STROKOVNA SREČANJA121morfološki UZ-pregled ploda ali hormonskitest. Ob pozitivni trikuspidalni regurgitaciji jeplodov s T21 65 odstotkov, 66 odstotkov jih imaobraten pretok v d. venosusu, posebej pa je biloopisano merjenje obraznega kota, ki nastanezaradi hipoplazije zgornje čeljustnice: zgornjirob le-te povežeš s čelom oziroma frontalnokostjo. Pri T21 je kot širši od 78 stopinj, kot jeznačilno za kromosomsko normalne plodove;ob 5 odstotkih lažno pozitivnih izvidov ima 70odstotkov T21 kot več kot 85 stopinj. Že leta1983 so začeli s presejanjem za preeklampsijo,zastoj rasti in perinatalno umrljivost. S pretokomv arteriji uterini v 22. do 24. tednu inPerlovim indeksom (PI) več kot 1,5 odkrijemo65 odstotkov nosečnic, ki bodo imele zaradipreeeklampsije tudi plod z zastojem rasti.Kar 75 odstotkov plodov umre v nosečnostizaradi uteroplacentarne insuficience, ki jolahko napovemo z meritvami in natančnimspremljanjem nosečnice po 24. tednu. Le 25odstotkov intrauterinih smrti povrozočijodrugi dejavniki. Najpomembnejši dejavnikiza razvoj preeklampsije so anamneza matere:starost nad 35 let, BMI več kot 30, črna rasa,primipara, predhodna preeklampsija, a. uterinaPI in biokemija: inhibin A in Activin A.Z vsemi dejavniki bi bilo moč odkriti do 90odstotkov preeklampsije pred 34. tednom nosečnosti.Zmanjševanje prezgodnjega porodase kljub naporom v zadnjih 50 letih ni bistvenozmanjšalo. Definicijo prezgodnjega porodaželijo spremeniti na dokončanje nosečnostipred 33. tednom in ne pred 37., saj so zapletiod 34. tedna dalje redki. Metaanaliza cerklažni pokazala statistično zmanjšane stopnjeprezgodnjih porodov, zato v okviru FMFpoteka študija, kjer ob materničnem vratu 15mm ali manj vstavimo v vagino supositorijprogesterona. Po začetnih podatkih naj bi seprezgodnji porod pred 34. tednom zmanjšalza 44 odstotkov.V naslednjih dneh so se zvrstili sklopi tem,kot so fetalni obraz, pljuča, centralni živčnisistem, spina bifida, srce, presejanje v porodništvu,maternalna cirkulacija in napovednosečnostnih zapletov, fetalna hemodinamikain zastoj rasti, MRI-tehnika v primerjavi zUZ-tehniko, sindrom transfuzije od dvojčka kdvojčku (TTTS) in dvoplodna nosečnost, napovedin preprečevanje prezgodnjega poroda,zgodnja nosečnost z ektopično nosečnostjo,splavnostjo, ovarijski tumorji z IOTA-študijo,najpogostejši ginekološki zapleti, uroginekologija,menoragija in nepravilne krvavitve izmaternice, endometrij v menopavzi, onkološkapacientka, kronična pelvična bolečina, ovarijskafunkcija v reprodukciji, endometrioza.Novost odkrivanja obraznih nepravilnosti s3D-tehniko sta opisala L. Platt in B. Benacerraf:3D-prikaz zgornje ustnice, trdega in mehkeganeba pri plodu: “Flipped face view”.do sedaj opisani Campbellovi tehniki obratnegapogleda, torej projekciji ploda iz notranjostinavzven, se je pridružil t. i. “flipped face view”,s katerim odkrjemo nepravilnosti trdega intudi mehkega neba, kar z dvodimenzionalnimprikazom do sedaj ni bilo mogoče. Shize nebain ustnic so četrta najpogostejša prirojena nepravilnostz incidenco 1:700. Obraz postavišv sagitalno ravnino, nato s 3D-sondo visokeločljivosti zajameš volumen obraza s strani dostrani do te mere, da je vključena vsa obraznaširina. Vedno je dobro, da je zajemanje volumnadaljše, saj je ločljivost boljša. Obraz obrnešza 90 