ISIS november 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

34INTERVJUSpremembe niso mogoče čez noč. Katere spremembe po več kotenem letu že lahko navedete kot rezultat vaših prizadevanj?Zaradi svojega pomembnega regionalnega položaja in dejstva, da jez nastankom Medicinske fakultete Splošna bolnišnica Maribor postalaučna baza študentom medicine v Mariboru, mora razvoj bolnišnicepotekati v smeri razvoja klinik in permanentnega izvajanja terciarnedejavnosti. S tem je povezano izvajanje najzahtevnejših bolnišničnihdejavnosti in posegov na eni strani in vzporedno potenciranje znanstvenoraziskovalnein publicistične dejavnosti. Pripravili smo izhodiščaza ustanovitev kirurške in očesne klinike ter intenzivno pričeli s pripravamiza pridobitev naziva Univerzitetna klinična bolnišnica Maribor.Izdali smo pojasnilne obrazce za posamezne bolezni in s tem izboljšaliobveščenost naših hospitaliziranih bolnikov. Pričeli smo z dejavnostmipri uvajanju kliničnih poti za vse oddelke naše bolnišnice. Izdelali smospletno stran za kakovostno medijsko podobo bolnišnice. Pridobili smocertifikat ISO 9001:2000 na oddelku za transfuziologijo in imunohematologijoin pričeli z dejavnostmi za pridobivanje ISO-standarda zacelotno bolnišnico. V zadnjem letu intenzivno potenciramo uvajanjekakovosti v vseh porah bolnišničnega delovanja.Katere neposredne spremembe v vodenju ste uveljavili? Ob svojemnastopu ste omenjali, da je potrebno spremeniti pristojnosti inodgovornosti, uvesti hierarhijo.Predstojnikom oddelkov, ki se jim v zadnjem času kopičijo odgovornosti,bo treba dati večjo moč pri odločanju in jih spodbuditi vnajtesnejše sodelovanje s strokovnim vodstvom bolnišnice in z upravo.Veliko stvari moramo postoriti na tej t. i. sekundarni ravni vodenjabolnišnice. Dober predstojnik mora biti ob dobrem poznavanju stroke,ki jo vodi, izobražen tudi v smislu dobrega poslovneža. V bolnišnicismo zato organizirali enodnevno izobraževanje predstojnikov. Jesenibo organizirano podobno izobraževanje za glavne medicinske sestrebolnišnice, pa s tem dejavnosti “v pripravi poslovnežev” na vodilnihmestih bolnišničnih oddelkov še zdaleč niso končane.Ob vaši izbiri za strokovnega direktorja so vsi poudarjali, da stečlovek, ki zna z ljudmi. Na katerem mestu je ta lastnost pri zdravnikuin na katerem pri strokovnem direktorju?V kolikor krasi človeka, ki zna z ljudmi, pripravljenost na dialog,izmenjava izkušenj, spoštovanje sogovornika in reševanje velikoproblemov z dobro voljo, brez ostrih besed, sem resnično tak. To nepomeni, da včasih ni povišanih tonov, pa to resnično utemeljeno inredko. Menim, da so omenjene lastnosti dobrodošle pri zdravniškemdelu in delu strokovnega direktorja. Tudi s predstojniki posameznihstrok mora strokovni direktor vzpostaviti korekten odnos, ki temeljina medsebojnem spoštovanju. Le tako je zagotovljeno dobro strokovnodelo, za dobro naših bolnikov in nas vseh. Ne trdim, da v teh relacijahne pride do občasnih nesoglasij, ki pa se jih da z jasno vizijo razvoja intočno določenimi cilji zadovoljivo rešiti. Ne morem govoriti o konfliktuinteresov, ti morajo biti skupni. V kolikor obstaja resničen konflikt, galahko projiciramo na raven nesorazmerja med razvojem medicinskeznanosti in tehnologije na eni strani in spremljajočimi denarnimisredstvi na drugi strani.Nekateri so se ustrašili žensk na vrhu – ga. Darinka Miklavčičje generalna direktorica KC, prof. dr. Saša Markovič je strokovnadirektorica, prof. Andreja Kocijančič je postala rektorica Univerzev Ljubljani, v Mariboru je prof. Dušica Mićetić Turk dekanja visokešole za zdravstvo. Ali menite, da obstaja razlika v vodenju, ki je pogojenas spolom?Ženske na vodilnih položajih so povsem normalen pojav v svetu intudi pri nas. Odločilna je sposobnost posameznika in ne spol. Ženskez izdelano vizijo lahko povsem enakopravno vodijo velike sisteme aliprojekte in v tem ne vidim nič slabega. Morda je v določenih okoljihin pri določenih pogojih to celo prednost.Kako je z napovedano ustanovitvijo negovalne bolnišnice?Reševanje problema negovalnih oddelkov v posameznih bolnišnicahali negovalnih bolnišnic se mi zdi nujnost, h kateri bomo morali v Slovenijipristopiti hitro in odločno, tudi z vidika financiranja te dejavnosti.Najbolje na ravni celotnega zdravstvenega sistema v Sloveniji. Zavedatise moramo namreč dejstva, da imamo v Sloveniji vedno več starih ljudiin da s sodobno medicino rešujemo življenja bolnim in poškodovanim,ki bi bili še pred leti obsojeni na smrt. Tako se nam v bolnišnicah večaštevilo bolnikov in poškodovancev, ki potrebujejo pobolnišnično oskrbo,nego, ali so v vegetativnem stanju. Povsem razumljivo je, da moramoposkrbeti za te bolnike. Velikokrat bi s premestitvijo takšnega bolnikaali poškodovanca v negovalno bolnišnico, kjer bi bil prav tako deleženvsega potrebnega zdravljenja in nege, sprostili bolnišnično posteljo nekomu,ki jo nujno potrebuje. V Splošni bolnišnici Maribor rešujemo taproblem od primera do primera, kar se mi zdi neperspektivno.Standardi obremenitve zdravnikov Še pred kratkim je veliko vznemirjenje v Kliničnem centru povzročilnapovedani odhod nekaterih strokovnjakov med zasebnike. VKC so se takrat odločili, da bodo izdelali standarde za obremenitvezdravnikov po angleških vzorih. Kako poteka izdelava standardov, vkakšni fazi je ves projekt v SBM? Vemo, da angleški sistem ni v celotiprimerljiv s slovenskim, kaj pa bi bilo uporabno tudi pri nas?Izdelati je potrebno kakovostne in poštene standarde, ki bodonatančno opredelili obremenitev posameznega zdravnika. V Splošnibolnišnici Maribor smo se samostojno lotili tega projekta, pri čemerkoristimo izkušnje drugih.Ali bodo ti standardi morebiti podlaga za napovedano racionalizacijozdravljenja – pri rabi zdravil, izrabi prostorov, opravljanjupreiskav? Na kakšen način?Največja prednost, ki jo vidim v uvedbi standardov, je v ukinitvinavidezne solidarnosti, ko garači v bolnišnicah opravijo tudi delo manjISIS november 2006