35INTERVJUzagnanih. To se mi ne zdi pošteno. Sem nasprotnik uravnilovke. Kljubdejstvu, da smo v sistemu nagrajevanja v bolnišnicah še zelo omejeni,pa bodo podatki o obremenitvah posameznikov lahko prinesli določenespremembe na tem področju. Tudi na področju kadrovanja in racionalizacijezdravljenja nam lahko dobljeni podatki veliko koristijo.Ali je že kaj znanega v zvezi z morebitno podelitvijo soglasij zakandidate iz SBM, ki bi želeli med zasebnike?V Splošni bolnišnici Maribor vsako prispelo vlogo za odhod specialistovmed zasebnike temeljito premislimo. Prav veliko teh vlog v zadnjemčasu nismo dobili. Kljub dejstvu, da pomeni zasebništvo dobrodošlokonkurenco javnim zavodom in da je to projekt, ki ga bomo deležni tudipri nas, moramo vedeti, da je še veliko nedorečenega glede zasebništvana sekundarni ravni. V naši bolnišnici, kjer si na vso moč prizadevamopridobiti status univerzitetne klinične bolnišnice, bi odhod večjega številastrokovnjakov lahko resno načel izvedbo tega načrta.Koliko in kateri program bi bilo možno preusmeriti?So določene dejavnosti, ki bi lahko povsem strokovno potekale vzasebništvu. Seveda je odločitev o podelitvi soglasja na teh področjihlažja kot pri dejavnostih, ki so vitalnega pomena za bolnišnico.Čakalne dobe Ali ima SBM tekoče vodene čakalne dobe? Kako se vključuje vprogram nacionalne čakalne liste?V bolnišnici imamo izdelan program računalniško vodenega naročanjabolnikov in čakalnih dob. Na področju ortopedije in kardiokirurgijesmo vključeni tudi v programe nacionalnih čakalnih list.Na katerih področjih je najdaljša?Najdaljše čakalne dobe so na področju ortopedije, operacij sive mrenein za nekatere diagnostične posege.Ali so znani vzroki za to? Kako bi jih bilo mogoče odpraviti?Povečano število novih, uspešnejših načinov zdravljenja, porastdnevnih obravnav in zniževanje ležalne dobe so privedli do povečanegaobsega dela v specialističnih ambulantah in povzročili v posameznihsegmentih ozka grla. Zaradi povečanega števila karcinomskih bolnikov,starostnikov na eni in novih, izpopolnjenih načinov zdravljenjana drugi strani beležimo na nekaterih področjih resnično nedopustnodolge čakalne dobe. Velikega problema se zavedamo in ga po najboljšihmočeh tudi rešujemo. V skladu z navodili Ministrstva za zdravje smo naposameznih področjih bolnišnične ambulantne in bolnišnične dejavnostiz dodatnimi enkratnimi programi skrajšali čakalne dobe. Pri tem si zaslužijozaposleni, ki so sodelovali v omenjenih programih, vse pohvale,saj smo ves program izvedli izven rednega delovnega časa.Kako bi vpeljava kulture varnosti pacientov, ki je na pohodu vsvetu, lahko pripomogla SBM? Kakšne cilje imate na področju zagotavljanjakakovosti?Ali načrtujete vzpostavitev strukture za kakovost in varnostpacientov? V svojem programu ste že omenjali ustanovitev komisijeza uvedbo kliničnih novosti in raziskav. Kako bi se ti dve lahkopovezali?Uvajanju kakovosti v naši bolnišnici namenjamo veliko pozornost.Zavedamo se dejstva, da brez izdelanih in uvedenih kriterijev kakovostiv zelo kratkem času ne bomo več konkurenčni, predvsem na evropskemtrgu. Imenovali smo odbor za kakovost in posamezne delovne skupine,ki vsakodnevno delujejo na tem področju. Do leta 2009 želimo pridobitiISO standard 9001:2000 za celotno bolnišnico. V ta sklop spadajo tudivarnostne vizite vodstva bolnišnice, vpeljava kulture varnosti bolnikov,obveščenost bolnikov, izdelava kliničnih poti, MM-konference navseh oddelkih in redni strokovni nadzori. Prepričan sem, da bodo vsiti projekti, ko bodo popolnoma zaživeli, prinesli številne prednosti vvsakodnevnem strokovnem in poslovnem delu bolnišnice. S tem bodoseveda največ pridobili naši bolniki. In tako bo naše poslanstvo še popolnejšein naše zadovoljstvo še večje.Ali imate izbranega osebnega zdravnika?Imam osebno zdravnico, ki je izredno prijazna gospa, pa si kljubtemu še vrsto let ne želim prav pogostih srečanj z njo.<strong>november</strong> 2006 <strong>ISIS</strong>
38AKTUALNOEvropske smernice o zaupnosti in zasebnosti vzdravstvenem varstvu – temeljna priporočilaVojko FlisPričujoči tekst prinaša skrajšano izpeljanko evropskih standardov o zaupnosti in zasebnosti v zdravstvenem varstvu. Krajša izpeljanka, ki je vbistvu povzetek vseh bistvenih zahtev in standardov, je bila narejena za anglosaško področje (Irska, Velika Britanija), vendar se vsebinsko nerazlikuje od skupnih standardov, veljavnih v vsej Evropski uniji. Evropski standardi o zasebnosti in zaupnosti na področju zdravstvenega varstvain zdravstvene nege so bili razviti v okviru projekta EuroSOCAP. Projekt je ustanovila evropska komisija (zaradi nezadostne obravnave medicinskihpodatkov v Evropski direktivi o zaščiti podatkov 95/46EC) in je tekel v letih od 2003 do 2006. Projektna skupina je imela