stopinj in odmeriš v ravnini A ravninozgornje ustnice, trdega in mehkega neba. Takodobimo celoten prikaz zgornje ustnice, trdegain mehkega neba.S področja zdravljenja izoliranih diafragmalnihhernij z zaprtjem sapnika je poročalaskupina J. Depresta in K. Nicolaidesa: M.Cannie z MRI ugotavlja: pri plodovih brezzaprtja sapnika se pljuča tekom nosečnostiod 26. tedna do poroda povečajo le za 22 odstotkovin možnosti preživetja so minimalne,tudi glede na odsotnost jeter v prsni votlini,takrat je bilo povečanje pljuč 35-odstotno,sicer le 9-odstotno. Po namestivi kanile vsapnik se je pljučni volumen povečal za 110odstotkov. Zapora se običajno odstrani v 34.tednu in takrat beležijo upad volumna za 25odstotkov. Vsekakor je prognoza stanja plodaz endoluminalno zaporo kritične pljučnehipoplazije zelo dobra.Področje presejanja je osvetlila K. Billardoz nizozemskimi rezultati dolgoletnegaspremljanja kromosomsko normalnih otroks povišano NS v nosečnosti: 20 odstotkov jihje imelo zaplete kasneje v nosečnosti, ki si biliodvisni od velikosti NS. Potrebno je vedeti, daje prognoza ploda ob normalni morfologijiv 22. tednu dobra ne glede na velikost NS vprvem tromesečju in da se je v 11-letnem obdobjurodilo 1,5 odstotka otrok z genetskimisindromi in zaostajanjem v nevrološkemrazvoju, v 0,5 odstotka ni bilo mogoče stanjaprepoznati pred rojstvom. A. Tabor je poročalao uvedbi presejanja z NS za celotno Dansko,ki so ga potrdili jeseni 2004. Na leto imajookoli 65.000 porodov. V tem času so zmanjšaliinvazivno diagnostiko z 10,8 na 6,2 odstotka.Število živorojenih otrok z T21 je bilo medletoma 2000 in 2004 med 75 in 85, sedaj beležijoupad na 40. Presejanje je uspešno, saj jedelež invazivne diagnostike manjši kar za 43odstotkov ob zmanjšanju števila živorojenihotrok s T21 za 50 odstotkov.O ponavljajočih se splavih je poročala L.Regan. Splav je najpogostejši nosečnostni zapletz incidenco od 25 do 50 odstotkov vsehparov. Teoretična incidenca ponavljajočegase splava je 0,34-odstotna, vendar je v resnici1 odstotek parov z več kot tremi splavi in 5odstotkov parov z dvema splavoma. Ženska sponavljajočim se splavom praviloma izgubljakromosomsko normalne plodove. Tveganježenske za ponovni splav je odvisno od predhodnenosečnosti, poleg vseh ostalih rizičnihdejavnikov je pomembna naraščajoča starostmater ob porodu, saj se materam, starim 35let in več, sedaj v Angliji rodi 18 odstotkovotrok, kar že samo po sebi pomeni od 15 do25 odstotkov možnosti splava v primerjavi zmladimi. Splavnost do starosti 24 let znašale 10 odstotkov. Etiologija ponavljajočih sesplavov je genetska, hormonska, anatomska,infekcije, okoljska, imunska, trombofilije innepojasnjena. Antifosfolipidni sindrom zajema15 odstotkov vseh ponavljajočih se splavov,nezdravljen povzroča izgubo ploda v 90 odstotkih.Z zdravljenjem preprečimo trombozespiralnih arteriol in placentarno apoptozo.Slovenski prispevek na kongresu v oblikiposterja sem pripravila avtorica poročila zanalizo presejanja Napoved tveganja za T21pri 3526 naključno izbranih nosečnicah vSloveniji. Ocenjeno tveganje je bilo visokopri 1,85 odstotka običajnih nosečnosti, pri71 odstotkih nosečnosti s T21 in pri vsehnosečnostih z ostalimi kromosomskimi nepravilnostmi.Odkritih je bilo 71 odstotkovplodov s T21. Pozitivna napovedna vrednostje znašala 6,8 odstotka, negativna napovednavrednost 99,9 odstotka, kromosomska nepravilnostje bila ugotovljena pri vsaki 8.diagnostični preiskavi. Podatki so kakovostnoprimerljivi z FMF-kazalci kakovosti in ostalimispecializiranimi centri v tujini, kar pomeni, dapresejanje tudi pri nas v omenjeni ambulantipoteka zelo uspešno.Kongresa smo se udeležili štirje slovenskizdravniki: T. Premru Sršen, S. Pušenjak, F.Mujazinović in D. Strah ter obogatili dosedanjeznanje.