EuropeanSection Polnjenje koreninskih kanalov s kompozitnimipolnilnimi materiali; doc. dr. Igor Potočnik Tema iz stomatološke protetike; doc. dr. IgorKopač Kako čitati RTG-posnetke; asist. mag. AlešFidler Distrakcijska osteogeneza; doc. dr. DanijelŽerdoner Kako odkriti rizična stanja ustne sluznice;prof. dr. Matjaž Rode Diodni laserski sistem LaserSmile; DamirŠkripec, dr. dent. med.Modra dvorana8.00 Dnevi urgentne medicine in 20.obletnica nujne medicinske pomočina Celjskem; Ministrstvo za zdravje,Zdravstveni dom Celje, Združenje zaurgentno medicino14.30 Samozdravljenje; predavatelj: MarinaUrbanc Mokotar, mag. farm., spec., JZCeljske lekarne, Celje16.00 Srečanje Sekcije zasebnikov priLekarniški zbornici SlovenijePredavalnica L9.00 Zavod za zdravstveno varstvo Celje10.00 Predstavitev Kirurškega sanatorijaRožna dolina s krajšim promocijskimfilmom, plakatom in zloženkami terpredstavitev razvojnih ambicij; Kirurškisanatorij Rožna dolina11.00 Predstavitev zakona o dolgotrajni oskrbiin zavarovanju za dolgotrajno oskrbo;predavatelj: ga. Andreja Peternelj, dipl.m. s.13.30 Prost pretok bolnikov znotraj EU;predavatelj: asist. mag. Marko Bitenc,dr. med., Zdravniška zbornica SlovenijeTo je delovna verzija urnika strokovnih predavanjna dan 12. 10. 2006, ki se lahko do prireditveše nekoliko spremeni. Prosimo, da urnik predobiskom prireditve preverite na www.ce-sejem.si!ISIS • november 2006

109PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJINFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2007Novosti v infektologijiOkužbe, ki potrebujejo kirurškozdravljenjeorganizatorji •Sekcija za kemoterapijo SZD, Katedra zainfekcijske bolezni in epidemiologijo MF, Klinika zainfekcijske bolezni in vročinska stanja KC LjubljanaLJUBLJANA,1. predavalnica Kliničnega centra23.–24. marec 2007PROGRAM:Petek, 23. marca 20079.15 Novosti: AIDS (Janez Tomažič)9.40 Novosti: Lymska borelioza in drugebolezni, ki jih prenašajo klopi (FrancStrle)10.05 Nova cepiva (Breda Zakotnik)10.30 Okužbe pri bolnikih, ki prejemajobiološka zdravila (Janez Tomažič,Mojca Rajter, Marjeta Vovk)10.55 Odmor11.25 Novosti 2006-2007: pregledpomembnih objav na področjuinfekcijskih bolezni 2006/1007 (MatejaLogar)11.50 Občutljivost povzročiteljev okužb kožein mehkih tkiv (Nataša Švent Kučina,Marija Gubina, Samo Jeverica, DragicaSmrke)12.15 Občutljivost za antibiotike prisalmonelah, šigelah in kampilobaktrih(Alenka Andlovic in sod.)12.40 Kosilo14.30 Občutljivost gramnegativnih inanaerobnih bakterij pri okužbah vabdomnu (Manica Mueller Premru,Veronika Križan Hergouth, SamoJeverica)14.55 Poraba protimikrobnih zdravil vslovenskih bolnišnicah (Milan Čižmanin skupina ESAC)15.20 Kirurške okužbe osrednjega živčevja:abscesi, empiemi, okužbe obvodov(Bojana Beović, Roman Bošnjak, Petra15.45 OdmorBogovič, Mitja Benedičič)16.15 Kirurške okužbe v otorinolaringološkemin maksilofacialnem področju (JernejPodboj, Klemen Jenko, Anton Gros,Avgust Župevc, Jože Cimperman,Tomaž Jurca)16.49 Kirurške okužbe srca in prsnegakoša (Tatjana Lejko Zupanc, ToneGabrijelčič, Borut Geršak, NatalijaPlaninc Strunjaš in sodelavci)Sobota, 24. marca 20079.15 Kirurške okužbe v trebušni votlini(Mojca Matičič, Daša Cerar, BojanaBeović)9.40 Kirurške okužbe na področju rodil(Vera Maraspin Čarman, Tanja Blejec,Andreja Štolfa Gruntar, Jerneja VidečnikZorman)10.05 Kirurške okužbe mehkih tkiv, kosti insklepov (Stanka Lotrič Furlan, TadejaKotar, Drago Dolinar)10.30 Odmor11.00 Najpogostejše okužbe, ki zahtevajokirurško zdravljenje, pri otrocih (MarkoPokorn, Anja Radšel)11.25 Kirurška profilaksa (Jelka ReberšekGorišek, Rajko Saletinger)11.50 Kirurško zdravljenje okužb v ambulantidružinskega zdravnika (Primož Karner,Nadja Alikadič in sod.)Kotizacija: 100 EUR (DDV je vključen).Informacije:ga. Simona Rojs, ga. Andreja Sorman,Tajništvo Klinike za infekcijske bolezni invročinska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana,T: 01 522 42 20, 522 21 10, F: 01 522 24 56,E: simona.rojs@kclj.si, andreja sorman@kclj.si;DELOVNA MESTACenter za vojne veterane, SPS Interna klinika,Klinični center Ljubljanaobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista interne medicine(m/ž)za nedoločen čas v hospitalni in ambulantnidejavnostiPogoji: opravljen specialistični izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, znanje enega tujega jezika.Zaželeno vsaj dve leti specialistične prakse.Informacije:Tajništvo CVV, Bolnišnica dr. Petra Držaja,Vodnikova 62, Ljubljana,T: 01 583 81 10.Zdravstveni dom Koperobjavlja prosto delovno mestozdravnika (m/ž)v službi nujne medicinske pomočiza določen čas enega leta, z možnostjozaposlitve za nedoločen čas.Pogoji: diploma medicinske fakultete, opravljen strokovni izpit, dve leti delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 15 dni poobjavi razpisa na naslov:Zdravstveni dom Koper,Dellavallejeva 3, 6000 Koper.Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30dneh po objavi razpisa.november 2006 • ISIS

110DELOVNA MESTAV podjetju Femina center, d.o.o.,Zavod za zdravstveno zavarovanje SlovenijeSplošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptujdružba za opravljanje zdravstvene dejavnosti napodročju ultrazvočne in ginekološke dejavnosti,z dodeljeno koncesijo za UZ-diagnostiko s straniMinistrstva za zdravje RS, zaposlimozdravnika (m/ž)za delo v zasebni UZ-ambulanti.Pričakujemo: končana medicinska fakulteta, opravljena specializacija iz rentgenologije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, zaželene delovne izkušnje, aktivno znanje slovenskega jezika, poskusno delo 4 mesece.Nudimo: zaposlitev za nedoločen čas, tedenski delavnik (enoizmenski)v obsegu 40 ur, stimulativno nagrajevanje, možnost izobraževanja.Kandidati naj prijave o izpolnjevanju pogojev inkratek življenjepis pošljejo na naslov: Feminacenter, d.o.o., Gasparijeva 11, 1000 Ljubljana. Zavse informacije pokličite na GSM: 041 665 695,Tatjana Garbajs, univ. dipl. ekon., direktorica.Zdravstveni dom Slovenj Gradeczaposlidva zdravnika (m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, sekundarijatali ustrezna specializacija, veljavna licenca in znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Na voljo je družinsko stanovanje.Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojevpošljite na naslov:Zdravstveni dom Slovenj Gradec,Partizanska pot 16, 2380 Slovenj Gradec.objavlja prosta delovna mestanadzornega zdravnika I. v OE (m/ž)V Območni enoti Ljubljana (eno delovno mesto)V Območni enoti Novo mesto (eno delovno mesto)Glavna področja dela: določanje pravic zavarovancem in izvajanjenadzora izvajalcev, opravljanje izvedenskega dela.Pogoji: doktor medicine, specialist (zaželenospecialist medicine dela, prometa in športa), tri leta delovnih izkušenj, strokovni izpit iz splošnega upravnegapostopka (izbrani kandidat, ki ob razpisutega izpita ne bi imel opravljenega, ga jedolžan opraviti najkasneje v roku šestihmesecev od dneva zaposlitve), 1. st. jezikovnih znanj, poznavanje dela z osebnim računalnikom(urejanje besedil in preglednic) ter e-pošte.nadzornega zobozdravnika (m/ž), vObmočni enoti LjubljanaGlavna področja dela: izvajanje medicinskega nadzora opravljanjazobotehničnih storitev in predlaganje ukrepov,Pogoji: doktor stomatologije, specialist (zaželenospecialist medicine dela, prometa in športa), dve leti delovnih izkušenj, strokovni izpit iz splošnega upravnegapostopka (izbrani kandidat, ki ob razpisutega izpita ne bi imel opravljenega, ga jedolžan opraviti najkasneje v roku šestihmesecev od dneva zaposlitve), poznavanje dela z osebnim računalnikom(urejanje besedil in preglednic) ter e-pošte.Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas strimesečnim poskusnim delom.Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnostikomuniciranja in reševanja problemov, sposobnostiorganiziranja in analitičnega mišljenja, sposobnostiskupinskega dela, sposobnosti hitre presoje insodelovanja, predvsem pa profesionalnost insamoiniciativnost ter pripravljenost za pridobivanjespecifičnih znanj s področja zdravstvenegazavarovanja.Novim sodelavcem ponujamo dinamično delov urejenem okolju ter možnost strokovnegaizpopolnjevanja in razvoja.Pisne prijave s predstavitvijo dosedanjega dela inizkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite vosmih dneh od objave na naslov:ZZZS – OE Ljubljana, Pravno-kadrovski oddelek,Miklošičeva c. 24, 1507 Ljubljana(za delovno mesto v Območni enoti Ljubljana).ZZZS – OE Novo mesto, Pravno-kadrovski oddelek,Prešernov trg 7, 8000 Novo mesto(za delovno mesto v Območni enoti Novo mesto).Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku.objavlja prosta delovna mesta:1. specialista s področja interne medicine(m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljena specializacija in specialistični izpitiz interne medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika.2. specialista s področja ginekologije inporodništva (m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljena specializacija in specialistični izpitiz ginekologije in porodništva, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika.3. specialista s področja pediatrije (m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljena specializacija in specialistični izpitiz pediatrije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika.4. specialista s področja otorinolaringologije(m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljena specializacija in specialistični izpitiz otorinolaringologije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s štirimesečnim poskusnim delom.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev,kratkim življenjepisom in opisom dosedanjihdelovnih izkušenj pošljite v osmih dneh po objavina naslov: Splošna bolnišnica dr. Jožeta PotrčaPtuj, Potrčeva 23-25, 2250 Ptuj.Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh posprejeti odločitvi.ISIS•november 2006

DELOVNA MESTA111Zdravstveni dom DomžaleSplošna bolnišnica CeljeZdravstveni dom Bohinjobjavlja prosto delovno mestozdravnika (m/ž)za potrebe službe NMP in ambulante splošnemedicine za nedoločen čas s polnim delovnimčasom.Pogoji: končan študij na medicinski fakulteti– program medicina, opravljen strokovni izpit oziroma sekundarijat, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, vozniški izpit B-kategorije, poskusno delo štiri mesece, usposobljenost za delo v urgentni medicini.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevsprejemamo osem dni po objavi na naslov:Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2,1230 Domžale.objavlja prosta delovna mesta:2 zdravnikov specialistov pediatrije (m/ž)1 zdravnika specialista radiologije (m/ž)1 specializanta radiologije (m/ž)K sodelovanju vabimo kreativne zdravnikespecialiste oziroma specialistke, ki imajoopravljen specialistični izpit s področja pediatrijeoziroma radiologije z veljavno licenco Zdravniškezbornice Slovenije in aktivno obvladajo slovenskijezik. Za področje radiologije vabimo tudizdravnike specializante radiologije z ustreznimidokazili o specializaciji v teku.Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločenčas, s polnim delovnim časom in štirimesečnimposkusnim delom.Izbranim kandidatom ali kandidatkam nudimomožnost strokovnega razvoja, plačilo pokolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnikein po potrebi službeno stanovanje.Pisne ponudbe z navedenimi dokazilipričakujemo v kadrovsko-splošni službi SBCelje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje, s pripisom“za razpis”, do 15 dni po objavi.objavlja prosto delovno mestozdravnika specialista pediatrije (m/ž)Pogoji: diploma medicinske fakultete in opravljenstrokovni izpit, opravljen specialistični izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, državljanstvo Republike Slovenije alidovoljenje za delo v RS, vozniški izpit B-kategorije, aktivno znanje slovenskega jezika, poskusno delo tri mesece.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom. Nastop dela takojoziroma po dogovoru.Rok prijave: 30 dniKandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni domBohinj, Triglavska cesta 15, 4264 BohinjskaBistrica.O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh pozaključku zbiranja prijav.Javni zavod Zdravstveni dom RadečeZdravstveni dom Ivančna GoricaOZG Kranj, OE Zdravstveni dom Radovljicaobjavlja prosto delovno mestozobozdravnika v ambulanti za odrasle (m/ž)Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena za določenčas šest mesecev. Poskusno delo v skladu zdoločili Kolektivne pogodbe za zdravnike inzobozdravnike.Pogoji: končana medicinska fakulteta - smerdentalna medicina, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje – eno leto,Rok za oddajo vlog je 15 dni.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratek življenjepispošljejo na naslov: Javni zavod Zdravstveni domRadeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče.Za vse informacije, prosimo, pokličite naT: 03 568 02 00.zaposli2 zdravnika splošne medicine (m/ž)enega za nedoločen čas, drugega za določenčas.Pogoji: končana medicinska fakulteta in strokovniizpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje bomo sklenili za poln delovničas.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevpošljite na naslov:Zdravstveni dom Ivančna Gorica,Cesta II. grupe odredov 16, 1295 IvančnaGorica.Za dodatne informacije smo dosegljivi natelefonski številki: 01 781 90 20.objavlja prosto delovno mesto:zdravnika po končanem sekundarijatu (m/ž)alispecialista družinske/splošne medicine(m/ž)Pogoji: zdravnik s končano medicinsko fakulteto,opravljenim strokovnim izpitom insekundarijatom ali zdravnik s končanospecializacijo iz družinske/splošne medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne medicine, vozniški izpit B-kategorije, poskusno delo šest mesecev, znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Rok prijave: 30 dni.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Osnovno zdravstvo Gorenjske, OE Zdravstvenidom Radovljica, Kopališka ulica 7, 4240Radovljica.O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh pozaključku zbiranja prijav.november 2006 • ISIS

112DELOVNA MESTAOZG Kranj, OE Zdravstveni dom RadovljicaJavni zavod Zdravstveni dom RadečeZdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnikobjavlja prosto delovno mesto:zdravnika specialista pediatrije (m/ž)Pogoji: diploma medicinske fakultete, opravljenstrokovni izpit in sekundarijat, opravljen specialistični izpit iz pediatrije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje pediatrije, znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom. Nastop dela takojoziroma po dogovoru.Rok prijave: 30 dni.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Radovljica,Kopališka cesta 7, 4240 Radovljica.O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh pozaključku zbiranja prijav.Zdravilišče Laškoprisrčno vabi v kreativno delovno okoljenovega/vo sodelavca/ko zdravnika specialistainternista kardiologa (m/ž)Delo v specialistični ambulanti ponuja nove strokovneizzive na področju kardiologije. V našem sodobnemin stimulativnem okolju smo odprti za noveideje in z veseljem pričakujemo prijetno osebo, ki bouspešna pri individualnem strokovnem delu z gostiin je pripravljena s pozitivno energijo in z znanjemprispevati h kakovostnemu delu delovne skupine.Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljena specializacija, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, državljanstvo RS, aktivno znanje slovenskega in enega tujegajezika ter pasivno znanje enega tujega jezika, poskusno delo šest mesecev.Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločenčas s polnim delovnim časom. Nastop dela podogovoru.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh poobjavi na naslov Zdravilišče Laško, Zdraviliškacesta 4, 3270 Laško.Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh pokončanem zbiranju prijav.ISIS•november 2006objavlja prosto delovno mestoa) zdravnika specialista pediatrije oziromašolske medicine (m/ž) alib) zdravnika specialista družinske medicinez opravljenim podiplomskim tečajem zavarstvo otrok, šolarjev in mladine (m/ž)alic) zdravnika specializanta družinskemedicine z opravljenim licenčnim izpitom(m/ž)Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena za nedoločenčas. Poskusno delo v skladu z določili Kolektivnepogodbe za zdravnike in zobozdravnike.Pogoji k točki a: končana medicinska fakulteta, specializacija iz pediatrije oziroma šolskemedicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje – eno leto, vozniško dovoljenje B-kategorije, poskusno delo štiri mesece.Pogoji k točki b: končana medicinska fakulteta, specializacija iz družinske medicine, opravljen podiplomski tečaj za varstvo otrok,šolarjev in mladine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje – eno leto, vozniško dovoljenje B-kategorije, poskusno delo štiri mesece.Pogoji k točki c: končana medicinska fakulteta, specializant družinske medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje – eno leto, vozniško dovoljenje B-kategorije, poskusno delo štiri mesece.Rok za oddajo vlog je osem dni.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratek življenjepispošljejo na naslov: Javni zavod Zdravstveni domRadeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče.Za vse informacije prosimo pokličite naT: 03 568 02 00,direktorica Ingrid Kus Sotošek, dr. med.objavlja dve prosti delovni mestizdravnika specialista pediatra oziromaspecialista šolske medicine oziroma zdravnikas podiplomskim tečajem zdravstvenegavarstva žena, otrok in mladine ali zdravnika pokončanem sekundarijatu (m/ž)Eno delovno razmerje bo sklenjeno zadoločen čas (nadomeščanje delavke v časuporodniškega dopusta) s polnim delovnimčasom, drugo pa za nedoločen čas s polnimdelovnim časom.Pogoji: opravljena specializacija iz pediatrije oziromašolske medicine ali podiplomski tečajzdravstvenega varstva žena, otrok in mladineali opravljen sekundarijat s preizkusomusposobljenosti, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, državljanstvo Republike Slovenije ali delovnodovoljenje, aktivno znanje slovenskega jezika, poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljejo v osmih dneh po objavi nanaslov: Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik,Novi trg 26, 1241 Kamnik.OGLASIOddamzobno ordinacijo v IOC Trzin, nedoločen čas,1 turnus po dogovoru.Po petih letih možnost prevzema pacientovin nakup ordinacije.INFORMACIJE:041 643 500, ZickeroZickero, d.o.o.Hrastovec 18, 1236 Trzin

114STROKOVNA SREČANJASplošna in družinska medicina v skupnostiTamara Fras StefanLetos smo se zdravniki splošne in družinske medicine od 19. do 23. septembrapetnajstič zbrali na Bledu. Zbralo se nas je 59 udeležencev iz večine evropskih držav.Učili in poučevali smo se o splošni in družinski medicini v skupnosti.Delo je potekalo po utečenem invnaprej skrbno pripravljenemprogramu. Vsak izmed petihprogramsko polno izpolnjenihdni se je začel s predavanjem.Sledilo je delo v štirih skupinah, ki so jih vodiliorganizatorji tečaja Yonah Yaphe, JustinAllen, Jaime Correia de Sousa in ManfredMaier. Ob izmenjevanju izkušenj in znanj smoudeleženci pričeli pripravljati modul o splošniin družinski medicini v skupnosti. Po neformalnemkosilu in popoldanskem predavanjusmo se ponovno zbrali v skupinah in pridnoustvarjali do večera.Predavatelji so nam na svojih predavanjihpokazali nekaj izhodiščnih vsebin, ki smo jih vskupinah kasneje natančneje opredelili. YonahYaphe nam je predstavil uvod v medicino vskupnosti in opredelitev potreb skupnostiter virov v njej. Skupne osnove za zdravnike,javno zdravje in socialne službe ter kasneješe etične dileme med osebnimi potrebami inpotrebami skupnosti nam je predstavil ManfredMaier. Justin Allen nas je prijazno poučil,kako uspešno pripravimo modul o mediciniv skupnosti, Jaime Correia de Sousa pa je prikazal,kako vrednotimo potrebe posameznihskupin bolnikov. Posebej moram omeniti predavanjeIgorja Švaba. Presunil nas je z zgodbobolnika s psihiatrično boleznijo in njegovegaspoprijemanja z njo. Ponovno nas je navedel napremislek o nujnosti bolnišničnega zdravljenjapsihiatričnih bolnikov, krhkem ravnovesjumed zdravili in o sopojavih zdravljenja in kakovostiživljenja takih bolnikov, kakor ga občutijooni sami. Vsa predavanja so bila tehnično instrokovno vzorno pripravljena.Iz meglenega in zelo obširnega naslova jetako dan za dnem nastajala bolj oprijemljivain vsakodnevno uporabna vsebina.Mimogrede smo postavljali in opredeljevalinamene in cilje vsebin, njihove značilnosti(znanje, veščina, odnos), načine posredovanjavsebin odraslim učencem, načine preverjanjaznanja, ocenjevanja in vrednotenja dosežkov,pozno popoldne ob poročanju o delu skupinpa smo vadili veščine javnega nastopanja inbili deležni tako graj kot pohval (tudi njihovoposredovanje je posebna veščina, ki se je lahkonaučimo na Bledu). Spoznali smo Kolbovkrog znanja, Bloomovo taksonomijo, pa presečnostmed bolnikovim videnjem bolezni,zdravnikovo diagnozo bolezni in tako nastaloprimarno, sekundarno, terciarno ter kvartarnopreventivo.Sredi tedna smo obiskali Občino Bled,ŠENT, Center za socialno delo in … in takos terenskim delom udejanjili medicino vskupnosti. Večerne dejavnosti je, kot vednobrezhibno, organizirala Nena Kopčavar Guček.Uživali smo na sprehodu okrog Blejskegajezera, plesnem tečaju, tekmi v vaterpolu, prepevanjuokteta in svečani večerji.Zadnji dan smo najprej poslušali o izkušnjahsvojih kolegov iz različnih držav. Predstaviliso nam, kako je potekal tečaj Leonardov Srbiji, kako se spoprijemajo z nasiljem vdružini zdravniki na Portugalskem, kako potekadodiplomski študij v sklopu družinskemedicine v Južni Ameriki, kako se združujejo,delujejo in poučujejo družinski zdravnikina Portugalskem, predstavljeni sta nam bilidoktorska študija romunske predstavnice osprejemanju trpljenja ob umiranju ter študijasrbske kolegice o naslanjanju določenih skupinbolnikov na skupnost.Sledile so predstavitve dela v skupinah.Vsaka izmed skupin je pripravila modul, učnodelavnico oziroma tečaj za študente medicine,specializante ali zdravnike o obravnavani temi.Naše izdelke, kot tudi predavanja in fotografije,si lahko ogledate na spletni strani Združenjazdravnikov družinske medicine.Na zadnjem skupnem srečanju smo strnilivtise in se poslovili do prihodnjega leta.Zahvalili smo se svojim predavateljem inorganizatorjem, še posebej Janku Kersniku,ki je bil tudi letos glavni organizator s samimipresežniki označenega blejskega tečaja. Večinase nas bo – sodeč tako po poslovilnih govorihkot tudi izkušnjah – na Bled vrnila septembra2007. Pogovarjali, učili in poučevali se bomoo plemenitenju splošne in družinske medicinez bolnikovimi vrednotami. Toplo ste vabljeni,saj je vreme vedno lepo in družba vedno odlična.ISIS november 2006

