138NOVE PUBLIKACIJEtuje “glasove” (akustične halucinacije) itn. Vsete psihopatološke pojave lahko torej izvedemoiz zgoraj omenjene motnje doživljanja sebeoziroma samo-zavedanja.V Stanghellinijeve študije je vtkana tudidiferencialna fenomenologija, ekvivalent diferencialnediagnostike, med shizofrenskimin depresivnim (melanholičnim) doživljajskimsvetom oziroma antropološko konfiguracijoenega in drugega. V shizofrenskem svetuvlada ekscentričnost, raztelešenost, odtujenostv preveliko svobodo, zavzemanje pozicije odmaknjenegaopazovalca, ki pretirano razmišlja,ter so blodnje ontološke narave. V depresivnemsvetu pa je osnovna pretirana osrediščenost,hipernormalnost, ujetost v telo in preteklost,pretirana identifikacija s socialnimi vlogami,občutki krivde in so blodnje zaradi tega etičnenarave. Za oba svetova nam je bogato prikazalcelotno zgradbo odra in vse protagoniste dramatizacije.Ravno takšno vstopanje v svet enegain drugega lahko omogoči bolj tenkočutnoin natančnejšo diagnostiko, posebej v fazahbolezni, ko te še niso polno izražene.Če se ob zaključku pričujoče predstavitveknjige spet vrnemo k izhodiščnemu vprašanju:čemu lahko služi filozofsko osveščeno psihopatološkoraziskovanje? Ali vprašano drugače:bi lahko psihopatologijo videli kot aplikativnofilozofijo? Odgovori se nam ponujajo sami.Razumevanje notranjega sveta trpečega človekav njegovih temeljih in zakonitostih namomogoča boljši dostop do njega, ustreznejšein bolj smiselno diagnostično umeščanjenjegovih težav ter možnost preverjanja našihteorij in hipotez o njem. Na ta način veliko boljodprto in nepristransko pripuščamo h glasu invstopamo v dialog s tistim glavnim, ki nam osvojih duševnih stanjih in motnjah lahko kajpove: to je s pacientom.Borut ŠkodlarOpomba:1. Angleški izraz “common sence” bi lahko prevajali zneposrečenimi besednimi zvezami, kot so “zdrava pamet” ali“zdravi razum” ali “kmečka logika”, ki so preveč jezikovnookorne in dvoumne, da bi nam lahko služile. Odločil semse za izraz “samoumevnost”, ki se z angleškim ne prekrivapovsem, zato ga bom pisal z narekovaji, se mi pa zdi najbližjimed sprejemljivimi.Očka nikdar ni utrujen!Društvo Ozara Slovenija,Nacionalno združenje zakakovost življenjaSlikanica “Očka nikdar ni utrujen!” jenastala v okviru belgijskega projektaKOPP, ki se posveča problematikiotrok, soočenih z duševnimi motnjami.V okviru projekta je sicerskupaj izšlo šest knjig z informacijami oduševnih motnjah, ki so podane na otrokomin mladostnikom razumljiv način. Zgodbeso nastale v sodelovanju s strokovnjaki, ki seukvarjajo z osebami z duševnimi motnjami,ter z otroškimi in mladinskimi pisatelji.Slikanica “Očka nikdar ni utrujen!” je prvaiz zbirke šestih knjig in je napisana za otroke,stare od štiri do šest let. Slikanica - skozi zgodbicoglavne junakinje zajčice Kepice - otrokomopisuje, kaj se dogaja z njihovimi starši, konastopi duševna stiska. Pogovori in dodatnerazlage, ki sledijo branju knjige, pa otrokomomogočajo zmanjševanje strahu, s katerimse srečujejo ob pojavu le-te. Poleg tega tudikrepijo vezi med otroki in starši s težavami vduševnem zdravju.Slikanica je v Belgiji izšla septembra 2001 terbeležila izreden uspeh, čemur je sledil prevod vangleški jezik. Za prevod in izdajo slikanice vslovenskem jeziku je poskrbelo društvo OzaraSlovenija – Nacionalno združenje za kakovostživljenja. Po besedah predsednika društva