dvajset članov– klinike (različnih specialnosti), terapevte, pravne strokovnjake in etike iz enajstih evropskih držav. Predlogi standardov so nastajali dve leti (sprispevki šestih povabljenih strokovnjakov). Predlogi standardov so bili nato leta 2005 široko odprti za razpravo in so bili predmet delavnice,ki ji je prisostvovalo 80 strokovnjakov iz 26 evropskih in sosednjih držav. Razprava je prinesla širok odziv, tudi pogled različnih organizacijbolnikov, nacionalnih zdravniških združenj, nacionalnih ministrstev za zdravstvo, nacionalnih organov za zaščito podatkov, Evropske komisije,industrije, univerz in ustreznih mednarodnih organizacij. Na osnovi take razprave so bili pripravljeni revidirani standardi, ki so bili poslani vponovno razpravo. Pričujoči standardi so bili zaključeni na srečanju projektnega odbora EuroSOCAP v novembru 2005. Standardi so nastalipredvsem zaradi tega, ker Evropska direktiva o zaščiti podatkov 95/46EC nezadostno obravnava tisto kategorijo občutljivih podatkov, ki sedotika zdravstvenega varstva. Občutljivi podatki so denimo tudi podatki o politični ali verski usmerjenosti oseb. Enak status imajo zdravstvenipodatki, s to razliko, da jih je zaradi njihove narave potrebno obdelovati in zapisovati. Direktiva je v slovenski zakonodaji operacionaliziranapredvsem v zadnji izpeljanki Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o informacijski pooblaščenki. Če je Evropska komisija ugotovila,da Evropska direktiva o zaščiti podatkov 95/46EC nezadostno obravnava medicinske podatke, potlej je to še posebej mogoče trditi tudi zaoperacionalizacijo te direktive v slovenski zakonodaji.Standardi Vsi bolniki imajo pravico do zasebnosti in do razumnih pričakovanj,da bodo vsi zdravstveni delavci strogo varovali zasebnost njihovpodatkov. Bolnikova pravica do zasebnosti in profesionalna dolžnostvarovanja zaupnosti velja ne glede na obliko, v kateri so podatki shranjeniali preneseni (npr. elektronski zapis, fotografija, biološki vzorecipd). Vsi zdravstveni delavci niso na enak način zakonsko obvezani kvarovanju zaupnosti, toda vsi so na enak način etično zavezani k varovanjuzaupnosti. Zdravstveni delavci morajo s posebno skrbnostjozagotoviti spoštovanje pravice do zasebnosti pri ranljivih bolnikih inpri njih izpolniti svojo dolžnost varovanja zaupnosti.Standardi veljajo za vse zaposlene v zdravstvenem varstvu in za vsezdravstvene ustanove. Standardi govorijo o zaupnosti zdravstvenih podatkovin zasebnosti pri pretoku informacij. Standardi prinašajo etičnein pravne temelje in smernice o najbolj ustreznem etičnem presojanjuza zdravstvene delavce ter priporočila za ravnanje zdravstvenih ustanov.Evropski standardi zagotavljajo tudi okvir ter model za nacionalnesmernice in jih lahko uporabljamo kot pripomoček pri rednem delu alipri izobraževanju zdravstvenih delavcev. Celotno besedilo standardovje dosegljivo na spletni strani www.eurosocap.org. Uradni slovenskiprevod celotnega besedila še ni bil narejen.Pričujoči standardi so v prvi vrsti etični standardi, vendar upoštevajotudi evropske pravne norme, urejajoče delo zdravstvenih delavcev tersplošni pravni red, urejajoč strokovne odločitve o zaščiti, rabi in razkritjuzasebnih podatkov. Vsi zdravstveni delavci niso na enak načinpravno obvezani k varovanju zaupnosti in zasebnosti, toda vsi so naenak način dolžni spoštovati etične norme zaupnosti in zasebnosti vzdravstvenem varstvu.Standardi so pri nastajanju sledili natančnemu razmisleku o potrebahranljivih bolnikov – posebej otrok in mladostnikov, starostnikov,priseljencev in potujočih naseljencev, zapornikov, brezdomcev, ljudiz duševnimi težavami in tistih, nezmožnih odločanja o sebi. Posebejosredotočenje na specifična tveganja ranljivih bolnikov pri zasebnostiin zaupnosti v zdravstvenem varstvu je bistveno prispevalo k razvojutemeljev standardov in smernic za delo zdravstvenih delavcev.Pričujoči standardi upoštevajo tri kategorije zaščite, uporabe inrazkritja: Zaščita, uporaba in razkritje bolnikovih podatkov za namene zdravljenja(poglavje 3.2) Zaščita, uporaba in razkritje bolnikovih podatkov za namene, kiniso neposredno povezani z zdravljenjem (poglavje 3.3) Dolžnosti in utemeljenosti razkritja posameznemu bolniku pripadajočihpodatkov (osebno sledljivih) za namene, ki niso povezaniz zdravljenjem (poglavje 3.4)Zaščita, uporaba in razkritje bolnikovihpodatkov – splošna načela 1. Načelo zagotavljanja zaupnosti v zdravstvenem varstvu je bilostalno prepoznano kot pomembno v več kot dva in poltisočletnem obdobjuod nastanka Hipokratove prisege. Medicinska zaupnost je bilaves čas, skozi vse globoke kulturne, tehnološke, politične, socialne inekonomske spremembe v evropskem zdravstvu konsistentno ter stalno<strong>ISIS</strong> <strong>november</strong> 2006