116STROKOVNA SREČANJAKOPB: dileme zgodnjega odkrivanja v očehdružinskega zdravnikaVzadnjih letih je bilo zdravnikomdružinske medicine ponujenegaprecej izobraževanjav zvezi s KOPB, največkrat vokviru predavanj in delavnic,ki jih organizira Združenje zdravnikov družinskemedicine, prav tako pa tudi v organizacijispecialistov pulmologov. Temu je gotovo botrovalodejstvo, da je bolezen po vsem svetu intudi pri nas preredko in prepozno prepoznana.V Evropi deluje več delovnih skupin, ki seukvarjajo z izboljšanjem obravnave pljučnihbolezni: General Practise Airways Group- GPIAG, Primary Care Respiratory Group(IPCRG), International Primary Care AirwayGroup (IPAG) . Te skupine, glede na svoj izvorv osnovnem zdravstvu, se še posebej ukvarjajoz diagnostičnimi algoritmi na podlagi simptomov,ki naj bi bili v pomoč pri vsakodnevnemdelu v realnosti ambulante družinske medicine.Temeljijo na ugotavljanju ljudi s povečanimtveganjem za kronične bolezni dihal, npr. zaKOPB, ki potrebujejo nadaljno obravnavo nanačin, ki je v določenih razmerah optimalen.Posebej zanimivi za uporabo v ambulantahdružinske medicine so vprašalniki, ki jih jeoblikovala skupina IPAG in v točkovnemsistemu opredeljujejo verjetnost KOPB obupoštevanju prisotnosti in resnosti simptomov,ki kažejo na bolezen.Koliko je pri nas bolnikov s KOPB, ni natančnoznano, saj le malo ambulant družinskemedicine premore registre kroničnih bolnikov.S šifriranjem pa je sploh križ! Eva HummersPradier, profesorica z univerze v Hamburgu,je v projektu MedVip, v katerem so ugotavljalikakovost obravnave s pomočjo podatkov izelektronske kartoteke, ugotovila, da je šifriranjenedosledno in obravnava bolezni zapisana površno.Nič drugače kot v papirni verziji. Vendarslabo šifriranje ni razlog premajhnega številaprepoznanih bolnikov. Za bolnike v začetni fazije znano, da niso dejavni iskalci pomoči za svojetežave. Začetne znake bolezni, običajno je tokronični kašelj, ki se mu kasneje pridruži izkašljevanje,sprejmejo kot nekaj, kar je povezanos kajenjem in ni bolezensko. Tudi pogostejšein dolgotrajnejše okužbe dihal raje pripisujejostresom, preobremenjenosti ... V tej fazi se nihčeposebej ne vznemirja. Če nimajo “smole” inDavorina Petekne naletijo na zdravnika, ki je močneje zavzetza preventivno delovanje in vztrajno poskušasvetovati o prenehanju kajenja, se ne dogajanič. Morda v globini bolnikove duše tli strahpred rakom pljuč, KOPB pa vnaprej vznemirjale redko katerega. V multicentrični raziskaviUplift, ki še poteka, je ugotovljeno, da je v 70odstotkih prvi znak KOPB, zaradi kateregapridejo k zdravniku, kratka sapa, hkrati pa jeto tudi najbolj moteč simptom.V splošnem ljudje slabo poznajo značilnostite bolezni. Še mnogi bolniki z blažjimi oblikamiKOPB ne vedo točno, kakšno bolezen imajo.Mnogi ne vedo, kaj pomeni kratica, nekateritudi tega ne, kakšne bolezenske spremembe sonastale. Kakšen je obseg nepoznavanja lastnebolezni, nam najbolje pokažejo kvalitativneraziskave, v katerih bolniki v fokusnih skupinahali v individualnih intervjujih podajajo mnenjain svoja stališča o bolezni. Angleški družinskizdravnik in raziskovalec Rupert Jones je leta2003 na srečanju EGPRN, mrežne skupine zaraziskave v družinski medicini, predstavil kvalitativnoraziskavo bolnikov s KOPB, v kateri seje izkazalo, da so se bolniki čutili osamljene vnaporih za odvajanje od kajenja in da niso dobilidovolj natančnih informacij in pouka o telesnidejavnosti in prehrani glede na značilnosti bolezni.Ne glede na to, da se bolniki s KOPB naGolniku in v drugih bolnišnicah vključijo v programrehabilitacije in pouka, ki naj bi jih naučilsamovodenja in samooskrbe svoje bolezni, jepotrebno tudi poučevanje tistih, ki bolnišničnegazdravljenja še niso potrebovali. Znano je, daje vzpodbujanje sprememb življenjskega sloganehvaležen posel, vendar se tudi naše znanjeo tehnikah motiviranja, kratkem svetovanjuin vzpodbujanju samooskrbe izboljšuje. Brezsprememb bolnika prepustimo napredovanjubolezni v hujše stopnje, ki močno zmanjšujejokakovost njegovega življenja.Ko bolniki opazijo, da so telesno vednoslabše zmogljivi in da jim hoja navkreber,nato pa tudi po ravnem povzroča vedno večjetežave, se le oglasijo na pregled. Diagnozolahko postavimo dokaj hitro. Večina ambulantdružinske medicine pri nas nima spirometrije,ki predstavlja osnovno preiskavo v odkrivanjuKOPB. Preiskava je enostavno dostopna obnapotitvi k pulmologu. Neopremljenost sspirometri v naših ambulantah ni nič nenavadnegaza Evropo. O zgodnjem odkrivanjuKOPB na kongresih družinske medicine največgovorijo Španci, Portugalci, Italijani, skratka,predstavniki kadilsko “močnejših” držav. Pa tudinjihove ambulante na osnovni ravni večinomanimajo spirometrov. Angleži, pojem celostnedružinske medicine, preizkušajo različne načinepribližanja spirometrije tistim, ki jo potrebujejo.V Plymouthu so v okviru pilotskega projektauvedli mobilne spirometrijske enote, ki sokrožile med ambulantami na določenem področju.Na ta način so zagotavljali kakovostnoizvedbo preiskave in se izognili slabi izkoriščenostiaparata, saj po eni strani obstaja željapo spirometriji na osnovni ravni, po drugi paje večkrat spirometer še tam, kjer ga imajo, nezadostnouporabljan. Hkrati so mobilne enotepredstavljale podporno službo v oskrbi novoodkritih bolnikov, saj so tudi v Veliki Britanijiambulante preobremenjene z rutinskim delomin je bila zunanja pomoč zelo dobrodošla.Ni verjetno, da se bodo naše ambulantehitro opremile s spirometrijskimi aparati.Mnogo spirometrov se nahaja v ambulantahza medicino dela, a se za potrebe družinskemedicine le redko uporabljajo, pa čeprav je bilože pred leti vpeljano izobraževanje zdravnikovdružinske medicine in medicinskih sester, ki biizvajale preiskavo. Kljub temu se zgodnjemuodkrivanju KOPB ne smemo odpovedati.Ob upoštevanju dobro znanih dejstev, katereskupine so tiste s povečanim tveganjemza zbolevanje, lahko s pomočjo enostavnihvprašalnikov ali pa kar z uporabo usmerjenihvprašanj najdemo tiste kadilce, pri katerihje potrebna diagnostika. Če obravnavamokajenje in opredelimo njegovo trajanje terštevilo pokajenih cigaret, če dejavno iščemo– in najdemo! – simptome, ki lahko kažejona bolezen, lahko doprinesemo k zgodnjemuodkrivanju. KOPB se drži mnenje, da so ljudjepač sami s svojo razvado krivi za težave, inprepričanje, da učinkovitega zdravljenja takoni. Če je zgodnje odkrivanje cilj, ki smo si gapostavili, je potreben dejaven pristop. Res niozdravitve in izboljšanja zapore bronhijev, kije že prisotna. Možna je upočasnitev napredovanjabolezenskih znakov in znatni vplivna ohranjanje kakovosti življenja. ISIS november 2006

STROKOVNA SREČANJA117Novosti na področju ocenjevanjav mediciniJanko KersnikOd 11. do 14. oktobra 2006 sem se v Pragi udeležil sestankaEvropske akademije učiteljev v družinski medicini (EURACT).kako skandinavske države prisegajo predvsemna mentorjevo oceno in na strukturirana pisnavprašanja (MEQ). Na Danskem se pri ocenjevanjuspecializantov naslanjajo predvsem nalist specializanta, ki vsebuje več kot 100 nalog,ki jih mora opraviti specializant. Na podlagitega dokumenta in listov specializantov izdrugih držav bomo v okviru Euracta pripravilienotne smernice za ocenjevanje. V ta namensmo pripravili tudi tečaj o ocenjevanju, ki bonaslednje leto jeseni v Zakopanih na Poljskem.Poleg teoretičnih osnov bo pokrival tudi izbirnavprašanja (MCQ), strukturirana pisnavprašanja (MEQ), praktične postaje (OSCE)in neposredno opazovanje pri delu. V pripravoin izvedbo tega tečaja sem se dejavno vključiltudi sam.Lokalni organizatorji so nas razvajaliz dobro hrano, zanimivimkulturnim programom in vožnjoz ladjo po Vltavi. Praga je zanimivosrednjeevropsko mesto, naprvi pogled podobno vsem glavnim mestomokoli nas, ki so del svojega obstoja preživelav Avstro-Ogrski monarhiji. V primerjavi sštevilnimi drugimi mesti v sosednjih državahima nenavadno uspešen prometni režim vmestu. Obenem se odlikuje tudi po zanimivivključitvi dobro ohranjenih srednjeveškihelementov, kot je npr. Karlov most, in stavb izobdobja secesije v sodobno podobo velemestaz okoli milijon prebivalci.Na sestanku smo potrdili pokroviteljstvoEuracta 16. mednarodnega tečaja na Bledu leta2007, ki bo potekal od 18. do 23. septembra.V sklopu Euracta bomo tečaj predstavili nakonferencah Svetovne organizacije zdravnikovdružinske medicine (WONCA) v Parizuin Singapurju v letu 2007 v obliki delavnic.Razpravljali smo o številnih vprašanjih, ki sopomembna na področju izobraževanja v medicini.Posebno pozornost smo namenili ocenjevanjuštudentov in specializantov. Ugotovilismo, da se praksa močno razlikuje od sodobnihspoznanj, katere metode so resnično zanesljivein dajo standardizirane odgovore. Zanimivo je,Naslednji sestanek upravnega odborabo prihodnje leto v Zagrebu. Mentorji inasistenti družinske medicine se bodo polegtradicionalnega tečaja na Bledu lahko udeležiliEuractovega tečaja o poučevanju v medicini vŠvici, kjer je eden od vodij tečaja Igor Švab inimamo možnost izkoristiti štiri sponzoriranamesta, in specializiranega tečaja o ocenjevanjuna Poljskem. Vse informacije lahko dobite naelektronskem naslovu Združenja zdravnikovdružinske medicine zzdm_sfms@yahoo.com.november 2006 ISIS

118STROKOVNA SREČANJAKakšno bo osnovno zdravstveno varstvov Evropi v prihodnje?Danica Rotar PavličJulius center, National Assotiation Primary Care, The NetherlandsInstitute for Health Services Research NIVEL, National Network of IntegratedPrimary Care in European Forum for Primary care so nedavno v Utrechtuorganizirali kongres o prihodnosti osnovnega zdravstvenega varstva, na katerem jesvoje izkušnje izmenjalo več kot 100 udeležencev iz Evrope, Kanade in ZDA.Srečanje, ki ga je odprl znani urednikrevije European Journal of PublicHealth, prof. Jouke van der Zee,se je začelo z obiskom malega mestaLeidsche Rijn. Ogledali smo sizdravstveni center, ki bi ga glede na strukturozaposlenih lahko primerjali z manjšim zdravstvenimdomom v Sloveniji.Na Nizozemskem zdravnika splošne medicinena dan obišče 30 bolnikov in opravi12 telefonskih posvetov, ki so tudi finančnoovrednoteni. Na teden opravi 20 hišnih obiskov,v okviru katerih ne rešuje le težav bolnikovs hudimi boleznimi, ampak tudi socialne inpsihološke težave posameznikov in družin.Povprečno število obiskov na bolnika na letoznaša 3,8 (v Sloveniji 7). Na Nizozemskemdeluje 9642 zdravnikov splošne medicine, odkaterih jih tretjina dela v samostojni ambulanti,tretjina v dualni ambulanti s še enim zdravnikomin tretjina v skupinski praksi. Številoskupinskih centrov na Nizozemskem narašča,saj tako zdravniki lažje koordinirajo delo teruporabljajo skupni računovodski in upravniservis. Število obiskov pri zdravniku je manjšekot v Sloveniji, med drugim najbrž tudi zato,ker imajo dobro razvito mrežo organizacij zaoskrbo na domu (192 organizacij). Bolnikiimajo na voljo še primarno oskrbo na področjuduševnega zdravja, v kateri sodelujejo socialnidelavec, psiholog, psihiatrično specializiranamedicinska sestra in zdravnik splošne medicine.Tudi v zdravstvenem centru Leidsche Rijnje vsaj en dan v tednu prisoten socialni delavec,ki skupaj z drugimi strokovnjaki sodeluje prireševanju psihosocialnih težav prebivalcev.Zdravnik splošne medicine napoti k socialnemdelavcu povprečno 8,8 bolnika in k psihologu8,4 bolnika na 1000 prebivalcev. V centru senahajajo tudi lekarna, sodoben fizioterapevtskicenter in center za delovno terapijo. V neposrednibližini je restavracija, v kateri so zaposleniljudje z motnjo v duševnem razvoju. Medkosilom smo se lahko sami prepričali, kakopomembna je integracija oseb z razvojnimimotnjami v normalno okolje. Govorci so posebejpoudarili pomen skrbi za ranljive skupineljudi, ki so brez urejenega sistema družbenepomoči pogosto izpostavljeni telesnemu induševnemu nasilju. Primarno zdravstvenovarstvo je po njihovem mnenju učinkovito, čedeluje povezano, saj s tem zmanjšuje pritisk nasekundarno raven zdravstvenega varstva.Posebnega zanimanja je bil deležen podrobenogled ambulant splošne medicine.Zdravniki so predstavili sofisticirano, a enostavnodelo s pomočjo elektronskih kartotek.Računalniški program jim ob zapisu kliničnediagnoze ponudi listo zdravil prvega izbora, izmedkaterih zdravnik izbere najprimernejše innatisne recept. Pri delu uporabljajo 60 različnihsmernic za delo zdravnika splošne medicine.Ni redko, da se posvetujejo s kliničnimi specialistis pomočjo elektronske pošte. Tako sozadovoljni vsi: bolnik, ki mu ni treba hoditi nakliniko, specialist, ki ima krajši čakalni čas, inizbrani zdravnik, ki na preprost način razrešistrokovno vprašanje. V elektronski kartotekise nahajajo tudi vsi laboratorijski izvidi inodpustna mnenja bolnišničnih zdravnikov. Vnekaterih zdravstvenih centrih lahko zdravnikposreduje recept lekarni po elektronski poti.Obisk zdravstvenega centra Leidsche Rijnje udeležence spodbudil k razmišljanju o novihizboljšavah v lastnih državah. Sama sem seob tem spomnila na desetletna prizadevanjaKatedre za družinsko medicino za vsesplošnovpeljavo in uporabo takšnih elektronskihkartotek, ki bi omogočale ne le štetje obiskov,diagnoz in količnikov, temveč bi bile predvsemstrokovna podpora zdravnikom ter možnost zaizmenjavo podatkov z laboratoriji in kliničnimispecialisti.V naslednjih dneh srečanja so bile razpravein plenarna predavanja usmerjeni predvsemk izzivom prihodnosti. Govorci so menili, dase bodo morali zdravniki skupaj s svojimisodelavci še bolj učinkovito sporazumevatiz bolniki (klienti, uporabniki). Prilagoditi sebodo morali tistim bolnikom, ki bodo odgovorena svoja vprašanja že prej iskali nainternetnih straneh, kjer se bodo pozanimalitudi o ustanovah in specialistih, ki se ukvarjajoz njihovo zdravstveno težavo. Hkrati bodomorali še naprej skrbeti za tiste, pri katerih jesposobnost samooskrbe bistveno zmanjšanazaradi starosti ali teže bolezni. Zaradi staranjaprebivalstva v Evropi je neizogibno, da vsakadržava na osnovni zdravstveni ravni čim boljrazvije službe za oskrbo na domu ter doreče,kako bo potekalo sodelovanje z zdravniki.Klasični metodi dela, ki bo vedno sestavni delpoklica družinskega zdravnika, se bo gotovopridružila nova – od elektronskega naročanjado doslednega vključevanja ozaveščenegabolnika v zdravstveno oskrbo. Treba bo tudiopredeliti, kako in kam usmerjati bolnike, kise na izbranega zdravnika obrnejo po nasvetglede genskega testiranja.Posebno zanimanje je vzbudilo predavanjedr. Angele Coulter s Pickerjevega inštituta(www.pickereurope.org), ki med drugimpreiskuje pričakovanja bolnikov (vse pogostejeuporabljajo besedo uporabnik, klient).Soodločanje bolnikov je v splošni medicinimed posameznimi specialnostmi sicer nanajvišji ravni, a je še vedno premalo upošte-ISIS november 2006

STROKOVNA SREČANJA119vano. Dokazano je, da vključevanje bolnikovv zdravstveno oskrbo vodi ne le k večjemuzadovoljstvu, temveč tudi k boljšim izidomzdravljenja. V raziskavah Pickerjevega inštitutaso bolniki navedli, da jim zdravnik pogosto nerazloži stranskih učinkov predpisanih zdravil;prav tako si želijo več razlag o tveganjih, ki jihprinaša posamezen način zdravljenja. Vednopogosteje stopa v ospredje tudi vloga splošnegazdravnika kot zdravstvenega vzgojitelja. Ugotoviliso namreč, da zloženke in letaki, ki so navoljo v čakalnicah, pogosto ne dosežejo svojegaizobraževalnega namena, saj so za marsikoganerazumljivi. Izkazalo se je, da bolniki še vednonajbolj zaupajo splošnemu, družinskemuoziroma izbranemu zdravniku.Del srečanja je bil namenjen dokumentom,ki jih pripravlja Europan Forum for PrimaryCare in so tesno povezani z osnovnim zdravstvenimvarstvom. To so: Model obravnavebolnika z diabetesom v osnovnem zdravstvenemvarstvu v Evropi, Krepitev duševnegazdravstvenega varstva na primarni ravni vEvropi, Integrirana oskrba kronično bolnih,Podpora in krepitev bolnikove samooskrbev Evropi, Verižna obravnava v zdravstvenemvarstvu (integracija bolnišnic in sodobnihprimarnih zdravstvenih organizacij). Delavnagradiva, ki smo jih prejeli že pred srečanjem,smo obravnavali in dopolnjevali v manjšihskupinah. Ko bodo usklajena, jih bo Evropskiforum za osnovno zdravstveno varstvo posredovalključnim političnim organizacijam vEvropi ter tako skušal zmanjšati razlike, ki zdajvladajo med različnimi državnimi sistemi.Srečanje je bilo tudi priložnost za pogovorz uredniki pomembnih strokovnih revij s področjaosnovnega zdravstvenega varstva. Začelismo z dogovori glede novih mednarodnihraziskovalnih projektov ter izmenjali izkušnjes področja poučevanja na dodiplomski in podiplomskiravni.Vsi, ki jih zanima članstvo v evropskemforumu, lahko dodatne informacijedobijo na naslovu:European Forum for Primary CarePO Box 19152, 3501 DD Utrecht,The Netherlandsinfo@euprimarycare.nlwww.euprimarycare.org

120STROKOVNA SREČANJAUltrazvok v porodništvu in ginekologijiDarija StrahOd 3. do 7. septembra je v londonskem hotelu Hilton Metropole potekal16. svetovni kongres ultrazvoka v porodništvu in ginekologiji.Lansko leto je potekal v kanadskemVancouvru, drugo leto pa se bomosrečali v Firencah, torej blizu nas,datum je že znan: od 7. do 11.oktobra 2007. Kongres se je po 15letih ponovno vrnil v angleško prestolnico spredsedujočima profesorjema Nicolaidesom(fetalna medicina) in Bourneom (ginekologija).Osvetlili so razvoj kongresa do sedajin “belega” časopisa, kot skrajšano pravimoreviji Ultrasound in obstetrics and gynecology.Revija, ki zajema najpomembnejša strokovnadela s področja ultrazvočne diagnostike, postajavse pomembnejša z rastočim “impactfactorjem”, ki trenutno znaša 2,43. Predstavitevdejavnosti so orisali z minulim delom vsehdosedanjih predsednikov, od katerih je bil prviStuart Campbell, ki mu je Nicolaides posvetilposebno predavanje, sledil mu je Sturlo EikNes, tretji je bil Lawrenca Platt, ki ga je zamenjalnovoizvoljeni Kurt Hecher.Kongres je letos potekal nekoliko drugače.Do sedaj so vedno dan pred začetkomorganizirali tematske predkongresne tečaje izposameznih tem, kot so diagnostika srčnih napak,živčevja, skeletnih anomalij, 3D-ultrazvok,presejalni test nuhalne svetline s teoretičnimizpitom, ovarijska diagnostika, ambulantnaginekologija. Tokrat smo v nedeljo začeli kars plenarnimi predavanji. Odmevno predavanjeje predstavil W. Holzgreve z možnostmineinvazivne genetske diagnostike stanj izfetalne DNA v materini periferni krvi.V Švicidoločajo rezus faktor z genetskim testom, sajje zanesljiv in imunoprofilaksa Rhd-negativneženske ob krvavitvah v nosečnosti, v 28. tednuin po porodu ni več potrebna. Test opravijozgodaj v nosečnosti in glede na znane podatkeje cena določitve faktorja na tak način precejnižja od dosedanje prakse. Možna je določitevspola ploda, avtosomno dominantnih boleznipaternalnega izvora in nekaterih sestavljenihheterozigotnih avtosomno recesivnih bolezni.D. Timmerman je podal pregled razvojain sedanjo klinično prakso klasifikacije indiagnostike ovarijskih cist benignega oziromamalignega izvora. Za unilokularne enostavneciste velja, da so v 99,4 odstotkih benignegaizvora, razlike v malignem potencialu mutilokularnihcist so velike: nizek maligni potencialza multilokularno cisto brez solidnih vložkov,multilokularna solidna cista ali soliden tumorpa sta rakava v približno 10 do 62 odstotkih.Doppler v diferenciaciji glede na pretoke jepomemben glede na stopnjo prekrvljenosti inne absolutne velikosti pretoka. Pomembni soprognostični dejavniki: starost ženske (vsakoleto višje tveganje za tri odstotke), premeralezije in solidne komponentne v njej, predhodnikarcinom zviša tveganje za 5-krat,ascites za 5-krat, pretok v papilarnih poganjkihza 3-krat, nepravilne stene v notranjosti cisteza 3-krat in pretežno solidna komponentaza 2-krat. Tveganje zmanjšujejo bolečina obpregledu, akustična senca pri UZ-pregledu,hormonska terapija. I. Ville je orisal problemnaraščujočega števila dvojčkov, ki predstavljajov Evropi že od 15 do 22 promilov. Stopnjacerebralne paralize na 1000 živorojenih gledena težo je specifično višja pri dvojčkih gledena enojčka: 4,6 v. 1,3 pri težjih od 2500 g inpri vseh ne glede na težo 10,5 v. 2. Visoko tveganjepri trojčkih je prisotno povsod: splavise 16 odstotkov trojčkov, rojstvo pod 1500 gznaša 35 odstotkov in perinatalna umrljivost11odstotkov. K. Nicolaides je povzel presejanjev nosečnosti: že leta 1977 je potekalo presejanjeza spino bifido, DR je znašal 75 odsotkov. Obizpopolnjevanju UZ-tehnike so bili leta 1986opisani centralni znaki okvare, kot so oblikalobanje in malih možganov zaradi herniacije,in tako je omogočena izjemno visoka občutljivostdiagnostike – 98 odstotkov. Prevalencarojstev anencefalije in spine se je zmanjšalaod leta 1986 na 1 do 2,5 na 10.000 otrok. Presejanjeza T21 (trisomija 21) bi imelo z mejo35 let, ko se je začelo, danes zaradi naraščujočestarosti mater že 20-odstotni lažno pozitivnidelež. Ob sedaj uveljavljenem presejanju zNS (nuhalna svetlina), PAPP-A (pregnancyassociated protein A) in ß-hCG (ß-humanihorionski gonadotropin) v 11. do 13. tednudosežemo 90-odstoten DR ob 5-odstotnemlažno pozitivem deležu, kar pomeni tako visokostopnjo odkrivanja kot tudi zmanjšanostopnja izgube zdravega ploda pri invazivnidiagnostiki. Tako se začenja uveljavljati t. i.dvostopenjsko presejanje: pri visokem tveganjuinvazivna diagnostika, pri nizkem tveganjuohrabritev nosečnice za normalen kromosomskirazvoj ploda, pri vmesnem tveganjudoločitev nosne kosti, pretoka v d. venosusu,skozi trikuspidalno zaklopko in meritev obraznegakota. Možno je počakati in narediti šeISIS november 2006