IgorjaHrasta so se pri Ozari za prevod in izdajoknjige odločili zaradi pomanjkanja literature, kibi bila namenjena izključno mlajšim bralcem,katerih starši imajo duševne motnje.Predgovor k slovenski izdaji je prispevaldoc. dr. Rok Tavčar, specialist psihiater, ki jemed drugimi zapisal: “Morda se bo kdo začudilnad na prvi pogled nenavadno idejo, kot jeknjiga o duševni motnji za otoke. Vendar dejanskoobstaja velika vrzel v znanju o duševnihmotnjah že pri odraslih, kaj šele pri otrocih. Amedtem ko je odraslim na voljo gora knjig s totematiko, pa v slovenščini vse do zdaj ni biloknjige o duševnih motnjah za mlajše bralce.Kar je škoda, saj se prav v tem obdobju pričneoblikovati človekov pogled na svet. In čeotrok že v zgodnji mladosti ni dobil strokovnokorektne in njegovi razvojni stopnji primernerazlage nekaterih pojavov ali dogodkov v okolici,bo neznane stvari najverjetneje doživljal sstrahom ali vsaj nelagodjem…A sedaj je drugače. Na voljo je knjižica, namenjenanajmlajšim, in služi pojasnitvi nastankanekaterih najbolj motečih znakov duševnemotnje in odpravljanju strahu pred njo.”Bogdan Dobnik iz društva Ozara meni, dabo slikanica v veliko pomoč tudi strokovnimdelavcem, ki se pri svojem delu srečujejo zotroki, katerih starši imajo duševne motnje.Po njegovih besedah slikanica predstavljanapredek pri zmanjševanju socialne izključenostioziroma stigmatizacije oseb z duševnimimotnjami in njihovih družinskih članov vnaši družbi.Slikanica je natisnjena v 700 izvodih inbo na voljo v vseh enotah Ozare, v nekaterihsplošnih knjižnicah ter drugih specializiranihustanovah, ki se ukvarjajo z osebami z dušenimimotnjami.Beseda o avtorici:Anne Wyckmans se je rodila 22. septembra1950 v kraju Mechelen v Belgiji kot najmlajšaizmed devetih otrok. Danes živi z možem ins tremi otroki na stari kmetiji v Pojottenlandu.Po poklicu je medicinska sestra, dela pakot koordinatorka dodatnega izobraževanjavarušk in pestunj, piše otroške knjige, je tudičlanica občinskega sveta v Lenniku.Njena prva knjiga, z naslovom Infuzijasneženega moža, je izšla leta 1999 in bila nominiranaza nagrado Kleine Servantes (MaliCervantes) in Vlaams Brabant. Knjiga je dobilatudi priznanje kot najbolj opazen prvenec. <strong>ISIS</strong> <strong>november</strong> 2006
NOVE PUBLIKACIJE139Spregledana razmerja o družbenihvidikih sodobne medicinePo treh letih, odkar je leta 2003 izšla knjigaSpregledana razmeja o družbenih vidikihsodobne medicine avtorice Mirjane Ule,sem jo na namig sociologinje, da nas medicincevta knjiga ne zanima, vzela v roke in z zanimanjemprebrala. Knjiga je izšla pri založbi Aristejv Mariboru.Avtorica, dr. Mirjana Ule, je redna profesoricaza področje socialne psihologije in predstojnicaCentra za socialno psihologijo na Fakulteti zadružbene vede. Predava socialno in politično psihologijo,psihologijo komuniciranja in ekološkopsihologijo. Ukvarja se še s študijami mladine,predsodkov in različnih oblik diskriminacije, zženskimi študijami ter s spremembami identitetvrednostnih in življenjskih orientacij v sodobnihdružbah.V knjigi je analiza sodobnih dilem omejena nasociološko-psihološki model zdravja in bolezni,predvsen na vlogo komunikacij in odnosov medbolniki in zdravniki v procesu zdravljenja.Knjiga v prvem delu govori o družbenikonstrukciji bolezni in zdravja ter družbenempomenu bolezni in vlogi bolnika. Zdravje je vzahodnih