<strong>november</strong> 2006 <strong>ISIS</strong>
124STROKOVNA SREČANJAGeni in rakMateja KrajcSlovensko zdravniško društvo, Kancerološko združenje, Onkološki inštitut Ljubljanain Zveza društev za boj proti raku so letos že devetnajstič organizirali Onkološkivikend. Strokovno srečanje je potekalo 26. in 27. maja 2006 v Kulturnem centruLaško. Letošnja vodilna tema srečanja so bili Geni in rak.Pri genetskem svetovanju se pogostosrečujemo z mnogimi moralno-etičnimivprašanji, ki se dotikajoposameznikov in njihovihsvojcev. V ta namen smo v Laškopovabili prof. dr. Jožeta Trontlja, predsednikaKomisije republike <strong>Slovenije</strong> za medicinskoetiko. Akademik dr. Jože Trontelj je poudaril,da znanost vse bolj odstira dednost, prirojenosposobnost živih bitij, da ohranjajo istovetnostvrste, ob hkratnem zagotavljanju raznolike,a edinstvene in neponovljive identitete posameznika.Razvoj znanosti na področjučloveške genetike je omogočil ravnanja, kiutegnejo imeti daljnosežne posledice za posameznika,njegovo potomstvo in človeškodružbo. Poleg pomembnih koristi pa novoznanje odpira tudi težavna etična vprašanja.Med temi so stigmatizacija in diskriminacijana račun genetske dediščine, možna zlorabagenetskih podatkov pri zaposlovanju in zavarovalništvu,komercialna ponudba genetskegatestiranja brez ustreznega svetovanja. Pravzato so bili sprejeti etični in zakonski standardina področju človeške genetike. Glavniso Helsinška deklaracija o biomedicinskihraziskavah na človeku, Oviedska konvencijain Tokijska deklaracija. Glavna etična vprašanja,ki se porajajo ob vpogledu v dednoinformacijo posameznika, se dotikajo vsehkrvnih sorodnikov, ne le nosilca. Posebnostgenetskega podatka je, da ni le zasebna stvarnosilca, ampak je obenem tudi skupna stvarrodbine. Ob tem pa se porajajo različni pogledina pacientovo dolžnost, da razkrije svojo genetskonapako ostalim krvnim sorodnikom, zakatere bi utegnil biti podatek, v našem primerunajdena mutacija, pomemben. Razvoj laboratorijskediagnostike je že velikokrat prehitelsposobnost medicine, da stori nekaj očitnoterapevtsko ali profilaktično učinkovitega.Prav zato se pri teh omejenih profilaktičnihukrepih lahko obračamo le na polnoletneosebe, ki lahko same pri sebi, po poglobljenempogovoru z ustreznim strokovnjakom, odločijo,kaj je za njih še sprejemljivo in kaj ne.V vsakem primeru je testiranje posameznikabrez genetskega svetovanja sporno, Oviedskakonvencija in protokol o človeški genetiki vosnutku ga celo zahtevata že pred odločitvijoza test. V primeru pomembnih posledic, zlastiza druge člane rodbine in za načrtovanjedružine, pa je treba svetovanje zagotoviti tudipo opravljenem testu, da se lahko pacient primernoodzove na rezultate testa. Pri tem veljavelika skrb za psihološko stanje in socialnipoložaj prizadete osebe. Pred odločitvijo zatestiranje so potrebna