STROKOVNA SREČANJA121morfološki UZ-pregled ploda ali hormonskitest. Ob pozitivni trikuspidalni regurgitaciji jeplodov s T21 65 odstotkov, 66 odstotkov jih imaobraten pretok v d. venosusu, posebej pa je biloopisano merjenje obraznega kota, ki nastanezaradi hipoplazije zgornje čeljustnice: zgornjirob le-te povežeš s čelom oziroma frontalnokostjo. Pri T21 je kot širši od 78 stopinj, kot jeznačilno za kromosomsko normalne plodove;ob 5 odstotkih lažno pozitivnih izvidov ima 70odstotkov T21 kot več kot 85 stopinj. Že leta1983 so začeli s presejanjem za preeklampsijo,zastoj rasti in perinatalno umrljivost. S pretokomv arteriji uterini v 22. do 24. tednu inPerlovim indeksom (PI) več kot 1,5 odkrijemo65 odstotkov nosečnic, ki bodo imele zaradipreeeklampsije tudi plod z zastojem rasti.Kar 75 odstotkov plodov umre v nosečnostizaradi uteroplacentarne insuficience, ki jolahko napovemo z meritvami in natančnimspremljanjem nosečnice po 24. tednu. Le 25odstotkov intrauterinih smrti povrozočijodrugi dejavniki. Najpomembnejši dejavnikiza razvoj preeklampsije so anamneza matere:starost nad 35 let, BMI več kot 30, črna rasa,primipara, predhodna preeklampsija, a. uterinaPI in biokemija: inhibin A in Activin A.Z vsemi dejavniki bi bilo moč odkriti do 90odstotkov preeklampsije pred 34. tednom nosečnosti.Zmanjševanje prezgodnjega porodase kljub naporom v zadnjih 50 letih ni bistvenozmanjšalo. Definicijo prezgodnjega porodaželijo spremeniti na dokončanje nosečnostipred 33. tednom in ne pred 37., saj so zapletiod 34. tedna dalje redki. Metaanaliza cerklažni pokazala statistično zmanjšane stopnjeprezgodnjih porodov, zato v okviru FMFpoteka študija, kjer ob materničnem vratu 15mm ali manj vstavimo v vagino supositorijprogesterona. Po začetnih podatkih naj bi seprezgodnji porod pred 34. tednom zmanjšalza 44 odstotkov.V naslednjih dneh so se zvrstili sklopi tem,kot so fetalni obraz, pljuča, centralni živčnisistem, spina bifida, srce, presejanje v porodništvu,maternalna cirkulacija in napovednosečnostnih zapletov, fetalna hemodinamikain zastoj rasti, MRI-tehnika v primerjavi zUZ-tehniko, sindrom transfuzije od dvojčka kdvojčku (TTTS) in dvoplodna nosečnost, napovedin preprečevanje prezgodnjega poroda,zgodnja nosečnost z ektopično nosečnostjo,splavnostjo, ovarijski tumorji z IOTA-študijo,najpogostejši ginekološki zapleti, uroginekologija,menoragija in nepravilne krvavitve izmaternice, endometrij v menopavzi, onkološkapacientka, kronična pelvična bolečina, ovarijskafunkcija v reprodukciji, endometrioza.Novost odkrivanja obraznih nepravilnosti s3D-tehniko sta opisala L. Platt in B. Benacerraf:3D-prikaz zgornje ustnice, trdega in mehkeganeba pri plodu: “Flipped face view”.do sedaj opisani Campbellovi tehniki obratnegapogleda, torej projekciji ploda iz notranjostinavzven, se je pridružil t. i. “flipped face view”,s katerim odkrjemo nepravilnosti trdega intudi mehkega neba, kar z dvodimenzionalnimprikazom do sedaj ni bilo mogoče. Shize nebain ustnic so četrta najpogostejša prirojena nepravilnostz incidenco 1:700. Obraz postavišv sagitalno ravnino, nato s 3D-sondo visokeločljivosti zajameš volumen obraza s strani dostrani do te mere, da je vključena vsa obraznaširina. Vedno je dobro, da je zajemanje volumnadaljše, saj je ločljivost boljša. Obraz obrnešza 90 stopinj in odmeriš v ravnini A ravninozgornje ustnice, trdega in mehkega neba. Takodobimo celoten prikaz zgornje ustnice, trdegain mehkega neba.S področja zdravljenja izoliranih diafragmalnihhernij z zaprtjem sapnika je poročalaskupina J. Depresta in K. Nicolaidesa: M.Cannie z MRI ugotavlja: pri plodovih brezzaprtja sapnika se pljuča tekom nosečnostiod 26. tedna do poroda povečajo le za 22 odstotkovin možnosti preživetja so minimalne,tudi glede na odsotnost jeter v prsni votlini,takrat je bilo povečanje pljuč 35-odstotno,sicer le 9-odstotno. Po namestivi kanile vsapnik se je pljučni volumen povečal za 110odstotkov. Zapora se običajno odstrani v 34.tednu in takrat beležijo upad volumna za 25odstotkov. Vsekakor je prognoza stanja plodaz endoluminalno zaporo kritične pljučnehipoplazije zelo dobra.Področje presejanja je osvetlila K. Billardoz nizozemskimi rezultati dolgoletnegaspremljanja kromosomsko normalnih otroks povišano NS v nosečnosti: 20 odstotkov jihje imelo zaplete kasneje v nosečnosti, ki si biliodvisni od velikosti NS. Potrebno je vedeti, daje prognoza ploda ob normalni morfologijiv 22. tednu dobra ne glede na velikost NS vprvem tromesečju in da se je v 11-letnem obdobjurodilo 1,5 odstotka otrok z genetskimisindromi in zaostajanjem v nevrološkemrazvoju, v 0,5 odstotka ni bilo mogoče stanjaprepoznati pred rojstvom. A. Tabor je poročalao uvedbi presejanja z NS za celotno Dansko,ki so ga potrdili jeseni 2004. Na leto imajookoli 65.000 porodov. V tem času so zmanjšaliinvazivno diagnostiko z 10,8 na 6,2 odstotka.Število živorojenih otrok z T21 je bilo medletoma 2000 in 2004 med 75 in 85, sedaj beležijoupad na 40. Presejanje je uspešno, saj jedelež invazivne diagnostike manjši kar za 43odstotkov ob zmanjšanju števila živorojenihotrok s T21 za 50 odstotkov.O ponavljajočih se splavih je poročala L.Regan. Splav je najpogostejši nosečnostni zapletz incidenco od 25 do 50 odstotkov vsehparov. Teoretična incidenca ponavljajočegase splava je 0,34-odstotna, vendar je v resnici1 odstotek parov z več kot tremi splavi in 5odstotkov parov z dvema splavoma. Ženska sponavljajočim se splavom praviloma izgubljakromosomsko normalne plodove. Tveganježenske za ponovni splav je odvisno od predhodnenosečnosti, poleg vseh ostalih rizičnihdejavnikov je pomembna naraščajoča starostmater ob porodu, saj se materam, starim 35let in več, sedaj v Angliji rodi 18 odstotkovotrok, kar že samo po sebi pomeni od 15 do25 odstotkov možnosti splava v primerjavi zmladimi. Splavnost do starosti 24 let znašale 10 odstotkov. Etiologija ponavljajočih sesplavov je genetska, hormonska, anatomska,infekcije, okoljska, imunska, trombofilije innepojasnjena. Antifosfolipidni sindrom zajema15 odstotkov vseh ponavljajočih se splavov,nezdravljen povzroča izgubo ploda v 90 odstotkih.Z zdravljenjem preprečimo trombozespiralnih arteriol in placentarno apoptozo.Slovenski prispevek na kongresu v oblikiposterja sem pripravila avtorica poročila zanalizo presejanja Napoved tveganja za T21pri 3526 naključno izbranih nosečnicah vSloveniji. Ocenjeno tveganje je bilo visokopri 1,85 odstotka običajnih nosečnosti, pri71 odstotkih nosečnosti s T21 in pri vsehnosečnostih z ostalimi kromosomskimi nepravilnostmi.Odkritih je bilo 71 odstotkovplodov s T21. Pozitivna napovedna vrednostje znašala 6,8 odstotka, negativna napovednavrednost 99,9 odstotka, kromosomska nepravilnostje bila ugotovljena pri vsaki 8.diagnostični preiskavi. Podatki so kakovostnoprimerljivi z FMF-kazalci kakovosti in ostalimispecializiranimi centri v tujini, kar pomeni, dapresejanje tudi pri nas v omenjeni ambulantipoteka zelo uspešno.Kongresa smo se udeležili štirje slovenskizdravniki: T. Premru Sršen, S. Pušenjak, F.Mujazinović in D. Strah ter obogatili dosedanjeznanje.november 2006 ISIS

124STROKOVNA SREČANJAGeni in rakMateja KrajcSlovensko zdravniško društvo, Kancerološko združenje, Onkološki inštitut Ljubljanain Zveza društev za boj proti raku so letos že devetnajstič organizirali Onkološkivikend. Strokovno srečanje je potekalo 26. in 27. maja 2006 v Kulturnem centruLaško. Letošnja vodilna tema srečanja so bili Geni in rak.Pri genetskem svetovanju se pogostosrečujemo z mnogimi moralno-etičnimivprašanji, ki se dotikajoposameznikov in njihovihsvojcev. V ta namen smo v Laškopovabili prof. dr. Jožeta Trontlja, predsednikaKomisije republike Slovenije za medicinskoetiko. Akademik dr. Jože Trontelj je poudaril,da znanost vse bolj odstira dednost, prirojenosposobnost živih bitij, da ohranjajo istovetnostvrste, ob hkratnem zagotavljanju raznolike,a edinstvene in neponovljive identitete posameznika.Razvoj znanosti na področjučloveške genetike je omogočil ravnanja, kiutegnejo imeti daljnosežne posledice za posameznika,njegovo potomstvo in človeškodružbo. Poleg pomembnih koristi pa novoznanje odpira tudi težavna etična vprašanja.Med temi so stigmatizacija in diskriminacijana račun genetske dediščine, možna zlorabagenetskih podatkov pri zaposlovanju in zavarovalništvu,komercialna ponudba genetskegatestiranja brez ustreznega svetovanja. Pravzato so bili sprejeti etični in zakonski standardina področju človeške genetike. Glavniso Helsinška deklaracija o biomedicinskihraziskavah na človeku, Oviedska konvencijain Tokijska deklaracija. Glavna etična vprašanja,ki se porajajo ob vpogledu v dednoinformacijo posameznika, se dotikajo vsehkrvnih sorodnikov, ne le nosilca. Posebnostgenetskega podatka je, da ni le zasebna stvarnosilca, ampak je obenem tudi skupna stvarrodbine. Ob tem pa se porajajo različni pogledina pacientovo dolžnost, da razkrije svojo genetskonapako ostalim krvnim sorodnikom, zakatere bi utegnil biti podatek, v našem primerunajdena mutacija, pomemben. Razvoj laboratorijskediagnostike je že velikokrat prehitelsposobnost medicine, da stori nekaj očitnoterapevtsko ali profilaktično učinkovitega.Prav zato se pri teh omejenih profilaktičnihukrepih lahko obračamo le na polnoletneosebe, ki lahko same pri sebi, po poglobljenempogovoru z ustreznim strokovnjakom, odločijo,kaj je za njih še sprejemljivo in kaj ne.V vsakem primeru je testiranje posameznikabrez genetskega svetovanja sporno, Oviedskakonvencija in protokol o človeški genetiki vosnutku ga celo zahtevata že pred odločitvijoza test. V primeru pomembnih posledic, zlastiza druge člane rodbine in za načrtovanjedružine, pa je treba svetovanje zagotoviti tudipo opravljenem testu, da se lahko pacient primernoodzove na rezultate testa. Pri tem veljavelika skrb za psihološko stanje in socialnipoložaj prizadete osebe. Pred odločitvijo zatestiranje so potrebna dovolj izčrpna pojasnilao namenu, slabih in dobrih straneh testiranja,ki so podana na razumljiv in nesugestivennačin. Prof. Trontelj je zaključil z mislijo, daje potrebna primerna občutljivost in modrost,ter tudi učinkovita zdravstvena politika, da nebomo zabredli v ravnanja, ki bodo prineslaveč slabega kot dobrega.Predavanje dr. Nikole Bešića nam je vsemmočno obudilo spomin na 26. april 1986.Takrat je namreč eksplodiral eden od jedrskihreaktorjev elektrarne v Černobilu v Ukrajini,blizu tromeje z Belorusijo in Rusijo. Govoril je oposledicah te nesreče in vplivu radioaktivnegasevanja na incidenco raka na območjih, ki sobila močno kontaminirana z radioaktivnimmaterialom. V “koktejlu” radioizotopov, kise je sprostil ob jedrski nesreči v Černobilu,je 137Cs najpomembnejši vir dolgotrajnegasevanja, saj ima razpolovni čas približno 30let. Mobiliziranih je bilo skupno okoli 600.000likvidatorjev – ljudi, ki so sodelovali pri čiščenjukontaminiranega področja s polmerom 30km okoli reaktorja in pri prekritju reaktorja ssarkofagom. Kakšno dozo sevanja so prejeli, niznano, vemo pa, da imajo večjo incidenco rakastihbolezni, predvsem raka debelega črevesa,ledvic, sečnega mehurja, ščitnice in raka pljuč.V Sloveniji so leta 1986 zaznali za približno 50odstotkov povišane vsebnosti 137Cs in 90Srv mleku in mesu, ki pa so se že naslednje letozmanjšale na vrednosti pred letom 1986. Tirologiv Celovcu pripisujejo porast incidence rakaščitnice in večji delež bolj agresivnih tumorjevprav sevanju zaradi radioaktivnih padavin pojedrski nesreči v Černobilu. V kontaminiranihpredelih Belorusije in Ukrajine je že prej kotv štirih letih prišlo do naraščanja incidencepapilarnega karcinoma ščitnice pri otrocih.Pri mlajših otrocih so v prvih nekaj letih pojedrski nesreči diagnosticirali mutacijo ret-PTC 3 proto-onkogena, ki je povezana z boljagresivnim potekom bolezni.Zakaj nekateri ljudje lahko zdravi dočakajovisoko starost, čeprav so izpostavljeni onesnaženemuokolju ali kadijo, drugi pa zbolijo zarakom kljub temu, da živijo zdravo v zdravemokolju? O karcinogenezi – nastanku rakastihcelic je predaval dr. Srdjan Novaković. Raziskavezadnjih nekaj let vse bolj potrjujejopredpostavko o pomembnem medsebojnemvplivu genov in okolja. V primeru raka lahkoizpostavljenost okolju povzroči poškodbetistih genov, ki so odgovorni za celično rastin regulacijo. Lahko pa podedujemo gene,ki vplivajo na sposobnost našega organizma,da inaktivira kemijske mutagene iz okolja, alina sposobnost popravljanja nastalih poškodbDNK. Zaradi razlik v določenih genih imamotorej večje ali manjše tveganje za nastanek raka.Karcinogeneza je kompleksen proces, medkaterim mora priti do radikalnih sprememb nacelični DNA. Vse nastale spremembe morajobiti nepovrnljive in se morajo kot take prenestina naslednjo generacijo celic.Dr. Tanja Kokalj Vokač je predstavila molekularnocitogenetiko v onkologiji in predstavilanjeno vlogo pri diagnostiki in ugotavljanjuspecifičnih kromosomskih sprememb. Glavnelaboratorijske metode, ki se uporabljajo v tenamene, so tehnike, ki temeljijo na metodifluorescenčne in situ hibridizacije (FISH),in primerjalna genomska hibridizacija. Vzadnjem času se uveljavlja tehnologija mikromrežin tehnika oligonukleotidnih mikromrež.ISIS november 2006

126STROKOVNA SREČANJAO tem nam je bolj obširno predaval dr. RadovanKomel, ki je predstavil zadnje znanstveneizsledke s tega področja. Še vedno velja, daso raziskave s tega področja zelo drage, karza naš raziskovalni prostor predstavlja velikooviro. S preučevanjem sočasnosti in prepletenostimolekulskih dogodkov bomo mordaže v bližnji prihodnosti lahko prepoznavalimolekulska križišča oziroma ključne igralcev onkogenezi in razvijali zdravila s tarčnimdelovanjem nanje, brez nepotrebnih stranskihučinkov. Taka zdravila razvijajo že danes in jihpoznamo kot “biološka zdravila”. O metodahin tehnikah določanja mutacij v molekularnionkologiji ter o mikrosatelitni nestabilnostista predavala dr. Damjan Glavač in dr. MetkaRavnik Glavač. Poleg tradicionalnih tehnikza diagnostiko so se razvile nove, katerihosnova je pomnoževanje v verižni reakciji spolimerazo (PCR), to so predvsem analizakonformacij enoverižnih DNK (SSCP), analizaheterodupleksov (HA), denaturacijskavisokoločljivostna tekočinska kromatografija(DHPLC) in metodologija TaqMan. Metodahkratnega pomnoževanja od ligacije odvisnihsond (MLPA) omogoča odkrivanje odstopanjav številu kopij DNA. V zadnjih letih se je razvilatehnologija DNA-mikromrež, ki omogočahkratno analizo velikega števila genov s pomočjohibridizacije označenih sond na vnaprejpripravljena analizna mesta na mikromreži.Nove tehnologije bodo omogočile mnogohitrejšo in natančnejšo opredelitev bolezni.Predstavljene so bile tudi tehnike odkrivanjamutacij na genih, odgovornih za dednega rakadebelega črevesa (Lynch sindrom). Prav obravnavadednega nepolipoznega raka debelegačrevesa pa je tudi nova dejavnost Onkološkegainštituta (OI).Drugi dan srečanja je bil posvečen posameznimpodročjem, s poudarkom na dveh:dedni rak dojke in/ali jajčnikov – sekcijo jevodil dr. Janez Žgajnar, ter dedni nepolipoznirak debelega črevesa – sekcijo je vodil dr. MarkoHočevar. Barbara Perić, dr. med., in asist.Magdalena Avbelj sta predstavili dosedanjeizkušnje obravnave dednega raka malignegamelanoma, prim. mag. Damijan Bergant padolgoletne rezultate obravnave dednega rakaščitnice.Letos je Onkološki vikend prvič gostil gosteiz tujine. Iz svobodne univerze v Bruslju (VrijeUniversiteit Brussel - VUB) smo povabili dr.Jacquesa De Greva, predstojnika Internističneonkologije, in dr. Erika Teugelsa, vodjo Laboratorijamolekularne onkologije na VUB. Razlogvabila je bilo šestletno strokovno sodelovanjez OI in predstavitev skupnih rezultatov sodelovanja.Prav zaradi uspešnega sodelovanja,ko je bil v okviru magistrske naloge izvedenpilotski projekt “analize mutacij na genih BR-CA1 in BRCA2”, in pripravljenosti bruseljskihparterjev smo sodelovanje lahko razširili vredno dejavnost OI v okviru Ambulante zaonkološko genetsko svetovanje. Ambulanta žešest let uspešno in nemoteno deluje. Analizamutacij na genih BRCA1/2 pa se sedaj izvajatako v Bruslju kot tudi pri nas. Naši vzorci predstavljajoeno tretjino obsega dela v bruseljskemlaboratoriju in zato je bilo predavanje dr. ErikaTeugelsa toliko bolj zanimivo, saj je primerjalrezultate analiz mutacij v obeh populacijah.Slovenski vzorci se razlikujejo od belgijskih.Pri njih so mutacije skoraj enakomerno razvrščenepo celotnem delu obeh genov, pri naspa izrazito izstopajo tri, ki “pokrijejo” približno70 odstotkov vseh najdenih mutacij pri našipopulaciji. Prav to odkritje je omogočilohitrejše in cenejše testiranje, saj lahko na OItri najbolj pogoste mutacije testiramo najprejsami. Gre za mutacije na petem eksonu genaBRCA1, 1806C>T BRCA1 mutacijo in IVS16-2A>G mutacijo na genu BRCA2, ki smojo že opisovali, saj gre za founder mutacijoin so jo doslej našli le trikrat izven Slovenije,dvakrat na Myriad v ZDA in enkrat v Avianuv Italiji, mestu ki ni daleč od slovenske meje.Zaenkrat smo našli 56 pozitivnih družin od200 testiranih. Pri vseh smo opravili genetskosvetovanje pred in po testiranju, vse pozitivnečlane družin pa redno spremljamo. Na Onkološkemvikendu se je predstavila celotna Skupinaza onkološko genetsko svetovanje. Sestavlja jomultidisciplinarna delovna skupina, ki tesnosodeluje in vsako družino obravnava individualno.Člani Skupine za onkološko genetskosvetovanje: Nikola Bešić, Marko Hočevar,Cvetka Bilban Jakopin, Mateja Krajc, KatarinaLokar, Srdjan Novaković, Mlijeva Rener, AndrejaCirila Škufca Smrdel, Vida Stegel, AlešVakselj, Janez Žgajnar.ISIS november 2006

128STROKOVNA SREČANJATelesna dejavnost za zdravjeErna Kraševec RavnikSlovenija je gostila pripravljalno predministrsko konferencoSvetovne zdravstvene organizacije o telesni dejavnosti za zdravjeSvetovna zdravstvena organizacija(SZO) že dolgo opozarja, da debelostogroža zdravje prebivalstva.V mnogih evropskih državah se jeprevalenca debelosti med odraslimprebivalstvom od leta 1980 povečala za trikrat.Narašča tudi delež debelih otrok inmladostnikov.Regionalni urad za Evropo pri SZO, vsodelovanju z Evropsko komisijo, pripravljaministrsko konferenco držav evropske regijena temo debelosti, ki bo novembra 2006 vIstanbulu. Na njej želijo poudariti pomen politikein mednarodnega sodelovanja v boju protidebelosti ter debelost kot javnozdravstveniproblem postaviti visoko na politično agendoevropskih držav. Na ministrski konferenci najbi države članice sprejele tudi Evropsko listinoo preprečevanju debelosti v evropski regiji. Listinanaj bi poudarila strokovno usmeritev kottudi politično podporo za prihodnje dejavnostina obravnavanem področju.Eden od pomembnih dejavnikov debelostije tudi telesna nedejavnost. Telesno nedejavenin “zaseden” življenjski slog pomembno prispevatak debelosti in predstavljata močandejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivihbolezni. V Resoluciji SZO WHA55/23 “Prehrana, telesna dejavnost in zdravje”je poudarjeno, da so nezdravo prehranjevanjein telesna nedejavnost, poleg kajenja, ključnidejavniki življenjskega sloga, ki pomembnoprispevajo k nastanku kroničnih nenalezljihbolezni. Po podatkih SZO naj bi bilo pomanjkanjetelesne dejavnosti vzrok za 1,9milijona smrti na leto. Zdravstveno bremekroničnih nenalezljivih bolezni je veliko. Vsvetu prispevajo k 60 odstotkom vseh smrtina leto. Po predvidevanjih bo ta odstotek doleta 2020 narasel na 73 odstotkov vseh smrti.Ti osnovni podatki nas opozarjajo, da je telesnanedejavnost postala eden od pomembnihjavnozdravstvenih problemov.V tem kontekstu je Slovenija 9. in 10. maja2006 gostila v Ljubljani predministrsko konferencoSZO “Telesna dejavnost za zdravje”.Konferenco je organiziralo Ministrstvo zazdravje v sodelovanju z Inštitutom za varovanjezdravja RS ter z Ministrstvom za šolstvo inšport. Strokovno je konferenco vodil dr. HikeNikogosian, namestnik direktorja oddelka zapodporo državam članicam evropske regijepri SZO.Poleg strokovnjakov SZO in vabljenihsvetovalcev se je konference udeležilo 43visokih predstavnikov različnih vladnihsektorjev (ministrstev za zdravje, blagostanje,izobraževanje, šport, delo in socialno varstvo,kulturo, kmetijstvo, okolje, promet, lokalnoupravo), nacionalnih inštitutov (za področjajavnega zdravja, športa, prehrane, preventivnemedicine), fakultet za šport ter državnihagencij oziroma uradov za šport iz 26 državevropske regije.Glavni cilji konference Osnovni cilji konference so bili:poudariti celosten pomen telesne dejavnostiza človekovo zdravje, ne le za zmanjševanjedebelosti;izpostaviti pomen medsektorskega povezovanjav zagotavljanju pogojev in spodbujanjutelesne dejavnosti za zdravje terprikazati modele dobrih praks na nacionalniin na lokalni ravni.Program konference je posebej izpostavilpotrebo po medsektorskem povezovanjuna področju promocije telesne dejavnostiza zdravje med naslednjimi sektorji: izobraževanje,šport, promet, zdravstvo, urbanoplaniranje, kultura, občinske oziroma mestnevlade na lokalni ravni.Glavni poudarkikonference Pomanjkanje gibanja je postalo eden največjihproblemov sodobnega človeka. Človek21. stoletja je postal sedeči človek. Telesna nedejavnostveča tveganje za razvoj bolezni srcain ožilja, diabetesa tipa 2, nekaterih vrst raka,debelosti, bolezni kosti in sklepov.Strokovnjaki so poudarili, da koristi telesnedejavnosti za zdravje niso toliko vezane naintenzivnost vadbe. Za varovanje zdravja stapomembna predvsem čas in rednost izvajanjatelesne dejavnosti v vseh starostnih obdobjih.Redna zmerna telesna dejavnost podaljšazdravo življenje. Zato ni nikoli prepozno začetiz gibanjem.Problem debelosti je tesno povezan s pomanjkanjemgibanja. Zato so potrebne intervencijskedejavnosti na nacionalni in na lokalniravni, ki bodo zagotavljale tako ozaveščanjeljudi o pomenu gibanja za zdravje kot jim tudinudile možnosti za lažji dostop do športnorekreacijskihprogramov v lokalnem okolju.Strokovnjaki poudarjajo, da ima vsakodnevnospodbujanje ljudi k telesni dejavnostištevilne prednosti za zdravje. Poleg tega, dazmanjšuje tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivihbolezni in debelosti, izboljša splošnotelesno kondicijo, moč in duševno zdravje.Vsem ljudem, posebno pa tistim s kroničnimiboleznimi, povečuje življenjsko energijo.Telesna dejavnost mora biti prepoznana kotključna komponenta dela na področju javnegazdravja v državi.Modeli dobrih praks v posameznih državahlahko služijo kot spodbuda in kot koristnainformacija za pripravo intervencijskih programovpromocije telesne dejavnosti za zdravjev drugih državah.Strokovnjaki so v priporočilih za pripravoin izvajanje uspešnih nacionalnih strategijin dejavnosti na področju promocije telesnedejavnosti za zdravje izpostavili naslednjevsebine: prepoznavanje telesne dejavnosti kot človekovepravice; medsektorski pristop v načrtovanju in izvedbiintervencij na področju spodbujanjatelesne dejavnosti za zdravje;ISIS november 2006