družbah vse večja vrednota za vsekategorije prebivalstva. Poleg tega je za zahodnedružbe značilna čedalje večja odvisnost od biomedicinskihznanosti, ki naj priskrbijo odgovorena naraščojoče socialne in zdravstvene probleme.Medicinski diskurz o zdravju, bolezni in telesuprevladuje tako v javnosti kot zasebnosti in jepredvsem v svoji nadzorovalni funkciji nadomestildruge diskurze, denimo religioznega.V osrednjem delu nas knjiga seznani z učinkomin oblikami komunikacije ter prikaže odnosemed bolniki in zdravniki v današnji sodobni družbi.Opisane so psihološke značilnosti komuniciranja,komunikacija kot način zdravljenja. Raziskavekažejo, da je komuniciranje v ospredju, ko bolnikirazpravljajo o “dobrih” in “slabih” zdravnikih. Vmedicini zdravnikovo komuniciranje služi letemu, da nadomesti zaznavanje zbolelosti pri bolnikuz jezikovnim kategoriziranjem, standardiziranjemitd. Nasprotno temu pa komunikacijskadrža bolnika meri na to, da se zdravnik posvetitudi osebnemu zaznavanju zbolelosti. Škodljivaizguba komuniciranja, ki jo izziva sama sodobnamedicina, je vznemirljiv simptom globlje ležečeduhovne krize moderne medicine. Te krize nemoremo rešiti zgolj z nekaj priučenimi verbalnimistategijami. Jezik sočutja ne pozna retorike in nerutine. Bolniki ne pričakujejo komunikacijskihprevar, temveč komunikacijsko obračanje k njim.Moč komuniciranja prihaja od avtentičnosti, odujemanja med besedami in hojo. Zastavlja se celovprašanje, ali niso morda sedanji komunikacijskimanjki v odnosu med zdravnikom in bolnikomv neposredni zvezi z vedno večjimi izgubamismisla znotrajmedicine, torej spojavi razočaranjanad lastnim poklicem.Telesna insenzualna dimenzijasrečanja medzdravnikom in bolnikomje integralnidel emocionalnenarave odnosa.Dovoliti drugemu,da vidi in sedotika golega telesa,pomeni velikozaupanja, kar spremljajo občutki ranljivosti aliljubezni in bližine. Za zaupanje med zdravnikomin bolnikom je torej vedno značilna določenaambivalentnost, negotovost, strah in občutektveganja, ker ta odnos vsebuje visoko stopnjoranljivosti in odvisnosti. Odnos ljudi do medicinese spreminja – iz brezpogojnega zaupanja v pogojnozaupanje in dvom. V odnos med bolnikomin zdravnikom je stopil pogodbeni element, sajtudi v medicino prodira tržni element. Obenemse bolniki vse bolj kritično odzivajo na nepravilnostiv zdravstvenem sistemu, presojajo vrednostzdravniških storitev in postajajo čedalje boljenakovredni uporabniki.Sindrom izgorevanja je reakcija zdravnikovna negativno lastno dinamiko visoko zbirokratiziranega,široko brezdušnega medicinskegasistema. Izgorevanje je neposredno povezano zobčutkom brezsmiselnosti lastnega početja inizkušnjo komunikacijske izgube. Moten odnosne preprečuje le zdravilnih učinkov na bolnika,temveč prepreči tudi pozitivni povratni učinekzdravilnega odnosa na zdravnika. Pomembenvzrok občutka notranje izgorelosti pri zdravnikihje prav izpad te pozitivne povratne zveze.V zadnjem delu avtorica spregovori še oetičnih vidikih odnosov med zdravniki inbolniki, ki temeljijo na sodobnih modelih odnosovmoči v zdravstvu ter odnosa zdravnikovin bolnikov do prevladujočega razmerja moči.V sodobni medicini je več etičnih dilem, saj seje vpliv medicine od bolnika razširil na celotnodružbo. Nekateri analitiki trdijo (npr. Zola), daje bila medicina v osnovi vedno družbena vedain medicinski poklic dejavnost, ki