ISIS november 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

NOVE PUBLIKACIJE137Lahko filozofija pomaga psihiatrijilažje slišati glasove?Razmišljanje ob knjigiGiovannija StanghellinijaDisembodied spiritsand deanimated bodies.The psychopathologyof common sense.(International Perspectivesin Philosophy andPsychiatry, OxfordUniversity Press, 2004)Zanimiva knjiga italijanskega psihiatrain fenomenologa GiovannijaStanghellinija s pomenljivimnaslovom Raztelešeni duhovi inrazdušena telesa (Disembodiedspirits and deanimated bodies) ter s podnaslovomPsihopatologija samoumevnosti(The psychopathology of common sense) nienostavno branje. V svojih desetih študijaho bistvenih dimenzijah doživljanja ljudi sshizofrenijo in depresijo (melanholijo) namsvoja razmišljanja utemeljuje na filozofskihmislih od Aristotela do Sartra in od Descartesado Wittgensteina, najbolj pa se naveže nafilozofe - fenomenologe in hermenevtike, kotso Husserl, Heidegger, Schütz, Merleau-Ponty,Henry, Ricoeur itn., ter na zdaj že dolgo linijopsihiatrov - fenomenologov, kot so Minkowski,Straus, Blankenburg, Ey, Conrad, Parnas,Kraus, Sass itn.Zakaj toliko filozofije pri obravnavi najtežjihmed duševnimi boleznimi, ki so v središčupozornosti klinične psihiatrije, medicinskoin ne filozofsko utemeljene stroke? Prav tuzačenja avtor svoje pisanje. O nujnosti rehabilitacijefilozofije v psihiatriji - nekdaj sestre,če ne celo matere vseh medicinskih ved - pričapoleg našega avtorja, ki kljub mladosti postajaeden njenih prominentnih glasov, tudi njejnamenjena ustanovitev posebnega odsekaSvetovne psihiatrične organizacije, množicastrokovnih srečanj, knjig, knjižnih zbirk instrokovnih revij.Pa vendar: zakaj? V sodobnih klasifikacijskihsistemih duševnih motenj (bolezni), kotsta MKB in DSM, na katerih temelji dandanesdiagnostika teh motenj, so našteti simptomiin znaki posameznih motenj. Veliko njih. Nenajdemo pa skoraj ničesar o tem, kako so tisimptomi in znaki med seboj povezani, nakakšen način sestavljajo celoto sveta, ki gačlovek z določeno motnjo doživlja.Takšne povezave in skupni imenovalci - aliorganizatorji notranjega sveta, če uporabimonerodno tujko - pa niso namenjeni nekimakademskim razpravam in razmišljanjem,ampak so nam še kako potrebni sredi stroke,na katero se obračajo ljudje v stiski.Tega se zaveda tudi avtor knjige in opozarja,da npr. shizofrenije v današnjem času ne zaznamujejoveč samo očitne klinične manifestacije,kot so katatonska stanja, izrazita halucinatornain blodnjava doživljanja, na osnovi katerih biljudje usmerjali svoja vedenja in ravnanja. Vsevečkrat srečamo nejasne klinične slike, ki jihavtor imenuje “polzeča psevdosociopatska stanja”(slithery pseudo-sociopathic conditions),in jih ne smemo spregledati. Poleg tega se kotv drugih medicinskih strokah tudi v psihiatrijiskuša posamezne motnje prepoznavati v čimzgodnejših fazah njihovega razvoja, da bi jihlahko prej začeli zdraviti in bi znali preprečevatinjihov neugoden potek ter zaplete.Pri prepoznavanju zgodnjih oblik so meje šetoliko bolj skrite očem in prekrivanja mednjimi obsežnejša.Zaradi vsega naštetega so nujni pristopi, kiso usmerjeni v prepoznavanje širših antropološkihkonfiguracij, se znajo vprašati o smisluin so občutljivi za kontekste doživljanja. Intakšni pristopi potrebujejo za svoje preživetjein razvoj filozofsko osveščenost. Prav to jeStanghellinijevo izhodišče in vodilo skozi vsehdeset študij, ki smo jim priča v knjigi.In katere so osnovne misli, izražene v njih?Za osnovno razgledno točko si avtor vzamepojem “samoumevnosti” (common sense) (1).Osnovna motnja pri shizofreniji je po fenomenološkihštudijah namreč ravno motnja“samoumevnosti”. Pacienti težko prepoznavajo“pravila človeške igre” ali “aksiome vsakodnevnegaživljenja” in imajo težave s socialnouglasitvijo (attunement). Težko vzpostavljajočustvene stike z drugimi ljudmi, ker jih intuitivnotežko zaznavajo kot sebi podobne. Težkozačutijo sensus communis.Za razumevanje teh pojavov se avtor naslonina Aristotelov koncept koiné aisthesis, opisanv njegovem spisu O duši. Koiné aisthesis ima dvevlogi: prva je integriranje različnih modalitetzaznavanja (sluha, vida itn.) v celoto, druga paje doživetje sebe kot subjekta tega zaznavanja.Za Aristotela je torej zavedanje telesnega zaznavanjavir in osnova samo-zavedanja. To paje naprej osnova za zavedanje drugih, torej zacelotno socialno čutenje in udeleževanje.Stanghellini predvideva, da prihaja prishizofreniji do motnje na tej stopnji integracijtelesnih zaznav in s tem do motenj na najosnovnejširavni samo-zavedanja, ki ga lahkozaradi njegove narave imenujemo senzoričnoali pred-miselno (pre-reflektivno) samo-zavedanje.Iz motnje na tej ravni je preko fenomenološkihanaliz drugih avtorjev in svojih kliničnihopažanj lahko izpeljal in vzpostavil razumevanjevseh ključnih psihopatoloških pojavov,ki jih doživljajo ljudje s shizofrenijo: opazovanjein doživljanje svojega telesa kot objekta(deanimated bodies), zaznavanje in pretiranoanaliziranje lastnih zaznav (disembodied spirits),konkretiziranje in popredmetenje besedin metafor, okostenitev notranjega dialoga vnovember 2006 ISIS