STROKOVNA SREČANJA129 povečevanje dostopnosti in možnosti zavsakodnevne telesne dejavnosti; vključevanje različnih pristopov: informacijskih,izobraževalnih, okoljskih, marketinških; upoštevanje ključnih načel, kot so: populacijskipristop, integracija horizontalnega invertikalnega pristopa, komplementarnost,sodelovanje, usklajenost, učinkovitost,visoka stopnja komunikativnosti; ustvarjanje podpornih okolij za vse starostneskupine prebivalstva; vključevanje ciljnih skupin v pripravointervencij in programov.Promocija telesne dejavnosti za zdravjemora biti integrirana v nacionalno intersektorskopolitiko, pri čemer morajo imetiministrstva za zdravje vodilno koordinativnovlogo.Za zagotavljanje možnosti telesne dejavnostiin športne rekreacije je pomembnoaktiviranje lokalnih virov.Zdravstveni sektor ima najpomembnejšovlogo v promoviranju in koordinaciji dejavnostiza spodbujanje gibanja za zdravje.Drugi ključni sektorji, ki pomembno pripomorejok povečani telesni dejavnosti prebivalstva,so: prometni sektor, šole in vrtci, urbanoplaniranje, okolja za prostočasne dejavnosti inšport ter delovna okolja.Konferenca Svetovnezdravstvene organizacije jepotekala tudi na svetovnidan gibanja, 10. maja Svetovni dan gibanja,10. maj, opozarjajavnost, da je telesna dejavnost nenadomestljivdejavnik zdravja in dobrega počutja.Glavni cilji obeleževanja svetovnega dnevagibanja so:poudarjati usklajene nacionalne in lokalnepobude, politike in programe za povečevanjetelesne dejavnosti; povečati redno telesno dejavnost medprebivalstvom, ne glede na spol, starost,socialno-ekonomske pogoje, zaposlitev,okolja, v katerih delujejo; povečati telesno dejavnost v sodelovanjus športnimi organizacijami, predvsem napodročju športa za vse; spodbujati zdrav življenjski slog in promoviratizdravje skozi šport in telesnodejavnost.Svetovni dnevi gibanja v posameznih letihso izpostavili naslednje vodilne teme: 2003: Koristi telesne dejavnosti za zdravje 2004: Aktivna mladina - mladi potrebujejogibanje za zdravje in dobro počutje 2005: Podporna okolja 2006: Aktivne skupnostiV letu 2006 je SZO za svetovni dan gibanjapoudarila “aktivne skupnosti”. Vodilnaideja letošnjega leta je bila v tesni povezavi zvsebinskim konceptom podpornih okolij zazdravje iz lanskega leta. Aktivne skupnostiso tiste, ki vzpostavljajo podporna okolja zagibanje. To so tiste skupnosti, ki spodbujajok večji telesni dejavnosti vsak dan: na delovnemmestu, v šolah, s prijaznimi in varnimioblikami transportnega gibanja, z dostopnoponudbo športne rekreacije, z vabljivimi parkiin športnorekreacijskimi objekti, z ustreznimurbanističnim načrtovanjem parkov, športnorekreacijskihpovršin itd.Za Slovenijo je bil letošnji svetovni dangibanja še posebej pomemben, saj je gostilakonferenco SZO. Na konferenci je bil posebenpoudarek prav na medsektorskem pristopu kotključnem pri razvijanju podpornih okolij inaktivnih skupnosti, usmerjenih v spodbujanjetelesne dejavnosti za zdravje.Inštitut za varovanje zdravja je v okviruletošnje obeležitve svetovnega dneva gibanjaorganiziral v sodelovanju z Ministrstvom zazdravje ter Ministrstvom za šolstvo in športtiskovno konferenco, na kateri so bile predstavljenetako dejavnosti zdravstvenega sektorjater sektorja za šolstvo in šport na področjupromocije telesne dejavnosti za zdravje vSloveniji kot tudi strateške usmeritve SZO naobravnavanem področju.Minister za zdravje mag. Andrej Bručanje izpostavil problem debelosti in premajhnetelesne dejavnosti v vseh skupinah prebivalstvatudi v Sloveniji ter predstavil intervencijskestrategije Vlade Republike Slovenije na obravnavanempodročju. Ministrstvo za zdravjeje v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo inšport pripravilo osnutek Strategije Vlade RepublikeSlovenije na področju telesne dejavnostiza krepitev zdravja za obdobje od 2006 do2011. Strategija gradi na treh ključnih stebrihdejavnosti: na športni rekreaciji, na telesnidejavnosti odraslih v delovnem okolju in otrokv šolskem okolju ter na dejavnostih v okvirutransportnega gibanja. Dokument poudarja,da so za realizacijo strategije ključni številnisektorji, ki lahko pomembno prispevajo kozaveščanju in k spodbujanju prebivalstva kvečji telesni dejavnosti kot tudi k zagotavljanjupogojev zanjo. Strategija posebej poudarjatudi pomen lokalnih skupnosti na področjuspodbujanja telesne dejavnosti in nevladnihorganizacij s področja telesne (gibalne) dejavnostiza krepitev zdravja.Dr. Hike Nikogosian, namestnik direktorjaoddelka za tehnično podporo državam članicamevropske regije SZO, je opozoril, da stadebelost in pomanjkanje gibanja mednarodnaproblema, vezana na slabe navade in nezdravživljenjski slog, kar se odraža na vse večjemnegativnem zdravju prebivalstva v evropskiregiji. Predstavil je predvidene dejavnosti, ki jihnačrtuje SZO na področju promocije telesnedejavnosti in zmanjševanja problema debelostimed prebivalci Evrope. Opozoril je, da ljudjepri debelosti razmišljajo predvsem o prehrani,ne pa o gibanju, zato je ozaveščanje ljudi o pomenugibanja za zdravje zelo pomembno.Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zverje opozoril na problem prekomerne prehranjenostiin debelosti tako pri otrocih inmladostnikih kot tudi odraslih v Sloveniji inpoudaril, da ima tudi država določeno vrstoodgovornosti pri preprečevanju bolezni,vezanih na debelost in telesno nedejavnost.Ministrstvo za šolstvo in šport ima osrednjovlogo pri vzgoji otrok in mladostnikov na področjutelesne (gibalne) dejavnosti kot tudi priozaveščanju prebivalstva o pomenu športnedejavnosti. Športne organizacije v Slovenijilahko skozi športno rekreacijo kot prostočasnodejavnost pomembno prispevajo k doseganjuciljev zdravega življenjskega sloga, postavljenihv vladni strategiji na področju telesne dejavnostiza krepitev zdravja.Uspeh zagotavlja lepovezovanje strok insektorjev Za spodbujanje telesne dejavnosti za zdravjene obstaja poseben sektor, ki bi sistematičnopokrival omenjeno področje. Z njim se ukvarjajorazlične znanosti, stroke, sektorji, politike,nevladne organizacije in civilna združenja.Vsak na svojem področju, vsak usmerjen vsvoje cilje in vsak s svojimi viri. Zato bo uspehnacionalnih strategij na področju spodbujanjatelesne dejavnosti za zdravje pomembno pogojenprav s povezovanjem vseh deležnikovna tem področju.november 2006 ISIS

130STROKOVNA SREČANJAKako pravilno operirati rak danke?Jurij GorjancKirurške delavnice z možnostjodejavnega sodelovanja so vsajzame eno najpomembnejšihodkritij kakovostnega (praktičnega)izobraževanja v kirurgiji.Nam najmanj oddaljene in obenem kakovostneorganizirajo pri Royal College of Surgeonsof England (www.rcseng.org), za posameznapodročja pa tudi drugje v Veliki Britaniji.Na vprašanje iz naslova so nam tokratposkušali odgovoriti na 11. simpoziju o rakudanke v angleškem Basingstoku (60 kilometrovzahodno od Londona), kjer stoji znana klinikaza operacije raka danke. Vodi jo prof. BillHeald, ki velja za “izumitelja” metode totalnemezorektalne ekscizije (TME). Z natančnimoperiranjem uspejo vzpostaviti kontinuitetočrevesa (nizka sprednja resekcija) v 90 odstotkihvseh primerov raka danke.kirurškega prepariranja, jasna anatomija terštevilni drobni triki, ki pripomorejo k dobremukirurškemu izidu. Demonstracija operacije jebila prepričljiva, saj zaradi debelosti bolnika,nizko ležečega tumorja v relativno visokemstadiju ni šlo za enega lažjih primerov.Število udeležencev delavnice je omejeno(letos na 15), kar omogoča boljše sodelovanjein individualen pristop. Zainteresiranim izobraževanjetoplo priporočam (www.tmesurgery.org.uk). Morda je edina “pomanjkljivost” cenatečaja, saj strošek dvodnevnega izobraževanjakrepko preseže polovico mesečne plače mladegaslovenskega specialista.Poudarek prvega dne so bila predavanjaiz predoperativne diagnostike (pomen endoultrazvokain magnetne resonance), vlogeradioterapije in (neo)adjuvantnega zdravljenjater predstavitev trenutnega stanja v zahodniEvropi. Popoldne smo v živo spremljali videoprenos operacije nizke sprednje resekcije zaradiraka danke, med katerim smo lahko dejavnosodelovali. Izpostavljeni so bili natančnostISIS november 2006

132STROKOVNA SREČANJANanotehnologija v medicini delaTihomir RatkajecNa univerzi Cornell so organiziraliaprila 2005 veliki simpozijo nanobiotehnologiji. Nekajglavnih ugotovitev je povzelaKaren Hopkin in jih objavilav glasilu Update newyorške akademije zaznanost. Kako majhen je svet delčkov, ki so velikostienega bilijona do enega milijona metra,lahko ponazorimo z velikostjo DNA-molekule,ki meri v širino 2 nm, in ribosoma, ki ima 20nm. Levkocit je premera 2500 nm in je že prevelik,da bi ga opredelili kot nano delček. Nanometerje milijardinka metra. ZDA financirajoraziskave v področju nanotehnologije z enimbilijonom dolarjev na leto. Odkritje vrstičnegatunelskega mikroskopa (ang. Scanning tunelingmicroscope), ki ima natančno priostrenokonico, široko za velikost atoma, je omogočiloproučevanje obnašanja atoma. Nanotehnologijazajema široko področje raziskovanja, odbiologije do diagnostične aplikacije. Tako jepodročje raziskovanja v nanomedicini npr.sproščanje nevrotransmiterjev iz nevronovv sekretorne mešičke (velikost od 50 do 200nm) difundiranje skozi membrano, gibanjenevrotransmiterjev v sinaptičnem prostoruin prehod do naslednjega nevrona, sproščanjehormonov iz sekretornih celic v adrenalnižlezi, pri zgodnjem odkrivanju Alzheimerjevebolezni, odkrivanju redkih rakastih bolezni,izoliranju matičnih celic, pri izboljšanju rezultatovpresajanja kostnega mozga, sproščanjumediatorjev alergijske reakcije. Raziskujejotudi nanotipala, ki bi v zgodnji fazi raka vezalana sebe vrste beljakovin, ki krožijo po krviin so značilne za posamezno vrsto raka. Namiših preučujejo uporabo zlatih nanokroglicza zdravljenje tumorjev, ki so velike 120 nm.Rakasta celica je 170-krat večja. Nankrogliceso dovolj majhne, da prodrejo skozi razpokekapilar v tumorske celice in se zasidrajo v njih.Nato tkivo segrejejo z infrardečimi žarki, karsegreje tudi kroglice, ki nato uničujejo tumorskotkivo. Opravljajo se poskusi zacelitve žilez drobnimi nanosilicijevimi kroglicami (150nm) ob osvetlitvi z laserjem. Zlasti pomembnopodročje se je pokazalo raziskovanje toksičnostizdravil. Znano je, da le eno od desetihzdravil vstopi v klinično preverjanje. Shuler insodelavci so razvili “human surrogate” silkonskičip, ki nosi različne vrste celic, npr. jetrne,pljučne, mastne, ki so povezane s krvnimikanali, skozi katere se prenašajo zdravila. Natospremljajo delovanje raziskovanih zdravil natakšne celice, reakcije celic na zdravila in nastajanjemetabolitov.V Milanu je bil od 11. do 16. junija 28. kongresmedicine dela, na katerem je bila posebnasekcija posvečena nanotehnologiji in medicinidela. Nanotehnologija je pomembna zato, kerse znani meteriali začnejo v nanovelikosti obnašatinenanvadno (npr. ozki trakovi aluminijevefolije so obnašajo kot aluminij, ko so delciveliki od 20 do 30 nm, pa eksplodirajo).V zadnjih letih so razvili inštrumente, skaterimi bi lahko merili, določali velikost,obliko, mobilnost nanodelcev.Z nanodelci se je medicina dela že srečevalana naslednjih področjih: pri izgorevanjubioproduktov, sproščanju delcev v zrak (ang.Ultrafine particles), v delovnih procesih varjenja,uporabi moke v pekarstvu, steklarskiindustriji, pri ravnanju z umetnimi vlakni(ang. Men made fibres) in azbestom. Najboljpogosto se najdejo nanocevke iz ogljika in silikonskananovlakna (ang. Carbon nannotubes,silikon nanowires). Nanocevke se že vgrajujejov športno obleko, v ročaje, predvideva seuporaba pri računalnikih, mobilnih telefonih.S posebnimi preiskavami so dokazali obstojnanodelcev pod zaščitnimi rokavicami, karpomeni, da nanodelci prodirajo v telo skozikožo, še lažje skozi dihala in s požiranjem.Menijo, da so lahko prizadeti olfaktorni organin centralno živčevje. Nanodelci so potencialnotveganje za Parkinsonovo bolezen.Nanodelci gredo iz pljuč v kri. V pljučihpovzročajo vnetje, pri kroženju po žilah pa prizadenejoendotelij, pospešijo trombogenezo,ateromatozo plaka in vplivajo na simpatičniživčni sistem. Merjenje pretoka krvi v podlahtije pokazatelj endotelne funkcije, ki se izvaja zokluzivno pletizmografijo (ang. venous occlusivepletismography, Quinn). Ocenjujejo, dabi z merjenjem takšnega pretoka lahko ocenilivpliv nanodelcev na cirkulacijo.Nemški inštitut za varnost in zdravje(BGIA) je v sodelovanju z nemškim inštitutomza preventivo in zavarovanje (BG) naredilkatalog delovnih mest, na katerih se pojavljajonanodelci. Opremili so se tudi z ustreznimiinštrumenti, npr. za merjenje delcev pri varjenju(Nano diferential Mobility Analyzer),pri katerem so ogrožena dihala delavca, in zinštrumenti za merjenje nanodelcev na površinitelesa. Na spletnih straneh ponujajoinformacije o ogroženosti delavcev: www.nanosafe.org in www.dialog-nanoparticle.de. Menijo, da je delavce možno zaščiti prednanodelci z različnimi vrsti filtrov in z obleko(Mohlmann).Nanodelci imajo svoj toksikološki učinekpri prometnih nesrečah, ko pride do izgorevanjain izparevanja dizelskega goriva, v proizvodnjičrnega karbona (ang. black carbon)in Tio2 (ang. ultrafine particles). Dosedanjeraziskave kažejo, da so nanodelci zelo potentnipri pojavu oksidativnega stresa prekoprostih radikalov na pljučih in na endotelijužil. Ocenjujejo, da izpostavljenost nanodelcempoveča tveganje za srčno-žilne bolezni za enodstotek (R. Duffin). NIOSH je tudi ponudilmožnost informiranja o varnosti pred nanotehnologijomna spletni strani www.cdc.gov/niosh/topics/nanotech.Vse kaže, da bodo morale medicina delain inštitucije pri nas, ki opravljajo meritvedelovnega okolja, ter raziskovalne inštitucijesprejeti nove tehnološke izzive in se strokovnopripraviti za obdobje nanotehnologije. ISIS november 2006

TAKO MISLIMO133Načelne pripombe na osnutek zakonao zdravilstvuVesna Gorjanc BasajPomembno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti ob osnutku zakona o zdravilstvu, je: Ali bota zakon resnično prispeval k večji varnosti bolnika in zmanjšal možnosti zlorab?Živimo v družbi, ki je usmerjena k načelu sebičnosti, k imetiin porabništvu, ne pa k načelom ljubezni in spoštovanjaživljenja, ki jih uči. Ta dvoličnost je prisotna na področjuzdravilstva, pa tudi medicine. V definiciji, ki medicinoomejuje le na uradno medicino, ki temelji izključno naspoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah, se izraža odkritaželja po večji varnosti in zaščiti bolnika pred zlorabo, skriva patudi interes farmacevtske industrije: spodbujati uporabo predvsemtistih metod diagnostike in zdravljenja, kjer je poraba farmacevtskihizdelkov največja. Cilj farmacevtske industrije je medikamentalizacijaprebivalstva. Reklamiranje farmacevtskih izdelkov pa uporablja predvsemplacebo učinek: “Ob prvih znakih prehlada takoj vzemite...”Edina učinkovita zaščita pred zlorabo je znanje, razumevanje, zavedanjestrasti in utvar, ki nas nezavedno ženejo, sposobnost kritičnegamišljenja posameznika in iskrena želja delovati etično. Sama sem preizkusilanekaj zdravilskih metod in spoznala, da človeka lahko usmerijok osvoboditvi od pohlepa, sovraštva, nevednosti, zmot in utvar terspodbujajo neodvisnost, pogum, zavedanje, kritično mišljenje in delovanjev dobro celote, ne le posameznika. Nekatere metode (predvsemtiste, ki ne temeljijo na nekem sistematiziranem znanju), pa dopuščajotudi pot v nasprotni smeri še večje odvisnosti, nevednosti, utvar, izgubestika z realnostjo, samovšečnosti, egoizma in zameglitve razuma. To sointimne odločitve posameznika, ki jih z zakonodajo ne moremo (inmorda tudi ne smemo) povsem kontrolirati.Če je iskreni namen zakona zmanjšati možnost zlorab bolnikov, najbo zakon jasen, pregleden in enostaven. Primer takšnega zakona ozdravilstvu ima Nemčija. Nemški zakon ima samo osem členov. Jasno insmiselno razdeli zdravilstvo na metode, kjer se zahteva visoka ravenosnovnih medicinskih znanj (homeopatija, akupunktura …), ki jihlahko izvajajo zdravniki ali “heilpraktikerji” in spadajo v zdravstvenodejavnost. Drugo skupino metod, kjer medicinska znanja nisopotrebna (reiki, bioenergija, aromaterapija …) pa izvajajo zdravilci(“heilerji”), ki ne spadajo v zdravstveno dejavnost.Argumenta, da imamo Slovenci drugačno kulturnozgodovinskoozadje in se zato ne moremo zgledovati po nemški zakonodaji, žal nemorem sprejeti dobronamerno. Z dobrim namenom spodbuditi malosamozavedanja pa ponujam namerno provokativni odgovor na vprašanje:Zakaj je Slovenija edina država v EU, ki zdravnikom v sistemuzdravstvene dejavnosti prepoveduje uporabo komplementarnihmetod zdravljenja?Očitno imamo v Sloveniji izredno močan lobi farmacevtske industrije,ki se točno zaveda in ima narejene študije, da se z integracijokomplementarnih metod zdravljenja v zdravstveni sistem zmanjšaporaba nekaterih farmacevtskih izdelkov.Zakon, ki od zdravnika zahteva, da vrne licenco, če želi uporabljatimetode komplementarne medicine, pa lahko razumemo tudi kot izraznezaupanja v zdravo osebnost in etiko slovenskih zdravnikov. Po logikitakšnega zakona bi moral tudi pooblaščeni arhitekt zaradi dejavnostina oblikovalskem področju vrniti licenco zbornici arhitektov, ker oblikovanjeni “čista arhitektura”.In kaj je medicina? Nekoč pred davnimi časi sem kot brucka na medicinskifakulteti slišala in verjela, da je medicina znanost in umetnost … november 2006 ISIS

134RECENZIJAPrva pomočUroš Ahčan: Prva pomoč.Priročnik s praktičnimiprimeri. 1. izd. Ljubljana:Rdeči križ Slovenije, 2006Pred seboj imamo knjigo na 736straneh, napisalo jo je 42 avtorjev,razdeljena je na 48 poglavij, ima1186 fotografij, 93 ilustracij, 10algoritmov, 34 tabel, predstavlja140 kliničnih primerov, vsebuje terminološkislovarček, najnovejše smernice temeljnihpostopkov oživljanja. Knjigi je dodan DVDz interaktivno vsebino in videoposnetki. Na35 kratkih filmih si na računalniku lahkoogledamo dogajanja pri poškodbah, pristopk nezavestnemu, klic na telefonsko številko112, oživljanje odraslih in otrok, spoznamoavtomatični zunanji defibrilator in njegovodelovanje, različne vrste krvavitev in prvopomoč, nujna stanja v nevrologiji, vidimorojevanje otroka v celoti, z oskrbo porodnicein novorojenčka vred, poškodbe kosti, sklepov,športne poškodbe, opekline, povijanje in tipičneimobilizacije, končno nam je predstavljenatudi reševalna postaja.Vse to je seveda mnogo več kot priročnik.Ustreznejši podnaslov bi bil vsekakor “Učbeniks praktičnimi primeri.” Že prvi vtis o knjigi jeizreden. Občuduješ lahko hiter razvoj tehnike,ki ti lahko nazorno in v trenutku s filmom inbrezhibno barvno fotografijo prikaže to, za karsi pred leti na tečajih prve pomoči porabil velikočasa za razlage in demonstracije. V prikazeprimerov so vključeni številni ponesrečenciin bolniki, ki jih avtorji vsak dan obravnavajona bolnikovem domu, na delavnem mestu,na cesti, v lokalu, v gorah, pri športu, v reševalnemavtomobilu, v urgentnih ambulantah,porodnih sobah, operacijskih prostorih inintenzivnih oddelkih.Prvo vprašanje, ki se ti porodi ob knjigi stakim naslovom in vsebino je: “Ali je tak učbenikpotreben in koliko se razlikuje od sicer karbogate literature o prvi pomoči, ki jo najdemopri nas na policah?” In drugo: “Komu je takoobsežno delo o prvi pomoči namenjeno?”Na prvo vprašanje je odgovor lahek. Prvivideo posnetek v knjigi prikaže zaigranega“bolnika”, ki pred skrito kamero, na najboljprometni ulici v Ljubljani, zdrsne na tla in izgubizavest. Številni mimoidoči se zanj splohne zmenijo, izogibajo se ga peš in s kolesi, redkokdoga sploh pogleda. Šele čez nekaj minutse prvi k njemu sklonijo – menda nizozemskituristi! Tistega, ki se pri nas ukvarja z urgentnomedicino, tak odnos ne more presenetiti. Poprimarnem zastoju srca je takojšnje pravilnooživljanje v mnogih primerih odrešilno, vendarga očividci izvajajo v manj kot 10 odstotkih!Morda so k temu pripomogle tudi nejasnostipri učenju oživljanja, ki so se vlekle mnogo let.Pri učenju laikov se je vedno znova poudarjala(pre)velika previdnost pri pričetku zunanjemasaže srca. Posledice so očitne: pri srčnemzastoju tudi tisti, ki so v preteklosti uspešnoopravili tečaje prve pomoči, predolgo oklevajoz masažo srca, potem pa jo morebiti izvajajo sprekinitvami in nezadostno. Posledica je nepopravljivaishemična možganska okvara insmrt pri osebi, ki bi ob pravilni in primerniprvi pomoči lahko brez posledic preživela šemnogo let. Naša knjiga je na tem področjupovsem jasna in nedvoumna.Opisan primer je samo eno od področij prvepomoči, na katerih naši avtorji predstavljajoštevilne strokovne novosti pri spoznavanju inobravnavanju urgentnih stanj. Vse pomembnenovosti je v našem prikazu nemogoče opisati,prav vsaka med njimi pa potrjuje potrebo ponjihovi predstavitvi. Tudi tukaj je knjiga nedvomnodosegla svoj namen.Mnoga poglavja iz urgentne medicine, kido sedaj niso bila predmet prve pomoči, so vtej knjigi lepo predstavljena: Pravni in etičnividiki prve pomoči; Epidemiološki podatkio poškodbah, zastrupitvah in drugih nujnihstanjih; Klic na 112; Uporaba avtomatičnegadefibrilatorja; Poškodbe, nujna bolezenska stanjain prva pomoč v športu; Reševalna postaja;Nevarnosti in ukrepi na potovanjih; Množičnenezgode; Triaža; Poškodbe z biološkim orožjem;Darovanje organov in transplantacijskadejavnost; Sporočanje slabe novice in pomočsvojcem poškodovanih; Temeljna načelahumanitarnega prava; Slovar medicinskih izrazov;Literatura in znanje na internetu.Komu je tako obsežno delo o prvi pomočinamenjeno?V posameznih poglavjih so prikazaneosnovne (pato)anatomske in (pato)fiziološkerazlage in bogate ilustracije, ki omogočajo laikurazumevanje za hitro diagnozo in osnovo zapravilen ukrep v urgentnem stanju. Avtorjipotem nadaljujejo z opisom nadaljnih diagnostičnihpostopkov in terapevtskih ukrepov,ki pa sodijo v roke zdravnika, zdravnikaspecialista in posebej usmerjenega specialista.Primer: v poglavju Poškodbe prsnega košaavtor predstavlja šest smrtno nevarnih stanj,ki ogrožajo življenje, če ne ukrepamo pravilnoin pravočasno: zaporo dihalne poti, tenzijskipnevmotoraks, odprti pnevmotoraks, obsežnihematotoraks, nestabilno prsno steno in tamponadosrca. Opisani so klinični znaki teh stanjin ukrepi, ki naj jih izvede laik: vzpostavitevprostih dihalnih poti, po potrebi umetno dihanje,prekritje rane in preprečenje prepuščanjazraka pri odprtem pnevmotoraksu in pri nestabilniprsni steni, pri sumu na tenzijski pnevmotorakspa ne sme biti rana zaprta zrakotesno.Avtor natančno opiše in slikovno predstavipostopek pri izvedbi torakalne drenaže, ki biga moral poznati vsak zdravnik in ga izvajajotudi reševalci nezdravniki. Pri tamponadi srca,raztrganinah aorte, prepone in pljuč ni možnihposebnih, specifičnih ukrepov s strani laika,potrebno je postaviti sum na hudo poškodbo,ki ogroža življenje, in poskrbeti za čimprejšnji,obziren prevoz v bolnišnico. V drobnem tiskuje predstavljena strokovna oskrba in zdravljenje,za katero naj poskrbi zdravnik. Podobnoje pri vseh drugih poglavjih.V delu dobijo potrebne informacije o prvipomoči tako laiki kot tudi medicinski tehnikiin zdravniki. S knjigo se morajo natančnoseznaniti medicinski sestre in tehniki, študentjemedicine, zdravniki pripravniki in nedvomnotudi zdravniki, specialisti posameznih strok.Tudi tako obsežen učbenik ne more niti približnozajeti znanja, ki ga ima in mora uporabljatizdravnik, specialist na svojem področju. Podrugi strani pa bo vsakemu specialistu zelokoristil vpogled v urgentna stanja in prvoISIS november 2006