je bila vednoneločljivo povezana z družbo. To je mordanajbolj jasno videti v psihiatriji in v javnemzdravstvu oziroma preventivni medicini (cepljenja,svetovanja). Po drugi strani je medicina ssvojo težnjo po čim bolj znanstvenem pristopuk zdravstvenim problemom veliko prispevala kizboljšanju družbenih in življenjskih razmer vsehdružbenih slojev. Medicina naj bi tako prispevalak zmanjšanju religioznih in pravnih ozkosti inmoralnih ter kazenskih konsekvenc določenihvedenskih oblik, npr. načrtovanja rojstev, prekinitevnosečnosti, zdravljenja neplodnosti itd.Naraščajoči pluralizem vrednotnih predstav invrednotnih prioritet razširja prostore, v katerihdanes medicini zastavljamo nova etična vprašanja(presajanje organov, nadomestki za organe, zdravljenjeneplodnosti, genetska diagnostika in genskaterapija, vprašanje o pravici ali o dolžnosti doprekinitve terapije pri umirajočih itd.) Postavljase vprašanje, kako uporabo klasičnih etičnih načelprenesti na nova območja delovanja oziromaali je to sploh možno ali pa potrebujemo novoetiko za novo tretje tisočletje. Kakšno vlogo imapri vsem tem zdravilstvo? Narejene so raziskave,koliko ljudi se zateka k zdravilstvu in zakaj, obstajajorazlične hipoteze.Na koncu so poudarjene sociokulturnespremembe medicine v zadnjih tridesetih letih,prevlada naravoslovne paradigme in tehnologijev medicini, množičen vstop žensk v medicino,staranje prebivalstva spreminja tudi zemljevidtemeljnih medicinskih področij, tem, ideologij,vlade blažijo stisko javnega zdravstva s kombiniranimisistemi preventivne medicine, dodatnimiprostovoljnimi zavarovanji, komercializacijostoritev preko vzpodbujanja samonadzorovanjain samoodgovornosti ljudi. Vse večje zanimanjeza razne oblike terapij je po eni strani rezultatnujnega porasta tesnobe v sodobnem svetu.Sodobna medicinska tehnologija, močno podprtaz informatiko, izpodriva tradicionalno“medicinsko obrt”, tj. zdravnika, ki sam obvladavso paleto medicinskega znanja, dobro poznavse medicinske postopke na svojem področju,pozna zdravila in njihove učinke, pravila upravnegadelovanja zdravstva, prav tako potrebnapravna in medicinskoetična pravila, poleg tega paga odlikuje še prepoznaven osebni stil in osebnaavtoriteta, s katero nastopa pred bolniki in ga tiprav zaradi spoja vseh teh potez tudi cenijo inposlušajo. Takšnega zdravnika vse hitreje izpodrivajorazlični specialisti, zdravstveno osebje,predvsem pa medicinska tehnika, računalniškapodpora in banka podatkov, ki mu pomagajo pripregledih bolnikov, postavljanju diagnoz, terapijin predpisovanju zdravil.Kaj torej preostaja nam zdravnikom? Povratekk tistemu delu, ki ga ne more nadomestiti nobenatehnika in ki so ga v procesu tehnizacije medicinezanemarili, to je k osebnemu stiku in odnosuz bolnikom, za katerega so potrebne izkušnje,osebne ocene, pogovori z bolniki.In kot pravi avtorica: “V knjigi želim problematiziratiin reflektirati naivno predstavo omedicini kot nekakšnem spoju čiste znanosti, kigradi na neizpodbitnih dejstvih in etiki. Osnovnateza knjige je, da je medicina globoko socialnokonstruirana disciplina in kot taka prepredenaz interesi, ki se želijo uveljaviti na račun drugihinteresov, pa tudi na račun etike in humanosti.”To bi bilo na kratko vse. Želela bi, da knjigoše kdo prebere in pove svoje mnenje o njej. Gabrijela Simetinger<strong>november</strong> 2006 <strong>ISIS</strong>