dovolj izčrpna pojasnilao namenu, slabih in dobrih straneh testiranja,ki so podana na razumljiv in nesugestivennačin. Prof. Trontelj je zaključil z mislijo, daje potrebna primerna občutljivost in modrost,ter tudi učinkovita zdravstvena politika, da nebomo zabredli v ravnanja, ki bodo prineslaveč slabega kot dobrega.Predavanje dr. Nikole Bešića nam je vsemmočno obudilo spomin na 26. april 1986.Takrat je namreč eksplodiral eden od jedrskihreaktorjev elektrarne v Černobilu v Ukrajini,blizu tromeje z Belorusijo in Rusijo. Govoril je oposledicah te nesreče in vplivu radioaktivnegasevanja na incidenco raka na območjih, ki sobila močno kontaminirana z radioaktivnimmaterialom. V “koktejlu” radioizotopov, kise je sprostil ob jedrski nesreči v Černobilu,je 137Cs najpomembnejši vir dolgotrajnegasevanja, saj ima razpolovni čas približno 30let. Mobiliziranih je bilo skupno okoli 600.000likvidatorjev – ljudi, ki so sodelovali pri čiščenjukontaminiranega področja s polmerom 30km okoli reaktorja in pri prekritju reaktorja ssarkofagom. Kakšno dozo sevanja so prejeli, niznano, vemo pa, da imajo večjo incidenco rakastihbolezni, predvsem raka debelega črevesa,ledvic, sečnega mehurja, ščitnice in raka pljuč.V Sloveniji so leta 1986 zaznali za približno 50odstotkov povišane vsebnosti 137Cs in 90Srv mleku in mesu, ki pa so se že naslednje letozmanjšale na vrednosti pred letom 1986. Tirologiv Celovcu pripisujejo porast incidence rakaščitnice in večji delež bolj agresivnih tumorjevprav sevanju zaradi radioaktivnih padavin pojedrski nesreči v Černobilu. V kontaminiranihpredelih Belorusije in Ukrajine je že prej kotv štirih letih prišlo do naraščanja incidencepapilarnega karcinoma ščitnice pri otrocih.Pri mlajših otrocih so v prvih nekaj letih pojedrski nesreči diagnosticirali mutacijo ret-PTC 3 proto-onkogena, ki je povezana z boljagresivnim potekom bolezni.Zakaj nekateri ljudje lahko zdravi dočakajovisoko starost, čeprav so izpostavljeni onesnaženemuokolju ali kadijo, drugi pa zbolijo zarakom kljub temu, da živijo zdravo v zdravemokolju? O karcinogenezi – nastanku rakastihcelic je predaval dr. Srdjan Novaković. Raziskavezadnjih nekaj let vse bolj potrjujejopredpostavko o pomembnem medsebojnemvplivu genov in okolja. V primeru raka lahkoizpostavljenost okolju povzroči poškodbetistih genov, ki so odgovorni za celično rastin regulacijo. Lahko pa podedujemo gene,ki vplivajo na sposobnost našega organizma,da inaktivira kemijske mutagene iz okolja, alina sposobnost popravljanja nastalih poškodbDNK. Zaradi razlik v določenih genih imamotorej večje ali manjše tveganje za nastanek raka.Karcinogeneza je kompleksen proces, medkaterim mora priti do radikalnih sprememb nacelični DNA. Vse nastale spremembe morajobiti nepovrnljive in se morajo kot take prenestina naslednjo generacijo celic.Dr. Tanja Kokalj Vokač je predstavila molekularnocitogenetiko v onkologiji in predstavilanjeno vlogo pri diagnostiki in ugotavljanjuspecifičnih kromosomskih sprememb. Glavnelaboratorijske metode, ki se uporabljajo v tenamene, so tehnike, ki temeljijo na metodifluorescenčne in situ hibridizacije (FISH),in primerjalna genomska hibridizacija. Vzadnjem času se uveljavlja tehnologija mikromrežin tehnika oligonukleotidnih mikromrež.<strong>ISIS</strong> <strong>november</strong> 2006