RECENZIJA135pomoč v tistih delih medicine, kjer njegovoznanje ni več povsem zanesljivo. Prepričansem, da bo knjiga dragocen vir podatkov inzanimivo branje za vsakega zdravnika! Iz njebomo črpali številna vprašanja za strokovniizpit iz urgentne medicine.Kakšne so prve reakcije na knjigo? Medicinskitehnik, ki sodeluje pri Gorski reševalnislužbi Slovenije, je povedal, da je delo zanjnepogrešljiv vir podatkov, “kot biblija”, se je izrazil.Prijatelj Pavle, dolgoletni gorski reševalec,sicer inženir strojništva, pa je knjigo sicer pohvalil,vendar kritično meni, da je preobsežnaza laika, ki nudi prvo pomoč. Pravi, da bo vkritični situaciji minilo preveč časa, predenbo z brskanjem po knjigi prišel do pravilneganapotka. Želi si dodatka h knjigi, nekakšne“zbirke receptov”, ki bi te z nekaj stavki, brezpojasnjevanja, napotila k nujno potrebnimukrepom. Mislim, da bi bilo treba ta predlogpri prihodnji izdaji upoštevati.Vsekakor je treba izraziti veliko priznanjevsej skupini avtorjev, posebno pa glavnemupobudniku, avtorju in uredniku, doc. dr. UrošuAhčanu, za velik in uspešen trud, kateregarezultat je knjiga, na katero bi bili ponosni tudimnogo bogatejši in številčnejši narodi.Naj zaključim s povzetkom že objavljenerecenzije. Delo je obsežen prikaz problemovprve pomoči. Po konceptu in pomenu nadaljujebogato tradicijo slovenske literaturena tem področju. Z bogatimi ilustracijami,kliničnimi primeri, fotografijami in video posnetkiknjiga presega vse svoje predhodnike.Posebna kakovost priročnika je organiziranosodelovanje velike skupine mlajših avtorjev, kise s predstavljenimi primeri srečujejo v svojidnevni praksi. Zaradi tega se je delo zelo uspešnoizognilo nevarnosti praznega akademskegarazpravljanja, ki bi bilo posledica nekritičnegaprepisovanja tujih, uveljavljenih učbenikov inpriročnikov, ki pa imajo že ob izidu pogostonekoliko plesniv zadah.Matija HorvatNOVE PUBLIKACIJEGinekologijaElko Borko in Iztok Takač (ur.): Ginekologija. Maribor:Visoka zdravstvena šola, 2006. 414 str. 2. izdaja.Leta 1998 je bila napisana in izdanaprva izdaja učbenika Ginekologija.Namenjen je bil študentom visokihzdravstvenih šol v Mariboru inLjubljani, ki za predmet ginekologijado takrat niso imeli ustreznega učbenika.Prvo izdaja učbenika so študenti dobro sprejeliin je bila vključena v redno učno gradivo.Letos so se avtorji odločili za natis dopolnjenein razširjene izdaje.Učbenik je izdala Visoka zdravstvena šolav Mariboru v sodelovanju z Studiom Linea vnakladi 1000 izvodov. Z glavnima urednikoma,Elkom Borkom in Iztokom Takačem, so sodelovalitrije souredniki, Igor But, Borut Gorišekin Božo Kralj, ter šestnajst avtorjev, od katerihso večina habilitirani visokošolski učitelji. Recenzentiso bili prof. dr. Viljem Brumec, prim.Igor Japelj in prof. dr. Marko Kolenc, lektor paprof. dr. Marko Jesenšek.Že ko prvič vzamemo knjigo v roke, opazimonekaj pomembnih razlik v primerjavis prvo izdajo. Knjiga ima trde platnice inkakovostno vezavo, tako da se bo obdražalakot celota tudi po številnih ponovnih branjih,pisanju zapiskov, označevanju in prenašanju potorbah, kar je bil resen izziv pri prvi izdaji. Imaštiri poglavja več in je debelejša za 80 strani.Na 414 straneh prebiramo 29 poglavij z nekolikospremenjenim zaporedjem kot pri prviizdaji. Vsako poglavje je na koncu zaključeno spriporočeno literaturo za nadaljne poglabljanjev posamezno področje.Prvi dve poglavji, ki sta nastali pod peresomRaje Gošnak Dahmane, Boža Kralja, Elka Borkain Vide Gavrić Lovrec, opisujeta osnovne anatomskein fiziološke značilnosti ginekološkihorganov. Stavki so kratki in jedrnati, osnovnipojmi pa jasno definirani.Po uvodni razlagi embrionalnega razvojaspolnih organov Iztok Takač opiše nepravilnostizunanjega spolovila in nepravilnosti vrazvoju Müllerjevih vodov. Poglavje vsebujetudi grafične prikaze motenj prečnega spajanjaMüllerjevih vodov, rentgenski posentek dvorogematernice in sliko primera hude hipoplazijematernice pri bolnici s sindromom Mayer-Rokitansky-Küster-Hauser, ugotovljenim medlaparoskopsko preiskavo.V četrtem poglavju Elko Borko in RadovanBreznik na enajstih straneh sistematičnovodita bralca skozi postopek ginekološkegapregleda.november 2006 ISIS

136NOVE PUBLIKACIJEZelo koristen vpogled v diagnostične metodev ginekologiji poda Igor But, ki opiše devetdiagnostičnih metod – barvanje dostopnihpovršin ženskih spolovil, citodiagnostika – brispo Papanicolaouu (PAP-test), kolposkopija,odvzem tkiva za histološko preiskavo, endoskopskein slikovne metode, urodinamske,laboratorijske in citogenetske preiskave. Poglavjeodlikuje bogat izbor slikovnih prikazovrazličnih metod, tabela referenčnih vrednostigonadotropnih in spolnih hormonov terprikaz obrazca za citološki izvid, ki ga izdajaOnkološki inštitut.V poglavju o nujnih stanjih v ginekologijije Boštjan Lovšin predstavil pristop k bolnici,opisal vodilna simptoma nujnih stanj v ginekologiji- krvavitev in bolečino v spodnjemdelu trebuha, ter diagnostični pristop pri takoprizadeti bolnici.Igor But je ločeno predstavil vprašanje diagnostičneobravnave in zdravljenja akutne inkronične pelvične bolečine.Si težko zapomnite motnje mensturacijskegaciklusa? Vida Gavrić Lovrec in Elko Borkoimata rešitev. Enostavni grafi v poglavju na totemo vsidrajo v bralčev spominrazlike med motnjami menstruacijskegaciklusa na osnovi časa nastanka, jakosti, pogostnostiin trajanju težav. Podane so tudiosnove hormonskega zdravljenja ter tabela,ki vrste in vzroke odsotnosti menstruacijskekrvavite didaktično razdeli v pet skupin.Elko Borko in Branka Žegura opredelitapojme, kot so menopavza, zapoznela menopavzain predmenopavza, ter razpravljata onjeni etiologiji in lajšanju simptomov.Na naslednjih 22 straneh so predstavljenekrvavitve v zgodnji nosečnosti in nepravilnostipoložaja ženskih spolovil.Vnetja ženskih spolovil je Milan Reljičrazdelil na vnetja spodnjega dela in zgornjegadela genitlanega trakta. Koristne so shematskeslike mikroskopskega prikaza šestih razredovvaginalne čistoče. Slika laparoskopskega videzazadebeljenega jajcevoda z gnojem olajšazačetniku razumevanje in razpoznavanje obrazloženihstanj v klinični praksi.Sledijo poglavja o spolno prenosljivihboleznih, sindromu pridobljene imunske pomanjkljivostiin o genitalni tuberkulozi terboleznih zunanjega spolovila.Glede na lokalizacijo endometrioze ločimogenitalno endometriozo, adenomiozo, endometriozov rodilih izven maternice in tub ter izvengenitalnoendometriozo. O njeni etiopataogenezi,simptomih, diagnostiki in zdravljenjuje razpravljal Borut Gorišek. Poglavje vsebujetudi revidirano klasifikacijo endometriozeAmeriškega združenja za fertilnost za ocenostopnje razširjenosti endometrioze.Izluščiti ključne točke na širokem področjuginekološke onkologije je zahtevna naloga.Iztok Takač in Borut Gorišek na 25 stranehzelo strukturirano in brez odvečnih detaljevuvedeta bralca v osnove nauka o ginekološkihtumorjih.Zavestno in odgovorno straševstvo je leta1968 OZN razglasila za temeljno človekovopravico. O narčtovanju družine in reproduktivnemzdravju Elko Borko in Ivan Žebeljangovorita v 19. poglavju. Opisane so sodobnemetode kontracepcije ter naravne metodenačrtovanja družine.Zanimivo poglavje o spolnem zdravju inspolnih motnjah se dotika področja spolnostikot znanosti (seksologije), ki se je začelarazvijati v 20. stoletju. Razdeljeno je na večdelov – ciklus spolnega doživetja, druge oblikedoživljanja spolnosti, spolne motnje, motnjespolnih želja, neuspešen spolni odziv, motnjeorgazma, seksualne bolečine in odkrivanjespolnih motenj.Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanjupravice do svobodnega odločanja orojstvu otrok ureja med drugim tudi umetnoprekinitev nosečnosti. Poglavje govori od kirurškihin medikamentoznih metodah splavater o zapletih pri teh posegih.Tatjana Kodrič je pregledno orisala potsprememb ginekoloških organov skozi otroštvoin puberteto. Pri nepravilnostih v potekupubertete se osredotočila na prezgodnjo puberteto,kasno puberteto, motnje menstruacijskegaciklusa, nepravilnosti v razvoju dojk inbolezni dojk ter kontracepcijo.Bolezni dojk predstavljajo zelo aktualnovprašanje moderne dobe, v kateri se incidencaraka dojk nenehno povečuje. Tega področjase je lotila Darja Arko na 24 straneh, začenšiz anatomskimi osnovami in razvojem dojk. Vnadaljevanju predstavi bolezni dojk in se nakoncu z velikim številom poučnih slik osredotočina diagnostiko in terapijo raka dojke.60.000 prebivalcev Slovenije ime težavezaradi neplodnosti. Veljko Vlaisavljević vodibralca skozi to področje s fiziologijo spočetjain vzroki neplodnosti. Preiskave zaradi neplodnostiin tehnike zanositve z medicinskopomočjo so podane sistematično in preglednoza lažje branje in pomnjenje.Urinska inkontinenca pri ženskah je problem,s katerim se sooča ogromno številožensk. Božo Kralj je poglavje o tem razdelil naepidemiologijo, razdelitev urinske inkontinence,najpogostejše vrste urinske inkontinencepri ženski, čezmerno aktivni sečni mehur,preiskovalne metode pri urinski inkontinenciin zdravljenje urinske inkontinence.Poglavje o operacijah v ginekologiji predstavljaopis najbolj pomembnih operacij vginekologji, vključno s pripravo bolnice naoperacijo in z zapletih po operaciji.Z vprašanjem spolne zlorabe in njenihpsiholoških posledic se je ukvarjala ZlatkaRakovec Felser. Opisane so telesne in psihološkespremembe, ki jih doživljajo ženskev različnih življenskih obdobih. Vrednostisporazumevanja se začnemo še posebej zavedativ primerih sporačanja slabih novic inpri posredovanju informacij. Predstavljeneso krizne in intervencijske ter druge oblikepsihoterapevtske pomoči.Mesto fizioterapije v ginekologije spoznavamov poglavju, ki sta ga napisala BoženaPrimožič in Elko Borko.Knjigo zaključi poglavje Gregorja Pivcaz izčrpnim kronološkim prikazom razvojababištva in medicinske znanosti v Slovenijiin svetu od 18. stoletja naprej.Glavni urednik v prvi izdaji učbenika sampriznava, da so nekatera poglavja napisanaobširno in celo presegajo znanje, ki ga moraobvladati študent visoke zdravstvene šole. Stem učbenik pridobiva tudi status priročnikaza kasnejšo poklicno dejavnost, za študentemedicine, specializante in specialiste ginekologije.Ob dejstvu, da podobnega učbenika oginekologiji v slovenskem prostoru trenutnoše ni, pa se poglavita vrednost te učne knjigepo mojem menju skriva drugje.V današnjem času interneta in številnihpublikacij je sodobni učenec zasut z velikanskokoličino podatkov. Zgublja čas za prebijanjeskozi literaturo, ki mu podaja znanje po koščkih.Na koncu študentu zmanjka časa, da biponotranjil in si zapomnil tisto, kar je prebral.Ne ustvari si jasnih kriterijev o tem, kaj je pomembno,o strukturi posameznega področja,na kateri bi gradil naprej, pa ne ve dosti.Učbenik Ginekologija ponudi tisto, kar jedanes vredno največ – prihrani čas. Študentlahko preskoči dolgotrajne uvodne priprave inse loti tistega procesa, ki prinese dobro ocenona izpitu – učenje.Seminarski slog večine poglavij je idealen zaosvežitev znanja, obsežnost poglavij pa lahkouvrsti omenjeni učbenik celo na listo literatureštudenta medicine.Če se bo učbenik Ginekologija v naslednjihletih pojavil tudi v žepni izdaji, bo sledil modernimtrendom in se še približal ciljni skupinibralcev.Faris MujezinovićISIS november 2006

NOVE PUBLIKACIJE137Lahko filozofija pomaga psihiatrijilažje slišati glasove?Razmišljanje ob knjigiGiovannija StanghellinijaDisembodied spiritsand deanimated bodies.The psychopathologyof common sense.(International Perspectivesin Philosophy andPsychiatry, OxfordUniversity Press, 2004)Zanimiva knjiga italijanskega psihiatrain fenomenologa GiovannijaStanghellinija s pomenljivimnaslovom Raztelešeni duhovi inrazdušena telesa (Disembodiedspirits and deanimated bodies) ter s podnaslovomPsihopatologija samoumevnosti(The psychopathology of common sense) nienostavno branje. V svojih desetih študijaho bistvenih dimenzijah doživljanja ljudi sshizofrenijo in depresijo (melanholijo) namsvoja razmišljanja utemeljuje na filozofskihmislih od Aristotela do Sartra in od Descartesado Wittgensteina, najbolj pa se naveže nafilozofe - fenomenologe in hermenevtike, kotso Husserl, Heidegger, Schütz, Merleau-Ponty,Henry, Ricoeur itn., ter na zdaj že dolgo linijopsihiatrov - fenomenologov, kot so Minkowski,Straus, Blankenburg, Ey, Conrad, Parnas,Kraus, Sass itn.Zakaj toliko filozofije pri obravnavi najtežjihmed duševnimi boleznimi, ki so v središčupozornosti klinične psihiatrije, medicinskoin ne filozofsko utemeljene stroke? Prav tuzačenja avtor svoje pisanje. O nujnosti rehabilitacijefilozofije v psihiatriji - nekdaj sestre,če ne celo matere vseh medicinskih ved - pričapoleg našega avtorja, ki kljub mladosti postajaeden njenih prominentnih glasov, tudi njejnamenjena ustanovitev posebnega odsekaSvetovne psihiatrične organizacije, množicastrokovnih srečanj, knjig, knjižnih zbirk instrokovnih revij.Pa vendar: zakaj? V sodobnih klasifikacijskihsistemih duševnih motenj (bolezni), kotsta MKB in DSM, na katerih temelji dandanesdiagnostika teh motenj, so našteti simptomiin znaki posameznih motenj. Veliko njih. Nenajdemo pa skoraj ničesar o tem, kako so tisimptomi in znaki med seboj povezani, nakakšen način sestavljajo celoto sveta, ki gačlovek z določeno motnjo doživlja.Takšne povezave in skupni imenovalci - aliorganizatorji notranjega sveta, če uporabimonerodno tujko - pa niso namenjeni nekimakademskim razpravam in razmišljanjem,ampak so nam še kako potrebni sredi stroke,na katero se obračajo ljudje v stiski.Tega se zaveda tudi avtor knjige in opozarja,da npr. shizofrenije v današnjem času ne zaznamujejoveč samo očitne klinične manifestacije,kot so katatonska stanja, izrazita halucinatornain blodnjava doživljanja, na osnovi katerih biljudje usmerjali svoja vedenja in ravnanja. Vsevečkrat srečamo nejasne klinične slike, ki jihavtor imenuje “polzeča psevdosociopatska stanja”(slithery pseudo-sociopathic conditions),in jih ne smemo spregledati. Poleg tega se kotv drugih medicinskih strokah tudi v psihiatrijiskuša posamezne motnje prepoznavati v čimzgodnejših fazah njihovega razvoja, da bi jihlahko prej začeli zdraviti in bi znali preprečevatinjihov neugoden potek ter zaplete.Pri prepoznavanju zgodnjih oblik so meje šetoliko bolj skrite očem in prekrivanja mednjimi obsežnejša.Zaradi vsega naštetega so nujni pristopi, kiso usmerjeni v prepoznavanje širših antropološkihkonfiguracij, se znajo vprašati o smisluin so občutljivi za kontekste doživljanja. Intakšni pristopi potrebujejo za svoje preživetjein razvoj filozofsko osveščenost. Prav to jeStanghellinijevo izhodišče in vodilo skozi vsehdeset študij, ki smo jim priča v knjigi.In katere so osnovne misli, izražene v njih?Za osnovno razgledno točko si avtor vzamepojem “samoumevnosti” (common sense) (1).Osnovna motnja pri shizofreniji je po fenomenološkihštudijah namreč ravno motnja“samoumevnosti”. Pacienti težko prepoznavajo“pravila človeške igre” ali “aksiome vsakodnevnegaživljenja” in imajo težave s socialnouglasitvijo (attunement). Težko vzpostavljajočustvene stike z drugimi ljudmi, ker jih intuitivnotežko zaznavajo kot sebi podobne. Težkozačutijo sensus communis.Za razumevanje teh pojavov se avtor naslonina Aristotelov koncept koiné aisthesis, opisanv njegovem spisu O duši. Koiné aisthesis ima dvevlogi: prva je integriranje različnih modalitetzaznavanja (sluha, vida itn.) v celoto, druga paje doživetje sebe kot subjekta tega zaznavanja.Za Aristotela je torej zavedanje telesnega zaznavanjavir in osnova samo-zavedanja. To paje naprej osnova za zavedanje drugih, torej zacelotno socialno čutenje in udeleževanje.Stanghellini predvideva, da prihaja prishizofreniji do motnje na tej stopnji integracijtelesnih zaznav in s tem do motenj na najosnovnejširavni samo-zavedanja, ki ga lahkozaradi njegove narave imenujemo senzoričnoali pred-miselno (pre-reflektivno) samo-zavedanje.Iz motnje na tej ravni je preko fenomenološkihanaliz drugih avtorjev in svojih kliničnihopažanj lahko izpeljal in vzpostavil razumevanjevseh ključnih psihopatoloških pojavov,ki jih doživljajo ljudje s shizofrenijo: opazovanjein doživljanje svojega telesa kot objekta(deanimated bodies), zaznavanje in pretiranoanaliziranje lastnih zaznav (disembodied spirits),konkretiziranje in popredmetenje besedin metafor, okostenitev notranjega dialoga vnovember 2006 ISIS

138NOVE PUBLIKACIJEtuje “glasove” (akustične halucinacije) itn. Vsete psihopatološke pojave lahko torej izvedemoiz zgoraj omenjene motnje doživljanja sebeoziroma samo-zavedanja.V Stanghellinijeve študije je vtkana tudidiferencialna fenomenologija, ekvivalent diferencialnediagnostike, med shizofrenskimin depresivnim (melanholičnim) doživljajskimsvetom oziroma antropološko konfiguracijoenega in drugega. V shizofrenskem svetuvlada ekscentričnost, raztelešenost, odtujenostv preveliko svobodo, zavzemanje pozicije odmaknjenegaopazovalca, ki pretirano razmišlja,ter so blodnje ontološke narave. V depresivnemsvetu pa je osnovna pretirana osrediščenost,hipernormalnost, ujetost v telo in preteklost,pretirana identifikacija s socialnimi vlogami,občutki krivde in so blodnje zaradi tega etičnenarave. Za oba svetova nam je bogato prikazalcelotno zgradbo odra in vse protagoniste dramatizacije.Ravno takšno vstopanje v svet enegain drugega lahko omogoči bolj tenkočutnoin natančnejšo diagnostiko, posebej v fazahbolezni, ko te še niso polno izražene.Če se ob zaključku pričujoče predstavitveknjige spet vrnemo k izhodiščnemu vprašanju:čemu lahko služi filozofsko osveščeno psihopatološkoraziskovanje? Ali vprašano drugače:bi lahko psihopatologijo videli kot aplikativnofilozofijo? Odgovori se nam ponujajo sami.Razumevanje notranjega sveta trpečega človekav njegovih temeljih in zakonitostih namomogoča boljši dostop do njega, ustreznejšein bolj smiselno diagnostično umeščanjenjegovih težav ter možnost preverjanja našihteorij in hipotez o njem. Na ta način veliko boljodprto in nepristransko pripuščamo h glasu invstopamo v dialog s tistim glavnim, ki nam osvojih duševnih stanjih in motnjah lahko kajpove: to je s pacientom.Borut ŠkodlarOpomba:1. Angleški izraz “common sence” bi lahko prevajali zneposrečenimi besednimi zvezami, kot so “zdrava pamet” ali“zdravi razum” ali “kmečka logika”, ki so preveč jezikovnookorne in dvoumne, da bi nam lahko služile. Odločil semse za izraz “samoumevnost”, ki se z angleškim ne prekrivapovsem, zato ga bom pisal z narekovaji, se mi pa zdi najbližjimed sprejemljivimi.Očka nikdar ni utrujen!Društvo Ozara Slovenija,Nacionalno združenje zakakovost življenjaSlikanica “Očka nikdar ni utrujen!” jenastala v okviru belgijskega projektaKOPP, ki se posveča problematikiotrok, soočenih z duševnimi motnjami.V okviru projekta je sicerskupaj izšlo šest knjig z informacijami oduševnih motnjah, ki so podane na otrokomin mladostnikom razumljiv način. Zgodbeso nastale v sodelovanju s strokovnjaki, ki seukvarjajo z osebami z duševnimi motnjami,ter z otroškimi in mladinskimi pisatelji.Slikanica “Očka nikdar ni utrujen!” je prvaiz zbirke šestih knjig in je napisana za otroke,stare od štiri do šest let. Slikanica - skozi zgodbicoglavne junakinje zajčice Kepice - otrokomopisuje, kaj se dogaja z njihovimi starši, konastopi duševna stiska. Pogovori in dodatnerazlage, ki sledijo branju knjige, pa otrokomomogočajo zmanjševanje strahu, s katerimse srečujejo ob pojavu le-te. Poleg tega tudikrepijo vezi med otroki in starši s težavami vduševnem zdravju.Slikanica je v Belgiji izšla septembra 2001 terbeležila izreden uspeh, čemur je sledil prevod vangleški jezik. Za prevod in izdajo slikanice vslovenskem jeziku je poskrbelo društvo OzaraSlovenija – Nacionalno združenje za kakovostživljenja. Po besedah predsednika društva IgorjaHrasta so se pri Ozari za prevod in izdajoknjige odločili zaradi pomanjkanja literature, kibi bila namenjena izključno mlajšim bralcem,katerih starši imajo duševne motnje.Predgovor k slovenski izdaji je prispevaldoc. dr. Rok Tavčar, specialist psihiater, ki jemed drugimi zapisal: “Morda se bo kdo začudilnad na prvi pogled nenavadno idejo, kot jeknjiga o duševni motnji za otoke. Vendar dejanskoobstaja velika vrzel v znanju o duševnihmotnjah že pri odraslih, kaj šele pri otrocih. Amedtem ko je odraslim na voljo gora knjig s totematiko, pa v slovenščini vse do zdaj ni biloknjige o duševnih motnjah za mlajše bralce.Kar je škoda, saj se prav v tem obdobju pričneoblikovati človekov pogled na svet. In čeotrok že v zgodnji mladosti ni dobil strokovnokorektne in njegovi razvojni stopnji primernerazlage nekaterih pojavov ali dogodkov v okolici,bo neznane stvari najverjetneje doživljal sstrahom ali vsaj nelagodjem…A sedaj je drugače. Na voljo je knjižica, namenjenanajmlajšim, in služi pojasnitvi nastankanekaterih najbolj motečih znakov duševnemotnje in odpravljanju strahu pred njo.”Bogdan Dobnik iz društva Ozara meni, dabo slikanica v veliko pomoč tudi strokovnimdelavcem, ki se pri svojem delu srečujejo zotroki, katerih starši imajo duševne motnje.Po njegovih besedah slikanica predstavljanapredek pri zmanjševanju socialne izključenostioziroma stigmatizacije oseb z duševnimimotnjami in njihovih družinskih članov vnaši družbi.Slikanica je natisnjena v 700 izvodih inbo na voljo v vseh enotah Ozare, v nekaterihsplošnih knjižnicah ter drugih specializiranihustanovah, ki se ukvarjajo z osebami z dušenimimotnjami.Beseda o avtorici:Anne Wyckmans se je rodila 22. septembra1950 v kraju Mechelen v Belgiji kot najmlajšaizmed devetih otrok. Danes živi z možem ins tremi otroki na stari kmetiji v Pojottenlandu.Po poklicu je medicinska sestra, dela pakot koordinatorka dodatnega izobraževanjavarušk in pestunj, piše otroške knjige, je tudičlanica občinskega sveta v Lenniku.Njena prva knjiga, z naslovom Infuzijasneženega moža, je izšla leta 1999 in bila nominiranaza nagrado Kleine Servantes (MaliCervantes) in Vlaams Brabant. Knjiga je dobilatudi priznanje kot najbolj opazen prvenec. ISIS november 2006

NOVE PUBLIKACIJE139Spregledana razmerja o družbenihvidikih sodobne medicinePo treh letih, odkar je leta 2003 izšla knjigaSpregledana razmeja o družbenih vidikihsodobne medicine avtorice Mirjane Ule,sem jo na namig sociologinje, da nas medicincevta knjiga ne zanima, vzela v roke in z zanimanjemprebrala. Knjiga je izšla pri založbi Aristejv Mariboru.Avtorica, dr. Mirjana Ule, je redna profesoricaza področje socialne psihologije in predstojnicaCentra za socialno psihologijo na Fakulteti zadružbene vede. Predava socialno in politično psihologijo,psihologijo komuniciranja in ekološkopsihologijo. Ukvarja se še s študijami mladine,predsodkov in različnih oblik diskriminacije, zženskimi študijami ter s spremembami identitetvrednostnih in življenjskih orientacij v sodobnihdružbah.V knjigi je analiza sodobnih dilem omejena nasociološko-psihološki model zdravja in bolezni,predvsen na vlogo komunikacij in odnosov medbolniki in zdravniki v procesu zdravljenja.Knjiga v prvem delu govori o družbenikonstrukciji bolezni in zdravja ter družbenempomenu bolezni in vlogi bolnika. Zdravje je vzahodnih družbah vse večja vrednota za vsekategorije prebivalstva. Poleg tega je za zahodnedružbe značilna čedalje večja odvisnost od biomedicinskihznanosti, ki naj priskrbijo odgovorena naraščojoče socialne in zdravstvene probleme.Medicinski diskurz o zdravju, bolezni in telesuprevladuje tako v javnosti kot zasebnosti in jepredvsem v svoji nadzorovalni funkciji nadomestildruge diskurze, denimo religioznega.V osrednjem delu nas knjiga seznani z učinkomin oblikami komunikacije ter prikaže odnosemed bolniki in zdravniki v današnji sodobni družbi.Opisane so psihološke značilnosti komuniciranja,komunikacija kot način zdravljenja. Raziskavekažejo, da je komuniciranje v ospredju, ko bolnikirazpravljajo o “dobrih” in “slabih” zdravnikih. Vmedicini zdravnikovo komuniciranje služi letemu, da nadomesti zaznavanje zbolelosti pri bolnikuz jezikovnim kategoriziranjem, standardiziranjemitd. Nasprotno temu pa komunikacijskadrža bolnika meri na to, da se zdravnik posvetitudi osebnemu zaznavanju zbolelosti. Škodljivaizguba komuniciranja, ki jo izziva sama sodobnamedicina, je vznemirljiv simptom globlje ležečeduhovne krize moderne medicine. Te krize nemoremo rešiti zgolj z nekaj priučenimi verbalnimistategijami. Jezik sočutja ne pozna retorike in nerutine. Bolniki ne pričakujejo komunikacijskihprevar, temveč komunikacijsko obračanje k njim.Moč komuniciranja prihaja od avtentičnosti, odujemanja med besedami in hojo. Zastavlja se celovprašanje, ali niso morda sedanji komunikacijskimanjki v odnosu med zdravnikom in bolnikomv neposredni zvezi z vedno večjimi izgubamismisla znotrajmedicine, torej spojavi razočaranjanad lastnim poklicem.Telesna insenzualna dimenzijasrečanja medzdravnikom in bolnikomje integralnidel emocionalnenarave odnosa.Dovoliti drugemu,da vidi in sedotika golega telesa,pomeni velikozaupanja, kar spremljajo občutki ranljivosti aliljubezni in bližine. Za zaupanje med zdravnikomin bolnikom je torej vedno značilna določenaambivalentnost, negotovost, strah in občutektveganja, ker ta odnos vsebuje visoko stopnjoranljivosti in odvisnosti. Odnos ljudi do medicinese spreminja – iz brezpogojnega zaupanja v pogojnozaupanje in dvom. V odnos med bolnikomin zdravnikom je stopil pogodbeni element, sajtudi v medicino prodira tržni element. Obenemse bolniki vse bolj kritično odzivajo na nepravilnostiv zdravstvenem sistemu, presojajo vrednostzdravniških storitev in postajajo čedalje boljenakovredni uporabniki.Sindrom izgorevanja je reakcija zdravnikovna negativno lastno dinamiko visoko zbirokratiziranega,široko brezdušnega medicinskegasistema. Izgorevanje je neposredno povezano zobčutkom brezsmiselnosti lastnega početja inizkušnjo komunikacijske izgube. Moten odnosne preprečuje le zdravilnih učinkov na bolnika,temveč prepreči tudi pozitivni povratni učinekzdravilnega odnosa na zdravnika. Pomembenvzrok občutka notranje izgorelosti pri zdravnikihje prav izpad te pozitivne povratne zveze.V zadnjem delu avtorica spregovori še oetičnih vidikih odnosov med zdravniki inbolniki, ki temeljijo na sodobnih modelih odnosovmoči v zdravstvu ter odnosa zdravnikovin bolnikov do prevladujočega razmerja moči.V sodobni medicini je več etičnih dilem, saj seje vpliv medicine od bolnika razširil na celotnodružbo. Nekateri analitiki trdijo (npr. Zola), daje bila medicina v osnovi vedno družbena vedain medicinski poklic dejavnost, ki je bila vednoneločljivo povezana z družbo. To je mordanajbolj jasno videti v psihiatriji in v javnemzdravstvu oziroma preventivni medicini (cepljenja,svetovanja). Po drugi strani je medicina ssvojo težnjo po čim bolj znanstvenem pristopuk zdravstvenim problemom veliko prispevala kizboljšanju družbenih in življenjskih razmer vsehdružbenih slojev. Medicina naj bi tako prispevalak zmanjšanju religioznih in pravnih ozkosti inmoralnih ter kazenskih konsekvenc določenihvedenskih oblik, npr. načrtovanja rojstev, prekinitevnosečnosti, zdravljenja neplodnosti itd.Naraščajoči pluralizem vrednotnih predstav invrednotnih prioritet razširja prostore, v katerihdanes medicini zastavljamo nova etična vprašanja(presajanje organov, nadomestki za organe, zdravljenjeneplodnosti, genetska diagnostika in genskaterapija, vprašanje o pravici ali o dolžnosti doprekinitve terapije pri umirajočih itd.) Postavljase vprašanje, kako uporabo klasičnih etičnih načelprenesti na nova območja delovanja oziromaali je to sploh možno ali pa potrebujemo novoetiko za novo tretje tisočletje. Kakšno vlogo imapri vsem tem zdravilstvo? Narejene so raziskave,koliko ljudi se zateka k zdravilstvu in zakaj, obstajajorazlične hipoteze.Na koncu so poudarjene sociokulturnespremembe medicine v zadnjih tridesetih letih,prevlada naravoslovne paradigme in tehnologijev medicini, množičen vstop žensk v medicino,staranje prebivalstva spreminja tudi zemljevidtemeljnih medicinskih področij, tem, ideologij,vlade blažijo stisko javnega zdravstva s kombiniranimisistemi preventivne medicine, dodatnimiprostovoljnimi zavarovanji, komercializacijostoritev preko vzpodbujanja samonadzorovanjain samoodgovornosti ljudi. Vse večje zanimanjeza razne oblike terapij je po eni strani rezultatnujnega porasta tesnobe v sodobnem svetu.Sodobna medicinska tehnologija, močno podprtaz informatiko, izpodriva tradicionalno“medicinsko obrt”, tj. zdravnika, ki sam obvladavso paleto medicinskega znanja, dobro poznavse medicinske postopke na svojem področju,pozna zdravila in njihove učinke, pravila upravnegadelovanja zdravstva, prav tako potrebnapravna in medicinskoetična pravila, poleg tega paga odlikuje še prepoznaven osebni stil in osebnaavtoriteta, s katero nastopa pred bolniki in ga tiprav zaradi spoja vseh teh potez tudi cenijo inposlušajo. Takšnega zdravnika vse hitreje izpodrivajorazlični specialisti, zdravstveno osebje,predvsem pa medicinska tehnika, računalniškapodpora in banka podatkov, ki mu pomagajo pripregledih bolnikov, postavljanju diagnoz, terapijin predpisovanju zdravil.Kaj torej preostaja nam zdravnikom? Povratekk tistemu delu, ki ga ne more nadomestiti nobenatehnika in ki so ga v procesu tehnizacije medicinezanemarili, to je k osebnemu stiku in odnosuz bolnikom, za katerega so potrebne izkušnje,osebne ocene, pogovori z bolniki.In kot pravi avtorica: “V knjigi želim problematiziratiin reflektirati naivno predstavo omedicini kot nekakšnem spoju čiste znanosti, kigradi na neizpodbitnih dejstvih in etiki. Osnovnateza knjige je, da je medicina globoko socialnokonstruirana disciplina in kot taka prepredenaz interesi, ki se želijo uveljaviti na račun drugihinteresov, pa tudi na račun etike in humanosti.”To bi bilo na kratko vse. Želela bi, da knjigoše kdo prebere in pove svoje mnenje o njej. Gabrijela Simetingernovember 2006 ISIS

140ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUNa Pavličevo sedlo (1339 m) s kolesomMarjan KordašKo v naši reviji prebiram ošportnih dosežkih slovenskihzdravnikov, se spominjam kolesarskih.Zaradi humornostiin prisrčnosti sta mi v spominuostala predvsem dva, Hipertenzija gre na morjeter Radiologija na kolesih. Zdi se mi, da jihv zadnjem času skoraj ni več. Upam, da je takolesarsko-literarni zastoj le začasen, in zatoponujam svoj zapis za nov zagon. Hkrati tudiza preprečitev trapastih kolesarskih napak.Pavličevo sedlo me je mikalo že več let. Dabi se z avtom pripeljal na Zgornje Jezersko,od tu pa s kolesom vzpon na Jezerski vrh(prelaz), spust v Belsko Kočno in končnospet vzpon na Pavličevo sedlo. Po obnoviceste na koroški strani, mimo gorske kmetijeLesnik, se je pot precej skrajšala. Nekdo mije povedal, da je od Jezerskega vrha mendale pet kilometrov dol in pet kilometrov gor.Od Zgornjega Jezerskega torej v eno smervsega skupaj približno 15 km. “Malenkost”,sem pomislil, in čeprav sem si na zemljevidihpot večkrat ogledal, se mi ni nikoli zdelovredno sešteti višinskih razlik. Zato pred temkolesarjenjem nisem načrtoval ne daljšegapočitka, ne kake spremembe v prehrani.Odpravil sem se na prvi res poletni danpo koncu mrzlega in nestabilnega vremena vzačetku junija 2006. Za zajtrk skodelico kavein rezino t. i. marmornega kolača, s sabo pa0,5 l soka. Štart pri Planšarskem jezeru naZgornjem Jezerskem.Da nisem dovolj spočit, sem začutil žekmalu. Vendar sem ta občutek odrinil in kljubvzpenjanju užival v prijetnem vremenu in lepiokolici. Še lepše je postalo na koroški strani,med spustom v Belsko Kočno. Točno po 10 kmkolesarjenja odcep za Pavličevo sedlo, spust vBelsko Kočno, blag vzpon mimo opuščene žagein kmalu nato strm odcep v levo.Izjemno strm začetek me pravzaprav šeni zbegal. Sicer sem moral takoj prestaviti vnajnižjo prestavo, a sem se tolažil, da se bocesta prav gotovo kmalu položila. Kdo ve, zakajsem si ponavljal, da ni mogoče, da bi bilacesta vseskozi tako strma. A bila je od enegaovinka do naslednjega enako strma in če seje naklon ponekod malenkost zmanjšal, se jetakoj nato spet pokazala nekakšna peklenskastrmina.Tako sem zlagoma prišel do sklepa, da semtokratno kolesarjenje zelo podcenil. Vrh tega seje sonce že precej vzpelo in zaradi pripekanjasem poleg opazovanja naklona začel razmišljatio patologiji. Nazadnje predvsem o hipertermiji.Sicer je tu in tam zapihljal rahel vetrc, zato pasem med zatišji toliko bolj dojemal skoraj obupnozagatno brezvetrje z rojem muh, žejnihmojega znoja. Zijal sem v merilnik hitrostiin brez upa na olajšanje ugotavljal, da bo taobupni vzpon prav gotovo daljši kot le “petkilometrov navzgor”.Tik pod kmetijo Lesnik sem se ustavil prvič.Formalno zaradi izgovora, da moram snetičelado, “sicer se mi bodo od vročine skisalimožgani”. V resnici sem si zaželel oddahniti,četudi sem vedel, da bo ponoven zagon kolesav tej strmini zelo težak. No, to sem po nekajminutah nekako zmogel in mukoma kolesarilnaprej, do grebena nad to kmetijo, ko sem seustavil drugič. Da bi lahko razmislil, ali je mojepočetje pametno ali neumno. Sicer nisem imelmerilca frekvence srca, a iz globine in časovnegapoteka vdiha in izdiha sem lahko sklepal, daže ves čas vzpenjanja - slabo uro - kolesarimverjetno pri maksimalni frekvenci. Tako semugotovil, da moje početje ni neumno, temvečnoro, zatorej sem spet precej vratolomno pognalkolo navkreber in nadaljeval...Vrh tega sem zaradi množice ovinkov izgubilorientacijo. Greben med Matkovim kotomin Belsko Kočno se je vse bolj obračal na mojodesno. Ker sem očitno pozabil zemljepisne nadrobnosti,sem pričakoval prav obratno. “Ko- če - bom zagledal zapornice na meji, bo tonajbolj zaželeni pogled v mojem življenju,” semsi ponavljal. Ne spomnim se dobro, kako dolgosem si to govoril, a potem se je cesta nenadomaporavnala in se začela - spuščati! Sprva blago,nato pa kar strmo. Tu sem se ustavil tretjičin ugibal, ali sem zašel. Ker pa to ni bilo zeloverjetno, sem s prijetnim spustom nadaljevalupajoč, da se končno ne bom znašel na NoviZelandiji, temveč na Pavličevem sedlu.In res, “najbolj zaželeni pogled v mojemživljenju”, Pavličevo sedlo, se je pokazalo zaprvim naslednjim ovinkom. Bolj spokojnegakraja si ni mogoče zamisliti. Že od daleč semzagledal avstrijskega mejnega policista, ki je- v srajci in brez službenega pokrivala - sedelna ograji in me radovedno opazoval. Potemko sem razjahal in popil nekaj soka, sem se znjim - tudi kolesarjem - zapletel v pogovor,med drugim poln iskrene pohvale mojemukolesu znamke KTM. Tako se je policistkončno odpravil na kratek preskus težišča inkolutnih zavor.Pot nazaj je bila seveda precej lažja. Nekajkratsem se ustavil in užival v prekrasnem,nenavadnem razgledu na severno stran SavinjskihAlp. Hkrati me je skrbelo morebitnopregretje kolutnih zavor, še bolj pa, kako bomzmogel vzpon nazaj na Jezerski vrh. Pregrevanjazavor ni bilo, a ko sem prišel na glavnocesto, je šlo zelo počasi in večkrat so mi na miselprišle besede “tako se pa počuti do kraja izčrpančlovek”. Na enem počivališču sem se celoza nekaj minut ustavil in popil zadnje požirkesoka. In mejna zapornica na Jezerskem vrhu jepostala “drugi najbolj zaželeni pogled v mojemživljenju.” Ko sem prispel, je moj videz očitnoočaral mejnega policista, ki je smeje samo zamahnilz roko in dvignil zapornico.Spust do Planšarskega jezera je bil prijeten,a ko sem razjahal, sem imel kar mehke noge.Pogled na števec: vsega skupaj ne 30 km, temveč38 km. V eno smer torej 19 km. Naročil semkosilo po svojem okusu (goveja juha, telečjapečenka, vrček piva) in med čakanjem nanjugotavljal približno dolžino posamezne etape.Dognal, zakaj se najhujši vzpon ni končal pripričakovanem 15., temveč približno pri 17.kilometru mojega kolesarjenja.Bil sem neznansko lačen, a brez teka.Pospravil sem le slabo polovico sicer zelookusnega kosila. Med vožnjo domov sem popilše 0,5 l vode, doma še več in se šele potemspomnil, da se moram stehtati. Kljub kosilu inkljub popiti vodi sem bil še vedno za približno1 kg lažji kot zjutraj.Ko sem se okopal in najedel, sem narediltisto, kar bi bil moral že pred to avanturo:ogledal sem si planinski zemljevid “Kamniško-SavinjskeAlpe” in po izohipsah seštel vsevzpone in spuste na tej progi. Na dolžini 38 kmjih je za približno 1300 m! Iz Belske Kočne jekar 600 m vzpona (od 800 m na 1400 m nadmorskevišine). Če je dolžina te etape šest km,je povprečen naklon 10 odstotkov. Če pa je petkm, je povprečen naklon kar 12 odstotkov! (1)O največjem naklonu lahko le ugibam. In kernova cesta poteka ne mimo Pavliča, temvečmimo Lesnika, se vršni del ceste vzpne južnoin približno 60 m višje od Pavličevega sedla.Zato se cesta na koncu rahlo spusti, najprejISIS november 2006

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU141proti severu (greben na desni) in šele tik predkoncem proti vzhodu!Ta cesta je najkrajša pot s Štajerske (Logarskadolina) na Gorenjsko (dolina Kokre). Kljubtemu sem srečal le nekaj avtomobilov in štirikolesarje. Vzpon je ubijalski, a cesta odličnourejena. Opremljena je z dvojezičnimi napisi oznamenitostih ter z ličnimi počivališči. Slednjapo moje seveda le za pešca, ki bi se namenilna sprehod po vršnem delu ceste, za užitekv spokojnosti in lepih razgledih. Jaz pa bi setega raje lotil še enkrat kot kolesar, zdaj boljeseznanjen in pripravljen. Če mi bo uspelo,bom spet končal pri Planšarskem jezeru in zenakim ali vsaj podobnim kosilom!!Opomba:1. Primerjava s Pokljuko: Med Zatrnikom in Mrzlim Studencemje označeno, da je največji naklon 18 %. Če številka velja,je ta strmina zelo kratka in zato nič posebnega. Primerjavaz Vršičem: Na vsakem ovinku ter na vrhu je označenanadmorska višina. Med spustom sem izmeril dolžino odvrha do Koče na Gozdu ter od tu do 3. ovinka in izračunal,da sta povprečna naklona teh dveh odsekov le 9,4 % oz.8,4 %! Največji nakloni pa so lahko seveda občutno večji.Vtisi s kolesarjenja po KorčuliDavorin DajčmanZbirka jadranskih otokov, po katerihsem kolesaril, je bogatejšaše za otok Korčulo, dalmatinskiotok srednjega Jadrana z bogatozgodovino in privlačno pokrajino.Presenetljiva je izjemna poraščenostotoka z borovci, oljkami, mandljevci, agavami,palmami, oleandri in cipresami, kar daje otokuposeben pečat. Prastari naziv otoka Korkiranegra (črna Korčula) bi lahko nadomestili zimenom Zelena Korčula, veliko svetlo zelenihmladih borovcev pa potrjuje naravno obnavljanjerastlinstva po številnih požarih izbližnje preteklosti. Korčulo lahko dosežete strajektom iz Splita do Vele Luke, iz Drvenikado Korčule (Dominče), istoimenskega glavnegamesta otoka, ali iz Ploč preko Trpanjain Orebića na Pelješcu, med katerima je trebapohiteti z avtom, otok pa dosežete prav takov trajektnem pristanu poleg mesta Korčule.Najmanj vožnje z avtom je potrebne pri potovanjuz ladjo Liburnijo iz Reke, medtem kose boste kar navozili, če boste peljali vse doStona in prevozili polotok Pelješac do Orebića.Ta pot je najdaljša cestna smer z dolžino kar800 km, seveda pa je primerna za tiste redkeljubitelje morja, ki se neradi vozijo s trajekti, saj1,5 km dolga plovba preko Pelješkega kanala,znanega po najugodnejših pogojih za vse vrstešportnega jadranja na Jadranu, med Orebićemin Dominčem traja le od 15 do 20 min. Korčulaje s svojimi 270 km 2 površine in 182 km obalešesti največji otok v Jadranskem morju, polegbujnega mediteranskega rastlinja pa ima prekosvojih pobočij, polj in obale speljane urejenein široke ceste, ki ponujajo varno in prijetnokolesarjenje. O otoku obstajajo različne legende,med katerimi je najlepša starogrškamitološka zgodba o lepi črnolasi nimfi Kerkyri,ki je zapisana v IV. knjigi o argonavtih.Kerkyra je bila ena od sedmih hčera grškegaboga rek Azopa in njegove žene Metope, vkatero se je zaljubil, jo ugrabil in na Korčulinaselil sam Pozejdon. Ko so argonavti v iskanjuzlatega runa pripluli mimo Korčule, so otokpoimenovali Korkira Melaina (Črna Korčula),bodisi zaradi črnolase lepotice ali, kar je boljverjetno, zaradi bogatih gozdov črnega bora.Druga privlačna legenda iz istega obdobjagovori o nastanku samega mesta Korčula, kinaj bi ga osnoval trojanski heroj Antenor združino in drugimi begunci v 9. stoletju pr. n.št., po padcu Troje. Na Korčulo naj bi pripluliVasica Karbuni in njena okolica (foto: DavorinDajčman)z ladjo kralja Menelaja. Če upoštevamo, da jepo legendi nimfa Kalipso sedem let zadrževalaOdiseja v ujetništvu na otoku Lastovo, lahkozačutimo pomen jadranskih otokov v obdobjuantične zgodovine in mitologije.Še posebej urejene so kolesarske poti v občiniBlato, katere središče je celinsko mesteceznotraj otoka, ki zaradi svoje lege in prevladujočihdomačinov nudi posebno dalmatinskootoško vzdušje. Zaradi tega smo iz zaselkaKarbuni na južni strani otoka, nedaleč od zalivaGrščica, najraje zahajali prav v blatske trgovineali lokalčke, bodisi z avtom ali s kolesom.Pot do Blata je enostavna. Mesto leži nanekaj gričih ob istoimenskem polju znotrajotoka, skozenj pa vodi dolg drevored lip,ki ga z bližnjih vrhov vidiš kot zeleno žiloskozi kamnite hiše in rdeče strehe. Domačiniga imenujejo Zlinja. Redki lokali ob Zlinjuso primerni za počitek med kolesarjenjem,kar sva s kolegom Igorjem Butom tudi radaizkoristila. Blato ima danes približno 4000prebivalcev, središče starega dela je cerkevVseh svetnikov, središče novejšega dela paTrg Franja Tuđmana in še neodprt dom zaupokojence. Že sedaj naj omenim, da so naotoku zelo dejavna viteška društva. Blatskose imenuje Kumpanija, po viteškem plesu, kije zasenčen od bistveno bolj znane korčulskemoreške, opisane nekoliko kasneje. V turističnisezoni plešejo kumpanijo v Blatu vsak četrtek,medtem ko je festival moreške v Korčuli le obkoncu meseca julija. Ker so kolesarske poti vtem delu zelo dobro označene, v poslovalnicinovember 2006 ISIS

142ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUturistične zveze Blata pa imajo celo pregledenin prijazen načrt z opisom šestih smeri, ki so obcesti tudi dobro označene s smernimi tablami,naj najprej predstavim ta del otoka. Smeri soločene po barvah, kar je razvidno tako iz načrtakakor iz poslikave smerokazov na cesti,imajo pa izvirna imena: Izvor življenja (modrasmer), Toscana (zelena smer), Zlata doba (rumenasmer), Ekvator (rjava smer), Steza oliv(vijoličasta smer) in Belvedere (rdeča smer).Tako dobre ureditve kolesarskih poti nisemvidel še na nobenem otoku Jadrana, zato jename in na Igorja napravila čudovit vtis. Sevedaje za dobrega kolesarja najbolje, da smeritudi kombinira, kar sva naredila tudi midva zIgorjem in tako skupaj ali pa sama prevozilakar nekaj smeri. Še posebej naju je pritegnilakombinirana vožnja po rdečem Belvederuiz Karbunov do Blata, nato spust na severnostran otoka do zalivskega zaselka Prigradicapo modrem Izvoru življenja in rumeni Zlatidobi, vrnitev v Blato prav tako po rumeni Zlatidobi in slednjič vrnitev na južno stran otokaskozi Grščico do Karbunov po zeleni Toscaniin spet rdečem Belvederu. Kolesarske poti sopoimenovane po zgodovinskih dogodkih aliznačilnostih pokrajine, skozi katero se vijejo, injih ni mogoče opisati le na kratko. Vijoličastasteza ali Steza oliv tako vodi od Karbunov skoziprivlačne nasade oljk vse do najbolj oddaljenetočke blatske regije, zaselka Potirna, in se nadaljujedo Blata. S te poti se lahko skrene tudi naHum, najvišji hrib okolice Vela Luke oziromazahodne Korčule, ki pa je kar dobrih 200 mnižji od najvišjih vrhov otoka, tj. Klupce (568m) in Gradine (554 m) na vzhodni strani otokamed Čaro in Pupnatom. Vela Luka je s kolesomzelo lahko dostopna iz vseh smeri notranjostiotoka, njen globoki zaliv in okoliški hribi patvorijo zavetje pred vsemi vetrovi, zaradi česarspada med najtoplejše kraje na jadranski obali.Domačini radi poudarijo, da je med Blatom inVela Luko že od nekdaj konkurenca, v zadnjemčasu pa med mladimi tudi vse preveč odvisnostiod drog, kar je očitno splošna značilnostoddaljenih otoških krajev Dalmacije.Otok Korčula seveda omogoča tudi daljšekolesarske poti, med katerimi je najdaljša karpo magistralni cesti med Vela Luko in Korčulo,najbolj naporna pa tista pod vrh Korčule. Naasfaltno pot do Korčule se nisem odpravil, kajtivroči asfalt je dolgočasen, promet po glavnicesti otoka pa v sezoni relativno gost. Še posebejzanimivo je število domačih avtomobilovin tovornjakov različne velikosti. Zaradi tegasem se odločil za kolesarjenje pod vrh Korčule,kamor lahko prideš na dva načina. Po žeomenjeni precej prometni asfaltni magistralkido kolovoznega odcepa tik po vrhom Gradina,od koder je do Klupce le nekaj minut hoda(na sam vrh s kolesom nikakor ni mogoče),ali po dolgem in kamnitem kolovozu iz zalivaBabina na sredini severne obale otoka. Sevedaje smer odvisna od kraja bivanja na otoku, neglede na lokacijo štarta kolesarjenja na vrhpa priporočam prav obisk Babine in spopads kolovozom. Le-ta se vije sprva po severnempobočju najvišjega grebena otoka, v nadaljevanjupa vstopi v osrčje korčulskega skalnegagrebena. Pot teče mimo dveh čudovitih dolinic,ki sta zeleni in poraščeni kakor alpske doline, lerastlinje je nekoliko drugačno. V vročem soncuje kolesarjenje po kamniti stezi od morskegladine na obali Babine na drugi najvišji vrhGradino, ki meri 554 metrov, vse prej kot prijetnarekreacija, kljub temu pa za izkušenegakolesarja ni prenaporna ali zoprna.Zaliv Babine, kjer se prične vzpon na vrhKorčule iz severne strani (foto: DavorinDajčman).Med začetnim vzponom se ponuja čudovitpogled na sosednji Hvar, proti vzhodu navrhove Pelješca in na severu, v ozadju Hvara,še na mogočno Biokovo, kje so se kalili splitskialpinisti, ki še danes veljajo za odličneplezalce. Spomnimo se Stipeta Božiča, ki je sslovenskimi kolegi preplezal marsikatero stenov Himalaji še pod skupno zastavo. Zadnji delpoti, za že omenjenimi dolinicami, se prevesiAvtor pod Gradino, drugim najvišjim vrhomKorčule, v ozadju otok Lastovo (foto: DavorinDajčman)na južno stran otoka, tako da sprva zagledamoarhipelag otoka Lastovo, takoj zatem pa podsabo vzpenjajočo se glavno cesto, ki vodi doglavnega mesta Korčule.Pod Gradino je najbolje sestopiti s kolesa indo vrha kar peš, nato pa prevoziti še del potido Klupce, po kratkem vzponu kar po glavnicesti do naslednjega kolovoznega odcepa. Potpo njem se hitro spremeni v klasično planinskopot za hojo, zato je tudi tukaj potrebno zadnjihnekaj metrov premagati kar peš. Z obeh vrhovje v lepem sončnem vremenu prečudovit pogledna vse strani neba: na jug proti Lastovuin Sušcu, na sever proti Pelješcu in celini, navzhod proti Mljetu in na zahod proti Bračuin Visu. Spust proti kraju Čara kar po glavnicesti je dober počitek in ohladitev, sicer pav Čari ne iščite osvežitve ali drugih storitev,kajti kraj je preko dneva prazen. Za osvežitevse boste morali odpraviti kar do naslednje vasiSmokvica. Če letujete na vzhodni strani otoka,je najboljša pot kar skozi Pupnat ali na obalo doZavalatice in nato skozi Lumbardo do Korčuleoziroma njene okolice. Glavno mesto otoka,istoimensko Korčulo, mora obiskati vsakdo, kiobišče otok. Mesto Korčula že na prvi pogledpriča o svoji dolgoletni zgodovini s svojimstarodavnim obzidjem, ko pa se sprehodišpo ozkih ulicah in prehodih, pa preteklost šepodoživiš. Naj omenim tri znamenitosti mesta:ples moreško, Marca Pola in sliko JacopaTintoretta, ki je bila iz Dubrovnika prav v tempoletju po 4007 urah restavracije ponovnovrnjena v Korčulo. Za moreško je marsikdo žeslišal. Spada pa med viteške plese s sabljo in sev Korčuli pleše ob festivalskih dnevih moreškesredi vsakega poletja. Po izročilu se izvaja 29.julija, na dan svetega Todorja. Ples izvajata dveskupini plesalcev v rdečih in črnih oblačilihin se borita za naklonjenost Bule, pripadnicebelega kralja Osmana, ki jo je ugrabil črni kraljMoro. Dvanajst parov “moreškantov” v živobarvnihkostimih se sablja in izvaja različnemečevalske figure vse do triumfalne zmagebelega kralja. Moreška spominja na lastovskepokladske plese, vendar je bolj dinamična, šeposebej zaradi večjega števila nastopajočih.Sam sem se z moreško srečal že v sedemdesetihletih prejšnjega stoletja, ker sem takrat večkratletoval v Vela Luki s svojim starši. Tam semspoznal tudi šestletnega Roka, ki je stanoval vdružinski hiši poleg našega počitniškega domain se že takrat rad potapljal z masko. Šele mnogolet kasneje smo ugotovili, da je bil to RokPetrovič, kasneje vrhunski slovenski smučar,ki je mnogo let kasneje prav v teh krajih medpotapljanjem žal tragično preminil. Posebnazgodovinska in turistična znamenitost Korčuleje tudi Marco Polo. Eden največjih svetovnihpopotnikov, beneški trgovec, raziskovalec inISIS november 2006

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU143s preučevanjem življenja in dela velikega popotnika,ogled rojstne hiše pa je prijetna popestritevsprehoda skozi Korčulo. Po legendi orojstvu Marka Pola se njegova hiša nahaja namestu s čudovitim pogledom na Pelješki kanal,takrat zelo pomembno trgovsko pot.Od letošnjega leta si lahko v galeriji polegcerkve svetega Marka ogledate obnovljenosliko poznorenesančnega slikarja Jacopa Tintoretta(1518-1594), ki je nastala pred približno450 leti, predstavlja pa svetega Marka, ki stojimed svetnikoma Bartolomejem in Jeronimom.Večja reprodukcija krasi oltar cerkve svetegaMarka na osrednjem trgu Korčule. Da je slikoustvaril veliki beneški mojster, so potrdili šelepo dokončni restavraciji. Pri takrat še mlademslikarju so jo naročili prebivalci Korčule.Iz mesta Korčule lahko proti skrajnemuvzhodu otoka s kolesom zavijete proti 6 kmoddaljeni Lumbardi s številnim peščenimi zalivčkiin žal preveč turisti ali po severnem robuotoka do 12 km oddaljenega Račišča. Pogledna z jadralci, “srfarji in kajtarji” prepoln pelješkikanal ponuja zanimivo doživetje, zaradimočnega vetra pa je občasno treba močnejeprijeti krmilo kolesa. Na drugi, tj. južni stranise od Zavalatice, skozi Brno in Prižbo, naprejpa še skozi Grščico in Karbune vije cesta vsedo skrajnih leg Korčule na vzhodu. Pot peljedo Potirne in Treh luk, lepih majhnih zalivov,brez vrveža in turistov. Največ turistov je v Brni,najlepše zasebne turistične hiše (beri “apartmaji”)pa so vzdolž Prižbe. Prižba je znana tudipo zanimivosti iz naše polpretekle zgodovinev skupni državi. Tukaj je namreč vsako letoletoval slavni “tovariš” Stane Dolanc, najboljznani jugoslovanski sekretar za notranje zadeveiz osemdesetih let prejšnjega stoletja, šeposebej poznan po svojem značilnem videzu,ki je bil verjetno plod razkošnega življenja socialističnegaveljaka na zvezni ravni. Ker je bilanjegova žena doma iz teh krajev, sta imela vPrižbi lepo hišo, za sproščajoče počitniške sprehodepa čudovit polotok, porasel z borovci incipresami. Danes ni več sledov o sprehajalnihpoteh in drugem razkošju, zanimivo pa je, dakljub privlačni legi na njem še niso zrasle hišes turistično ponudbo. Menda zaradi tega, kerzemljišče še nima urejenega lastništva, državaHrvaška pa se kot dedič očitno ne more odrečivsem najlepšim delom obale.Portret Marca Pola in ena izmed galej iz pomorskebitke med Benečani in Genovčani(foto: Davorin Dajčman)svetovljan naj bi se po številnih zgodovinskihvirih rodil na Korčuli leta 1254. V samemmestu je njegova rojstna hiša, preurejena vprivlačen muzej, kjer si je mogoče ogledatinjegove najpomembnejše poti na daljni vzhod,po “poteh svile”.Leta 1298 je sodeloval v bitki med Benečaniin Genovčani, ki se je odvila pred Korčulo invelja za največjo srednjeveško pomorsko bitko.Polovi Benečani so bili poraženi, Marca Polapa so ujeli in zaprli v Korčuli. Po premestitviv Genovo je v genovskih zaporih svojemu sotrpinuRustichianu narekoval svoja doživetjaiz Kitajske in drugih poti. Tako so nastali šedanes privlačni Polovi potopisi, ki jih lahkoberemo tudi v slovenščini od osemdesetih letprejšnjega stoletja. V čast in spomin velikemumožu je turistično društvo Korčule ustanoviloMednarodni center Marka Pola, ki se ukvarjaSkozi kanal ob Korčuli še danes plujejo čudovitejadrnice (foto: Davorin Dajčman)Kapela s sliko Jacopa Tintoretta Sveti Marko,naslikano pred približno 450 leti in ponovnorazstavljeno leta 2006 po restavraciji, ki jetrajala 4007 ur (foto: Davorin Dajčman).Po napornem dnevu se prileže hobotnica podalmatinsko iz lastnega ulova v domači pečici(foto: Davorin Dajčman).Kdorkoli se odpravi na Korčulo tudi s kolesom,naj čim več kolesari po označenih potehv okolici Blata, prekolesari južno obalo otoka,si ogleda kraje severne obale, se povzpne podnajvišji greben otoka, medtem ko “grizenje”glavne ceste med Korčulo in Velo Luko ponujanajbolj zanimive dogodivščine med Blatom invasico Čaro. Ceste so urejene, ljudje prijazni,veliko je senčnih predelov, možnosti osvežitve,skratka, poleg skrivnosti morja, plavanja,veslanja, uživanja v soncu in dalmatinski prehraniponuja Korčula tudi pestro kolesarskozabavo.november 2006 ISIS

144ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUNaša PunčkaJasna ČukNjen oče je zanjo “vsaj plačeval preživnino”. Zdelo se ji je,da jo ima “rad”, a z njo vseeno “ni želel imeti nobenegastika”. Imel je svojo družino in to je “razumela”.Naša Punčka – tako jo bom za vas imenovala v tejzgodbi, je že zgodaj ostala v varstvu svojih starih staršev.Mama je šla živet v mesto. Tam je imela svoje delo in od tam je zadnjaleta hodila v drug kraj preživljat sobote in nedelje - k moškemu, ki jepostal kasneje tudi njen mož. S hčerko ni imela dobrih odnosov, saj jebilo v dekličinih zgodnjih letih “življenje eno samo trpljenje”. Z novimmoškim je želela imeti novega otroka, čeprav je bila že “malo v letih” inkljub temu, da on menda niti ni želel otrok. Ona pa je otroka “hotela”,da bo njen “popravni izpit”, saj je bila hči njena “velika napaka”.Naša Punčka je torej preživljala mladost v hiši svojih starih starševna vasi. Do babice in dedka je razvila pozoren in ljubeč odnos. A drogeso naredila svoje. Zaskrbljena stara mama me je pogosto klicala, ali jevnukinja – srednješolka - sploh prišla v ambulanto in kaj storiti ob vednonovih potrebah po denarju za šolske malice, vozovnice in obleke …Njeno zdravljenje z metadonom je sprva potekalo kar zadovoljivoin babica je že opažala spremembe na bolje. Po prvih mesecih novegašolskega leta pa se je pojavil naglo stopnjujoč glavobol. Iz šole so joposlali domov, ker se je začela “naenkrat čudno vesti”. Mislili so, daso spet krive droge. V treh dneh je stanje že zahtevalo hospitalizacijo.Ta je v naslednjih tednih in mesecih vodila od resnega boja za njenoživljenje zaradi prebolevanja glivičnega meningitisa do vstavitve venskegakatetra s posledično nekajmesečno antitrombotično terapijo. Poodpustu je vestno jemala tudi antimikotike in hodila na redne kontrolev Ljubljano, takrat še vedno opotekajoča se, nekoordiniranih gibov inškilečih oči. Iz dneva v dan je bilo stanje boljše.Da bi jo spet usposobili za nadaljnje šolanje, ki si ga je močno želela,smo ji omogočili sprejem na Zavod za rehabilitacijo. Pa se je zapletlo žekmalu po sprejemu. Nekega večera je ušla in drugo jutro sestram povedala,da je ponoči v bližini bolnišnice vzela kokain … Seveda je slediltakojšen odpust, rehabilitacija in šolsko leto pa sta splavala po vodi.V šolo se je preko programov Zavoda za zaposlovanje ponovnovpisala naslednjo jesen. Občasno je bila “kar v redu”, druge dni pa ni bilo“nič iz nje”. Spet je začela izostajati. Učila se ni, saj se “ni mogla zbrati”.Nekega dne, ko sem delala ves dan, sem se med opoldanskim odmoromnapotila v sosednjo gostilno na kosilo. Srečala sem jo in povabilas seboj. Tudi ona je naročila “samo juho”. Obema je prijal tudi jagodnisok, eno solato pa sva si sestrsko razdelili.Pogovor je bil prijazno zaupen in uprt v prihodnost. S fantom bokončala. Že večkrat mu je jasno povedala, da želi razmerje prekiniti, pase ne da odgnati. Spoznala je, da jo fant “bolj potrebuje kot zares ljubi”.Imel je kopico svojih problemov zaradi stalnih sporov z očetom alkoholikomin nelagodja v premajhnem stanovanju, v katerem ob staršihin mlajšem bratcu ni bilo več prostora za dvajsetletnika. Njegovi staršiso ga želeli “naprtiti kar njej”. Tudi on je bil na metadonu, a v nekemdrugem centru. Pričakoval in zahteval je, da bi skrbela zanj, in z grožnjamijo je želel zadržati ob sebi.Ona pa si je žela “zrelega moškega, ne otroka”. Želela je študirati, sajse bo šele tako začela spoštovati. Ženska brez šole po njenem mnenjuni imela nobene resne možnosti za kakovostno življenje. Svoje otrokebo imela rada in jih ne bo nikoli “zavrgla”, kakor delajo drugi.Pri svoji mami je zelo cenila to, da je pred leti opustila alkohol, sezdravila in že več let abstinirala. Zamerila pa je mami besede v zvezi sporoko. Nekaj mesecev po tistem najinem skupnem kosilu se je mamaodločila za uradno zvezo z novim partnerjem in je hči povabila naporoko.V petek pred dogodkom mi je prišla Naša Punčka pokazat, kaj si jelepega kupila. Kombinacija jopice in hlač je nakazovala zares izbiro zokusom. Za svojo mamo je želela biti lepa.“Pa glej, da mi ne boš spet v sramoto!” jo je opomnil mamin telefonskiglas.Zabolelo jo je, zelo!Bolelo pa jo je tudi stričevo stalno ponavljanje njene oznake iz otroštva,da je “enu buštvu”. Spominjala se je doživete bolečine in sramu, koISIS november 2006

146ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUje kot majhna deklica po obdobju nerazumevanja in ugibanja o pomenuteh besed v družini uspela razvozlati njihov pomen.Sorodniki so jo v zadnjih letih hoteli spraviti v komuno. Tudi odmene so pričakovali, da jo bom “kam poslala”.Ko je prvič izrazila željo, da bi opustila zdravljenje z metadonom,sem ji uredila sprejem v bolnišnico. Nekajtedensko zdravljenje se jezaključilo z vrnitvijo domov v precej potrtem stanju in zelo naglimrecidivom v heroin.Že več let pred tem so potekala tedenska srečanja naše skupine zapsihoterapijo. Vanjo je Naša Punčka zelo rada prihajala, o izletu naRatitovec pa je govorila kar ves mesec! Po prihodu iz bolnišnice ježelela ponovno sodelovati na srečanju skupine. Izrazila sem pomislek,da je morda bolje poiskati druge oblike pomoči in ne spet vstopati vokolje ljudi, ki odvisnost od heroina še vedno zdravijo z metadonom.A vztrajala je, da bi šla rada tja samo še tisti večer.Potem sem izvedela. Na skupini je menda povedala, da je opustitevzdravljenja z metadonom “ena največjih napak” njenega življenja. Nekdanjimkolegom je svetovala, naj bodo raje v terapiji “deset let ali pavse življenje”, samo njene napake naj ne ponovijo.Zaradi ponovnega jemanja heroina je za pomoč in ponovnozdravljenje z metadonom zaprosila v centru v drugem kraju. Neuspehzdravljenja jo je pač razočaral.In zgodba se je zapletala dalje.Že v času zdravljenja pri nas je vse pogosteje posegala po alkoholu.Poskušala sem na mnogo, res mnogo načinov, a vedno so se najini pogovorikončali z omalovaževanjem problema: “Ma, dohtarca, eno pivičko,no! Pa saj ni nič narobe…” Vse pogosteje so se v njenih urinskih izvidihpojavljali tudi benzodiazepini, vse pogosteje se je dogajalo, da je bilaodpeljana v bolnišnico kot “poskus samomora” s tabletami, reševalcipa so jo pripeljali domov običajno že naslednji dan. Predpisana so jibila različna pomirjevala - po vsaki hospitalizaciji v malo spremenjenikombinaciji.Čeprav se je zdravila v drugem centru za zdravljenje odvisnosti odprepovedanih drog, me je večkrat obiskala. Ponovno me je tudi izbralaza svojo “osebno zdravnico”, saj je imela v svojem kraju občutek, da jozdravniki zavračajo, da je zanje samo “bedna džankica, ki se je hočevsak čim prej otresti”.Ponovno se je odločila za hospitalizacijo v centru za zdravljenje odvisnih.Tokrat je to storila z namenom, da bi ostala zdravljena z metadonom,pomagali pa bi ji ustaviti pitje alkohola in uživanje pomirjeval.A v bolnišnici je namero spremenila. Tako je bila spet odpuščena zukinjenim metadonom in s predpisanim leponexom in apaurini …“Kako pa, da so vseeno ukinili zdravljenje z metadonom?” semvprašala.“Ah, ker so ga že drugim nižali, pa sem rekla, naj ga še meni.”Ampak leponexa “ni prenašala”. Po njenem jo je delal “lepljivo inslinasto”. Takšna je lahko “v bolnišnici, doma pa se tako ne da živeti”.Zaradi zlorabe tablet in alkohola so jo nekajkrat iz PHP napotili tudiv Polje. Včasih pa na PHP ni niti pristala, saj je že po izpiranju želodcaodkorakala iz urgence. Ob odpustih iz psihiatrične klinike je na receptpredpisano terapijo navadno pojedla vso že kar v prvih dneh. Kaj vsepa je še dobila ali kupila kje drugje?!Pred zadnjo hospitalizacijo je najin pogovor zašel tudi v bolj intimnevode. Povedala je, kar mi je do tedaj le nakazovala: da jo je šene petnajstletno v gozdu posilil nekdo, ki je pred tem posilil že njenoprijateljico. Ko se je takrat v spremstvu svojega psička vrnila domovvsa umazana, krvava in raztrgana, je krivdo za to naprtila psičkovemudivjanju in domači so verjeli.Na zadnjem odpustnem pismu je pisalo: Pacientka je bila enajstkrathospitalizirana …Skupaj s psihiatri smo ji ponujali tudi druge možnosti zdravljenja,a je vse zavračala. Že od opustitve metadona dalje je tožila, da “tako nemore živeti”. Dedek je bil takrat že pokojen, babica je zaradi starosti inbolezni že potrebovala domsko oskrbo, nek fant je bil zagledan vanjo,pa ga ni marala, drugemu se je zaljubljena prepustila, pa je on ni večmaral… Ideje o tem, da bo nekoč bolničarka ali socialna delavka, sose oddaljevale. V njej sem vedno bolj slutila le še odsev nečesa, kar jenekoč želelo znova postati življenje.Tistega petka popoldne je prišla k meni dokončno odločena, daleponexa noče več. Prinesla mi je tri v bolnišnici predpisane in še nedotaknjeneškatlice. Po mojem telefonskem posvetu s psihiatrom na PHPje pristala na uvajanje seroquela, ki ga je pred časom krajši čas že jemala.Predvsem pa je hotela le helexe in apaurine. Izročila sem ji predpisanoterapijo, seveda spet le za soboto in nedeljo, in utrujena pomislila: “Alise tak začaran krog lahko sploh kdaj konča?”In se je. V soboto dopoldan je šla v svojo sobo “počivat”. Zvečer jebila v postelji najdena mrtva.Kadar me v službi včasih zebe, si oblečem jopico z rdeče-belim napisom“reševalec”. Če sežem z rokami v žep, leva dlan vedno objamenekaj mehkega. “I love you,” sporoča belo vezenje na rdečem srčku izpliša. Podarila mi ga je za osmi marec.Nekoč je bila Naša Punčka, morda najbolj žalostna in najbolj osamljenadeklica tega sveta…ISIS november 2006

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU147Iz ciklusa v belem: Mati petih hčeraZlata Remškar“Enako sva stari,” sem pomislila...,ko je vstopila.Bila je bleda,v izprani bolniški halji,ki je še poudarjala njeno nebogljenost.Povedala sem ji, da ima raka,ki ga bomo zdravili...Odgovorila mi je:“Veste, pet hčera imam!”kot da me ne bi slišala,da ima raka, ki ga bomo zdravili...,in potem je čez čas nadaljevala: “Dve me še rabita, sta še v šoli.Bom ozdravela?”se je proseče sklonila proti meni.“Ne morem obljubiti,” sem rekla, “a nekaterim pomaga.Smiselno je poizkusiti!”Vzdržala sem njen pogled in hotela verjeti,kar sem ji rekla,materi petih hčera z rakom, razsejanim v možgane.“Rada bi, da poveste hčeram...”je še rekla...Prišli sta dve,še najstnici,sami,brez očetain povedala sem jima enako kot njuni mami,da jo bomo poizkušali zdraviti inda ni izbire in da je prav poizkusiti.Ves čas sta jokali...Morala sem se potruditi,da nisem zajokala z njima,zaradi njune matere petih hčera z rakom, razsejanim v možgane,ki ga bomo zdravili...,a ne ozdravili...,ki je vedela,da bi jo hčeri še potrebovali,in njiju dveh,ki sta zaslutili,da jo bosta izgubili,svojo mater njih petih sestra....In ta njun jok, veš,mati petih hčera,te je naselil v meni...Jok dveh najstnic,ki, kot si rekla,še hodita v šolo...in me sedaj,enako kot tebe,skrbi zanju,ki še hodita v šolo,ki jokata, ko jima pripovedujem o tebi,ki si želita,tako želita, da bi ozdravela,pa vem, da ne boš ozdravela,nikoli več ozdravela...,čeprav bi morala živetizaradi njih, svojih hčera.november 2006 ISIS

148ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUPesmiDušan SketJesen na pokopališču Na grobih v vetru sveče dogorélese v mraku s praznim hruščem kotalíjo,nikjer plamenčka ni in rože bélepo slani jutranji ožgane že veníjo.Ostali sami ste zaprti v grôbesaj vetra piš se skoz pokrov ne čuje,le veje maje, listje v zrak dviguje,in nosi duh jeseni in trohnobe.Tako razmišlja pozni sprehajálec,ki leta šteje in ne sluti lúči,ki sveti onkraj z druge stráni jame.Ne ve, da so se v večno luč zazrli,pridružil kmalu njim se bo, ki z rameso breme odložili in umrli.Večer na morju Pogled lebdi,pogled drsi,pogled ozira se prek morja,in išče tam,kaj ne vem sam,saj videti ni več obzorja.Ne najde nič,le kakšen ptič,čez morje privesla po zraku,zaprem oči,saj nikjer niodseva, svet utone v mraku.Sončna jesen Travica je še zelena,list na veji rumeni,misel žalostna nobenase mi v glavi ne rodi.Sonce sije, sence meče,gozd odzvanja mu lahno,v srcu čutim kanček sreče,vendar vse minilo bo.Pride dež, črni oblaki,pride misel žalostna,črni kos pa v blatni mlakiignorantsko čofota.Maligni melanom Sonce ga žgalo je, oči skeleče,slanica se sušila je na hrbtu,roke izžgane, vse pekoče, rdeče,mrežo vlačile so po morja vrtu.Za skromno plačo, za kozarec vina,za bivališče malo, neudobno,da bi izučil za poklic še sina,morje oral je, živel je na drobno.Potem na hrbtu mu znamenje malose je razrastlo in ga obsodilona smrt gotovo, na čakanje nanjo.Če kaj življenje lepega je dalo,vse kar je upal, ga je zapustilo,omagal je, izgubil zadnjo sanjo.Mb. Alzheimer Vse ostaja tam za mano,vse v spominu obledi,kar bilo je, drugim danoje živeti, meni ni.Kar prihaja, že izginja,preden bi nastavil dlan,se mi kot privid razblinja,izgubi v megleni dan.Zdaj še vem, a pride dan,ko ne vem, da več ne vem,in potem ostanem samin ne pridem, kamor grem.Aprilski dež Aprilski dež, kaj bi le rad,je zima še, je že pomlad,saj klije trava že zelena,bo li ravan spet zasnežena?April je tudi v duši moji,zgubljena tava sem ter tja,med dvomi, upanji in snovi,želi si sonca majskega.Dva metuljčka Dva metuljčka se igratasred’ zelenja majskega,s cveta na cvet frfotata,letata kar sem ter tja.Ko ju gledam se spominjamnajinih mladostnih dni,sredi trate podoživljamčase, ki jih nič več ni.Tako pride čas spoznanja,da ni več, kot je bilo,ure pridejo kesanja,zraven strah, kaj z nama bo.Pokojnina Nakazilo v banko pride,zberemo se v dolgi vrsti,včasih sicer kdo odide,so odnesli ga v krsti.Dóma se za mizo spravimin si razdelim ves šop,vse v kuverte si pospravim,hrana, stroški in pokop.Ena le kuverta praznasredi mize obleži,a na njej beseda blaznaupanje se mi blesti.Gospodinja Ko vrača se utrujena z dela,premišlja, kaj bi nakupila,kaj skuha naj, da ji družina celane bi ostala jutri brez kosila.Tako življenje teče z dneva v dan,le včasih praznik pride, za njo delose pomnoži, več kuhe, peke, malo sanj,da bo življenje v družini bolj veselo.ISIS november 2006

150PERSONALIAZdravniška zbornicaSlovenije objavlja seznamzdravnikov, ki so opravilispecialistični izpitDanijel Bešič, dr. med.,specialist ortopedske kirurgije,izpit opravil s pohvalo 28. 9. 2006Lučka Debevec, dr. med.,specialistka pnevmologije,izpit opravila 20. 9. 2006Dr. Patricija Ećimović, dr. med.,specialistka anesteziologije inreanimatologije,izpit opravila s pohvalo 6. 9. 2006Asist. mag. Aleš Fidler, dr. dent. med.,specialist za zobne bolezni in endodontijo,izpit opravil 5. 9. 2006Brigita Peternelj, dr. med.,specialistka medicine dela,prometa in športa,izpit opravila 5. 9. 2006Angelika Ulčakar Marjetič, dr. med.,specialistka družinske medicine,izpit opravila 25. 9. 2006Aleksandra Zorko Brodnik, dr. med.,specialistka pediatrije,izpit opravila 20. 9. 2006Zdravniška zbornicaSlovenije objavlja seznamzdravnikov, ki so opraviliprogram sekundarijataMarko Božič, dr. med.,izpit opravil 30. 9. 2006Natalija Evdakova, dr. med.,izpit opravila 31. 7. 2006Jasenka Gugić Kevo, dr. med.,izpit opravila 31. 7. 2006 s pohvaloEkaterini Isaakidou, dr. med.,izpit opravila 30. 9. 2006Matevž Jan, dr. med.,izpit opravil 29. 9. 2006Jošt Klemenc, dr. med.,izpit opravil 30. 9. 2006 s pohvaloZala Korošec Noč, dr. med.,izpit opravila 30. 9. 2006 s pohvaloMilica Lukić, dr. med.,izpit opravila 30. 9. 2006Gorazd Mlakar, dr. med.,izpit opravil 30. 9. 2006Janez Mohar, dr. med.,izpit opravil 30. 9. 2006Tina Tomšič, dr. med.,izpit opravila 30. 9. 2006Naziv “primarij”za leto 2006Prim. Iztok Gradecki, dr. med.Prim. Marjana Grm, dr. med.Prim. Ida Prelog, dr. med.Prim. Maja Pavlin Klemenc, dr. med.Prim. Jelka Pirc, dr. med.Prim. asist. mag. Dušan Vlahovič, dr. med.Prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med.Prim. asist. mag. Ivan Žuran, dr. med.Seznam izdanih habilitacijskih odločb Medicinske fakultete Univerze v Mariboruh a b i l i t a c i j aoseba akad. naziv: habil. naziv: področje habilitacije datum izdajeodločbe:trajanje do:LETONJA MITJA dr. docent interna medicina 12.9.2006 11.9.2011GLOGOVŠEK MARTIN asistent interna medicina 12.9.2006 11.9.2009OSRAJNIK ILONKA asistent interna medicina 12.9.2006 11.9.2009URLEP DEJAN asistent interna medicina 12.9.2006 11.9.2009ZUPANČIČ MARKO asistent kirurgija 12.9.2006 11.9.2009IVANECZ ARPAD asistent kirurgija 12.9.2006 11.9.2009ISIS november 2006

151TROBILO ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJEHomeopatija in urologijaz roko v rokiS homeopatijo do velikih prihrankovv zdravstveni blagajniDo sedaj sta v Sloveniji klasična medicina in homeopatijavztrajali na nasprotnih bregovih. V uredništvu Sisi upamo, dabo to postalo preteklost. Zato smo se odločili na naših stranehobjaviti študijo, ki je bila predstavljena pred 14 dnevi na prvemmednarodnem kongresu homeopatske urologije (1 st InternationalHomeopathic Urology Meeting). Ta raziskava je prva, ki je medicinskoovrednotila učinke homeopatskih odmerkov zdravila zazdravljenje erektilne disfunkcije (ZZED). Raziskovalci s kliničnegaoddelka za homeopatsko urologijo z univerze v Uppsali pod vodstvomprof. Skretssona so v dvojno slepi, s placebom kontroliraniraziskavi ovrednotili učinek 1/1000 razredčine normalnega odmerkaZZED pri zdravljenju mikcijske insuficience. Preparat seimenuje Scalin in ga kot generik že proizvaja ena od slovenskihfarmacevtskih družb.Mikcijska insuficienca je težava, za katero trpi 30-40% moškihin se kaže z občasnim ali stalnim uriniranjem po proksimalnemobodu straniščne školjke. Dosedanji ukrepi za njeno zdravljenjeniso bili učinkoviti.V raziskavi preparata Scalin pri zdravljenju mikcijske insuficience(študija PISS-IN-OAR) so ugotovili, da redna uporaba Scalina3x dnevno praktično odpravi mikcijsko insuficienco pri 90% preiskovancih.V le najbolj trdovratnih primerih, kjer je najbrž šlo zapsihogeni vzrok, Scalin ni imel učinka. Stranskih učinkov je bilomalo, le pri redkih primerih predoziranja Scalina je prišlo do pojavamikcijske insuficience z uriniranjem po distalnem delu školjke.Iz ene same tabletke za zdravljenje erektilne disfunkcije homeopatskioddelek farmacevtske družbe lahko izdela 1000 kroglicScalina, kar potisočeri dobiček (ni čudno, da so delnice omenjenefarmacevtske družbe krepko poskočile).Prof. Skretsson je v svojem predavanju poudaril, da je učinekzdravila odvisen od odmerka. Pri zdravljenju erektilne disfunkcijeje pomembno, da dosežemo zadostno erekcijo, ki tudi traja daljčasa. Pri zdravljenju mikcijske disfunkcije pa je erekcija v pravempomenu besede nezaželena, potrebno je doseči le takšno stopnjooziroma naklon, da krivulja urinskega curka ne konča na robuškoljke. Prav tako je zaželeno trajanje učinka bistveno krajše,nekoliko daljši učinek je potreben le pri bolnikih s hipertrofijoprostate, pri katerih je sama mikcija nekoliko dolgotrajnejša. Zanjeso razvili poseben pripravek, ki učinkuje dalj časa in je na voljopod imenom Scalin retard.Tudi rezultati farmakoekonomske analize novega preparata sospodbudni; prihranki pri čistilih za straniščne školjke so veliko večjikot so stroški Scalina, zato naj bi ZZZS že včeraj uvrstil Scalin inScalin retard na pozitivno listo.Tej študiji je sledila študija, ki je dokazala učinkovitost Scalinapri še eni pogosti težavi, ki muči večino moških. Gre za krioretrakcijo.Krioretrakcija je pogosta bolezen, za njo trpi 90% moških. Težavase kaže s krčenjem velikosti moškega spolovila pri izpostavljanjumrzli vodi, lahko tudi mrzlemu zraku. Tudi pri tej bolezni je bilaklasična medicina do sedaj brez moči.V raziskavi, ki je preučevala vpliv Scalina na krioretrakcijo(študija ICE-AGE) so ugotovili, da je pri 98% preiskovancev odmerekScalina, apliciran eno uro pred obiskom plaže, preprečilskrčenje spolnega uda pri kopanju tudi v vodi s temperaturo 18°C. Tudi v tej študiji so bili stranski učinki redki, le pri dveh primerihpredoziranja zdravila so se obiskovalci plaže fizično zneslinad preiskovancem.Videti je, da homeopatija le vstopa v klasično medicino, ženjen prihod pa spremljajo številni prihranki v zdravstveni blagajni.Nova odkritja bomo v uredništvu Sisi redno spremljali in o njihvestno poročali.november 2006 ISIS

152IsisGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeThe professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija IsisImpressumLETO XV, ŠT. 11, 1. november 2006UDK 61(497. 12)(060. 55)UDK 06. 055:61(497. 12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIKPUBLISHED BYThe Medical Chamber of SloveniaZdravniška zbornica SlovenijeDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljub lja nate l. : 01/30 72 100faks: 01/30 72 109E-pošta: zdravniska.zbornica@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276UREDNIŠTVO . EDITORIAL OFFICEDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljub lja nate l.: 01/30 72 152faks: 01/30 72 109E-pošta: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIKEDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLEEDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E-pošta: eldar.gadzijev@sb-mb.siTel.: 02/32 11 244UREDNICA . EDITORElizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.E-pošta: eb.najzer@zzs-mcs.siUREDNIŠKI ODBOREDITORIAL BOARDPrim. asist. Martin Bigec, dr. med.Vojko Flis, dr. med.prof. dr. Anton Grad, dr. med.izr. prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Marko Pokorn, dr. med.asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med.izr. prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.TAJNICA UREDNIŠTVA . SECRETARYMarija CimpermanLEKTORICA . REVISIONMarta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov.OBLIKOVANJE . DESIGNza ATELIER IM . Katja Žlajpah, u. d. i. a.RAČUNALNIŠKA POSTAVITEVIN PRIPRAVA ZA TISK . DTPCamera d. o. o.Knezov štradon 94, Ljubljanatel. : 01/420 12 00TRŽENJE . MARKETINGAtelier IM d. o. o.,Breg 22, Ljubljanatel. : 01/24 11 930faks: 01/24 11 939E-pošta: atelier-im@siol. netTISK . PRINTED BYTiskarna Povše,Povšetova 36 a, Ljubljanatel. : 01/230 15 42SodelovaliDr. Bojana Avguštin, dr.med, psih. spec., Psihiatričnaklinika Ljubljana • Prim.Jože Barovič, dr. med., SBMaribor • Elizabeta BobnarNajžer, prof. sl., ru.,Zdravniška zbornica Slovenije• Prim. asist. MatejaBulc, dr. med., Zdravniškazbornica Slovenije • JasnaČuk Rupnik, dr. med., ZDLogatec • Maja Čuk, Ljubljana• Asist. Davorin Dajčman,dr. med., SB Maribor• Prim. doc. dr. Zlata Felc,dr. med., SB Celje • VojkoFlis, dr. med., SB Maribor• Tamara Fras Stefan, dr.med., ZD Ljubljana EnotaZD Center • Jurij Gorjanc,dr. med., SB Slovenj Gradec• Vesna Gorjanc Basaj,dr. med. • Janez Gregorič,univ. dipl. prav. • Akad.prof. dr. Matija Horvat, dr.med., višji svetnik, Zdravniškazbornica Slovenije• Vojislav Ivetić, dr. med.,ZD dr. Adolfa Drolca Maribor• Doc. dr. Janko Kersnik,dr. med., ZD Jesenice• Marjan Kordaš, dr. med.,upokojeni zdravnik Ljubljana• Mateja Krajc, dr.med., Onkološki inštitut •Mag. Erna Kraševec Ravnik,Inštitut za varovanjezdravja • Konrad Kuštrin,dr. med., Splošna bolnišnica“dr. Franca Derganca” •Dr. Daniel Mart, predsednikCPME • Katja Martinc,Zdravniška zbornica Slovenije• Mag. Nina Mazi,dr. med., Ljubljana • Asist.mag. Faris Mujezinović,dr. med., SB Maribor •Društvo Ozara Slovenija,Nacionalno združenje zakakovost življenja • Asist.mag. Davorina Petek, dr.med., Zdravstveni zavodZdravje • Žarko Pinter, dr.med., Archimed. d.o.o. •Asist. mag. Marko Pokorn,dr. med., KC, Klinika za infekcijskebolezni in vročinskastanja • Prim. doc. dr.Anton Prijatelj, dr. med.,upokojeni zdravnik NovaGorica • Breda Prunk Franetič,dr. med., Mladinskozdravilišče in okrevališčeDebeli Rtič • Mag. TihomirRatkajec, dr. med., Medicinadela Rogaška d.o.o. • Dr.Zlata Remškar, dr. med.,Bolnišnica Golnik KO zapljučne bolezni in alergijo• Asist. dr. Danica RotarPavljič, dr. med., ZD Ljubljana• Prof. dr. Tomaž Rott,dr. med., Univerza v LjubljaniMedicinska fakulteta• Gabrijela Simetinger, dr.med., SB Slovenj Gradec• Prof. dr. Dušan Sket, dr.med., Katedra za patološkofiziologijo, MF UL •Darija Strah, dr. med., ZDDomžale • Asist. mag. BorutŠkodlar, dr. med., Psihiatričnaklinika Ljubljana •Barba Štembergar Zupan,KUD KC in MF • MilicaŠtivan Čeplak, KUD KC inMF • Franc Šuta, dr. med.,Zdravniška zbornica Slovenije• Mag. Mateja Urlep,Lek, d.d _______________Navodila avtor jemRok oddaje vseh prispevkov za objavov reviji Isis je do 10. v mesecu(prejeto v uredništvu) za naslednjimesec. Članke lahko pošljete po poština naslov uredništva, po faksu ali poelektronski pošti. Da bi se izognilipodvajanju dela, vam predlagamo, dačlanke oddajate v elektronski obliki(disketa, zgoščenka, e-pošta). Dolžinačlankov je omejena na največ 30. 000znakov – štetje brez presledkov (velikosti12 pp, oblika pisave times newroman). Lahko priložite fotografije,diapozitive ali digitalne fotografije(velikost najmanj 300 dpi).Ker izbrane prispevke honoriramo,priložite tudi svoj polni naslov stalnegabivališča, davčno številko, davčnoizpostavo, popolno številko tekočegaali žiro računa in ime banke.Navodila o navajanjupokroviteljevNa kon cu pris pev ka so lah ko na ve denaime na far ma cevt skih pod je tij, delovnih or ga ni za cij, ma tič nih de lov nihor ga ni za cij, kjer ste za po sle ni, dru štev,zdru ženj in os ta lih prav nih ter fi zič nihoseb, ki so po va šem mne nju ka kor kolipris pe va la k na stan ku pris pev ka.Ured niš tvo si pri dr žu je pra vi co, da boime na ob jav lja lo v enot ni ob li ki.Na vo di la za ob jav lja njepris pev kov v ru bri ki“strokovna srečanja”Dol ži na pris pev kov je ome je na na največdve stra ni v re vi ji Isis, ob jav lje naje lah ko le ena fo to gra fi ja, ki se všte vav skup no dol ži no. To po me ni, da imapris pe vek brez sli ke lah ko naj več 10.000 zna kov - štet je brez pre sled kov(ve li ko sti 12 pp, ob li ka pi sa ve ti mesnew ro man), ozi ro ma 11. 500 zna kov- štet je s pre sled ki. Pris pe vek s sli koima lah ko naj več 9. 000 zna kov - štet jebrez pre sled kov (ve li ko sti 12 pp, ob li kapi sa ve ti mes new ro man), ozi ro ma 10.500 zna kov - štet je s pre sled ki. Vsa kopo ro či lo iz tu ji ne mora ob vez no vsebova ti kra tek za klju ček, kaj po me nisre ča nje za stro ko v Slo ve ni ji: ali in kjeozi ro ma kako je mo go če iz sled ke pre nestiv slo ven ski pro stor. V pri me ru, daje slo ven ska stro ka v sve tov nem vrhu,je treba v za ključ ku na krat ko pov ze tinje no vlo go v us trez nem me ri lu. Prispevkov, ki ne bodo upo šte va li zgo rajna ve de nih na vo dil, ured niš tvo ne boob ja vi lo ozi ro ma bo av tor je pro si lo zado pol ni tve.ISIS november 2006

153Re vi ja iz ha ja pr ve ga v me se cu.Let na na ročni na za nečla ne(na ročni ke) je 11.760,00 SIT,(49,20 EUR) za naročnike vtujini 23.520,00 SIT, (98.40EUR)po sa mez na šte vil ka zanečla ne sta ne 980,00 SIT (4,10 EUR). Davek na dodanovrednost je vračunan v ceniter se ga obračunava in plačujepo 8,5-odstotni stopnji. Ro kopisov ne vra ča mo. Iz bra ne inna ro če ne član ke ho no ri ra mo.Naklada 7950 izvodov. Poštnina pla ča na pri po šti 1102Ljub lja na.The Isis Jour nalThe Isis Journal is issued on thefirst day of each month. The an nu alsub scrip tion for non-mem bers is11.760,00 SIT. A sin gle is sue costs980,00 SIT. The tax is in clud ed inprice. Man u scripts are not re turnedto authors. An hon o rar i um is paid forselected ar ti cles. Print ed 7950 cop ies.Post age for the Jour nal Isis paid at the1102 Ljubljana post of fice.The na me of the jour nal is by the Isis,an Egyp tian god dess, of all the godsand god des ses. The le gend des cri besher as both the si ster and the wi fe ofOsi ris, the first king in hi story. Isishad hea ling po wers. She could al sogi ve new li fe in to the body with herwings. According to the legend, herpo wer ex ten ded all over the world.Each per son is a drop of her blood.She was con si de red as the foun derof me di ci ne. A de tail on a gra ni tesar cop ha gus of Ram ses III from theXX th dy nas ty shows her as a symbo licpic tu re. This ima ge and her na me werecho sen to be the tit le of the jour nalof the Me di cal Cham ber of Slo ve nia,the goal of which is to uni te and linkto get her doc tors in their ef forts to wardsthe wel fa re of all peo ple, the dropsof blood from the god dess Isis._______________________________The President of the MedicalChamberProf. Vladislav Pegan, M. D., Ph. D.E-mail: vladislav.pegan@zzs-mcs. siThe vice-presidents of theMedical ChamberProf. Andreja Kocijančič,M. D., Ph. D.Diana Terlević Dabić, S. D.The President of the AssemblyVojko Kanič, M. D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of theEducational councilProf. Matija Horvat, M. D., Ph. D.The president of the Professionalmedical committeeProf. Andreja Kocijančič,M. D., Ph. D.The president of the Primaryhealth care committeePrim. Mateja Bulc, M. D.The president of the Hospitalhealth care committeePrim. Jožef Ferk, M. D.The president of the Dentistryhealth care committeeSabina Markoli, S. D.The president of the Legal-ethicalcommitteeŽarko Pinter, M. D., M. Sc.The president of theSocial-economic committeeJani Dernič, M. D.The president of the Private practicecommitteeTatjana Puc Kous, M. D.The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L. L. B.Public Relations DepartmentElizabeta Bobnar Najžer, B. A.Le gal and Ge ne ral Af fairsDepartmentVe sna Habe Pra njič, L. L. B.Fi nan ce and Ac coun tingDepartmentJo ži ca Osol nik, Econ.Health Eco no mics,Plan ning and Analy sisDepartmentNika So ko lič, B. Sc. Econ.Trai ning and Pro fes sio nalSu per vi sion De part mentMojca Vrečar, M. B. A. B. Sc. Econ.The Medical Chamber of SloveniaFoun ded in 1893 as The Me di cal Cham ber for the Car nio la Pro vin ce.The Me di cal Cham ber of Slo ve nia was sub se quently foun ded in 1992.TasksThe Me di cal Cham ber of Slo ve nia is an in de pen dent pro fes sio nal or ganisa tion of me di cal doc tors and den tists. Mem bers hip is an ho nour andob li ga tion for all tho se that work as physi cians or den tists in Slo ve nia andha ve a di rect con tact with the pa tients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interestsof the me dical profession, and helps to ensure the correct behaviour ofdoctors and uphold their reputation by:. Ha ving and is suing a Co de of Me di cal Et hics, mo ni to ring the be ha vi ourof doctors and administering any measures necessary for viola tions of theCo de. . Main tai ning a re gi ster of mem bers and is suing mem bers hip cards.. Issuing, extending and revoking the doctors’ licences for indepen dentwork. . Par ti ci pa ting in the de ve lop ment of the un der gra dua te edu ca tionpro gram me for doc tors. . Managing (planning, monitoring and supervising)the se cond ments of the two year com pul sory post gra dua te trai ning inhos pi tals; se cond ments for spe cia li sa tions; ot her post gra dua te pro fes sio naltrai ning, and exa mi na tion. . Or ga ni sing pro fes sio nal se mi nars, mee tingsand ot her types of pro fes sio nal me di cal de ve lop ment. . The pro fes sio nalau di ting and ap prai sal of each doc tor prac ti sing in Slo ve nia. . Par ti ci pa tingin the preparation of regulations, planning and staffing plans in healthcare issues. . Determining doctors’ fees and participating in agreeing thepri ces of health ca re ser vi ces. . Representing the interests of doctors inde ter mi ning con tracts with the In sti tu te of Health In su ran ce of Slo ve nia.. Par ti ci pa ting in the ne go tia tion of col lec ti ve con tracts, and agre eingthem on be half of private doctors as employees, thereby managing thevalue of medical professional’ salaries. . Providing legal assistance andadvice to members on in su ran ce against me di cal com pen sa tion claims.. Main tai ning a Wel fa re Fund to help mem bers and their fa mi lies. . Monitoringthe demand for doctors and helping unemployed doctors findjob. . Assisting members to find suitable locums during their absence. .Publishing activities, editing activities; issuing a free journal to members,pub lis hing books and ot her pub li ca tions. . En cou ra ging co-ope ra tion betweenmem bers and ar bi tra ting in dis pu tes. . En cou ra ging the cul tu raland so cial ac ti vi ties of mem bers; or ga ni sing the cul tu ral, spor ting andot her so cial events and ac ti vi ties. . Monitoring alternative methods oftreatment. . De ter ring pro hi bi ted and unac cep tab le me di cal prac ti ces. .Pro vi ding a free per ma nent con sul ting ser vi ce to mem bers. . Un der ta kingot her tasks pur suant to le gal regulations and the statute.november 2006 ISIS

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVAGerbec vas gledaVčeraj sem dobil dve pismi, enega v služboin drugega na domači naslov. Obakrat je bilaovojnica enaka, opremljena z logotipom družbeza promet s farmacevtskimi izdelki, katereimena ne bom imenoval. Spet “junk-mail”,sem si rekel. A ker doma nimamo nalepke,ki bi poštarju preprečevala metanje oglasnepošte v naš nabiralnik, in ker iz perverzneradovednosti vsaj pogledam večino reklamnegapapirja, ki nam ga vsak dan stlačijo vnabiralnik, sem odprl tudi to ovojnico. Mogočese bo pa utrnila kakšna ideja za scenarijza NMK ali prispevek za Sisi, nikoli se ne ve.Človek mora biti vedno na preži.V ovojnici, ki mi jo je poslala že-omenjena-a-neimenovanadružba za promets farmacevtskimi izdelki, je bilo vabilo nasrečanje. In to ne srečanje, namenjeno promocijinekega zdravila, ki bi si rado izborilosvoj prostor na slovenskem farmacevtskemtrgu in ga že-omenjena-a-neimenovanadružba, katere logotip je bil na ovojnici,proizvaja in prodaja. Ne, vabilo je bilo za strokovno srečanje, ki gaorganizira Slovensko zdravniško društvo oziroma njegova Sekcija zapreventivno medicino.Z naslovnice je vame zrl akademsko resni obraz soimenjaka, dr.Marka Gerbca, praočeta slovenske preventive. Na zadnji strani vabila paje bilo pod nekoliko pomanjšano Gerbčevo sliko navedeno, da je bil dr.Gerbec prvi “higienik” (narekovaji so tudi v originalu) na Slovenskemin je “že leta 1710 izdal knjižico z napotki za zdrav način življenja insplošna navodila za varovanje pred nalezljivimi boleznimi”.Ker že-omenjene-a-neimenovane farmacevtske družbe, Slovenskegazdravniškega društva in dr. Marka Gerbca nisem mogel spravitina skupni imenovalec, sem prebral program srečanja. Strokovni delprograma naj bi obsegal dve okrogli mizi in pet predavanj ter odmor,ki naj bi bil namenjen ogledu oglasnih prostorov dveh proizvajalcevcepiv, ki nikjer nista navedena kot pokrovitelja srečanja(!). V okvirupredavanj naj bi bilo predstavljenih nekaj novih in novejših cepiv ineno sredstvo za pasivno imunizacijo. Kar me je zbodlo v oči, je, da sotri predavatelje na strokovno srečanje bodisi pripeljale farmacevtskedružbe ali pa so v njih zaposleni (kar v vabilu spet ni navedeno), enaje zaposlena na IVZ (ki je uvoznik in distributer cepiv v Sloveniji,kar spet nikjer ni navedeno), le ena predavateljica pa je pediatrinja zInfekcijske klinike (ki z nakupom, proizvodnjo in prodajo cepiv edinaod omenjenih nima nič).Zdaj pa res nisem vedel,A) ali me že-omenjena-a-neimenovana farmacevtska družba vabina strokovno srečanje, ki naj bi potekalo v akademskem vzdušju, kjernaj bi slišali le strokovne argumente, kjer naj bi ljudje zaupali edinoleintervalom zaupanja, p-vrednostim, manjšim od 0,05, in kjer naj binekaj veljali le rezultati randomiziranih dvojno slepih s placebomkontroliranih raziskav?B) ali me strokovno združenje, ki naj bi zagotovilo akademskovzdušje, kjer naj bi slišali le strokovne argumente, kjer naj bi ljudjezaupali edinole intervalom zaupanja, p-vrednostim, manjšim od 0,05,in kjer naj bi nekaj veljali le rezultati randomiziranih dvojno slepih splacebom kontroliranih raziskav, vabi na sponzorirano predstavitevzdravil že-omenjene-a-neimenovane družbe, ki iščejo svoj prostor naslovenskem farmacevtskem trgu?Kotizacije namreč ni bilo.V strokovni literaturi najdete kopicočlankov, ki ugotavljajo, da so zaključki raziskavzdravil, ki jih denarno podprejo profitneorganizacije, v statistično značilno večji merinaklonjeni zdravilom, ki jih taiste profitneorganizacije proizvajajo in prodajajo. Zatobralcem polagajo na srce, naj ne berejole zaključkov raziskav, ampak naj vednopreverijo, če objavljeni podatki zares podpirajoomenjene zaključke. Razumljivo je,da farmacevtska družba, ki v razvoj novegazdravila vloži velikanske denarje, želi čimprej povrniti vložek in ustvariti profit. S temni nič narobe. To zahteva uprava družbe, tozahtevajo delničarji. Za čim večjo uporabomora zdravilo najti podporo tudi v strokovnihzdravniških krogih.In s cepivi ni nič drugače. Pred vrati jecepivo proti rotavirusu, imamo konjugiranacepiva proti pnevmokoknim in meningokoknimokužbam, lani smo začeli sistematičnouporabljati palivizumab za zaščito prezgodajrojenih otrok proti RSV-okužbam. Več bi (se) lahko cepili proti klopnemumeningoencefalitisu. Sedaj je na voljo prvo cepivo “proti raku”. Novacepiva in imunoprofilaktična sredstva pa so žal vedno dražja.Tu pa nastane problem. Kdo bo vsa ta nova zdravila in cepiva plačal?Ali si jih lahko Slovenci privoščimo? Mislim da, saj smo ravnokar kupiliza tri lunaparke oklepnikov ter luksuzno potniško letalo, v kratkem pabomo še eno vojaško. Vseeno ostajam prepričan, da bi morala odločitevo tem, katero zdravilo (cepivo) in za koga se bo uporabljalo v Sloveniji,sprejeti samo in edino stroka, trgovci z novci pa bi morali ostati lepopred vrati. Strokovna srečanja naj bodo namenjena znanstvenim spoznanjem,v akademskem vzdušju naj se slišijo le strokovni argumenti,ljudje naj zaupajo edinole intervalom zaupanja in p-vrednostim, manjšimod 0,05, in nekaj naj veljajo le rezultati randomiziranih dvojno slepihs placebom kontroliranih raziskav. Prav bi bilo, da strokovna srečanjav organizaciji Slovenskega zdravniškega društva (oziroma njegovihzdruženj) niso in ne bodo postala marketinško-akviziterski dogodki zmednarodno udeležbo.Že leto ali dve se igram z mislijo, kakšen bi bil naš prostor, če bilahko od mrtvih obudili velikane slovenske književnosti. Ko bi se zamizo v Pen klubu skupaj zapijali Prešeren, Cankar in Kosovel, Trubarpa bi kje na obvoznici iz prtljažnika svojega golfa v Bohoričevega oplapretovarjal nov, sveže tiskan prevod Svetega pisma. Današnji, krutikapitalistični trenutek z njimi ne bi bil prijazen. Prešerna bi za svojoglas najbrž pograbil kakšen operater mobilne telefonije, Cankar bi seokoli vozil v sponzorskem avtu, Kosovel pa bi po naročilu pisal besediloprospekta za novo golf igrišče na Krasu ... to bi bil zanimiv roman stragičnim koncem.In zdaj sem v to srenjo ljudi, ki bi jih bilo zanimivo reinkarnirati,dodal še dr. Marka Gerbca. Doktor Gerbec bi, neobremenjen s trenutnimutripom, lahko spet dal svoj izvirni prispevek k higieni na Slovenskem.Ker pa se s higieno v ožjem pomenu besede že ukvarja precej ljudi, bidr. Gerbca usmerili v nezorano ledino higiene odnosov med farmacevtskoindustrijo in zdravniškim cehom. O tem bi potem dr. Gerbecnapisal knjižico z napotki za zdrav način življenja in splošna navodila zaohranjanje integritete strokovnih združenj. Še sponzorja, ki bi mu izdalknjižico z omenjenim naslovom, bi najbrž našli brez posebnih težav.Marko Pokorn