62Z A N I M I V OBiološka zdravila – zdravila prihodnostiMateja UrlepLetos Lek obeležuje 60 let razvoja. Ob tej pomembni obletnicismo v Leku pogledali tudi v prihodnost in napovedali gradnjoRazvojnega centra biofarmacevtike, ki bo pomembnookrepil Lekovo vlogo v Sandozu. Po načrtih se bo gradnjaobjekta s približno 2800 m 2 skupne površine začela jeseni2006 in bo predvidoma končana sredi leta 2007. Vrednost investicijeznaša 6,7 milijona evrov, v novem razvojnem centru pa bo Lek razvijalbiofarmacevtike za globalne Sandozove trge.BiofarmacevtikaBiofarmacevtika je za prihodnost zelo pomemben del farmacevtskegatrga in predstavlja eno najbolj inovativnih področij zdravil. Je plod dolgoletnegadela znanstvenikov, začetki pa segajo v petdeseta leta minulegastoletja, ko sta Watson in Crick odkrila revolucionarno dvojno vijačnico– DNK. DNK je gradnik našega genskega zapisa in nosi informacijo zavse proteine, ki jih proizvaja telo. Znanstveniki so razvili to področjedo te mere, da tehnologije omogočajo varno in kakovostno izdelavobioloških zdravil, katerih terapevtski učinek posega na področja, kidoslej niso bila dovolj učinkovito zdravljena – predvsem na področjaraka, anemije, aidsa in diabetesa ter kot nadomestno zdravljenje pridoločenih boleznih, kjer pri bolniku obstaja pomanjkanje lastne proizvodnjeproteinov, hormonov ali citokinov.Odkar obstaja poglobljeno znanje o genetiki in DNK, se farmacevtskaindustrija ne usmerja več le v izoliranje beljakovin iz naravnihvirov, temveč tudi v razvoj in proizvodnjo na druge načine. Proteinoziroma beljakovina, ki se pridobi s sodobnim genskim inženiringom,je še vedno človeški, vendar se pridobiva drugače. Informacija, ki jebila potrebna za sintezo določenega proteina v človeku, se prenese vdruge žive organizme; to so lahko izolirane sesalske celice ali kvasovke,lahko pa tudi bakterije, celice drugih živali ali rastline. Tako se pridobirekombinantni protein. V industrijski proizvodnji rekombinantnihproteinov se največkrat uporabljajo bakterijske celice in celice sesalcev.Primer proteina, pridobljenega iz bakterije, je inzulin, iz sesalske celicepa eritropoetin.Biološka zdravilaBiofarmacevtiki oziroma biološka zdravila so zdravila, ki so vosnovi človeški proteini (npr. hormoni, inzulini, protitelesa itd.), proizvajajopa se s pomočjo rekombinantne DNK-tehnologije. So najhitrejerastoče področje zdravil v svetu in predstavljajo velik izziv ter hkratipriložnost za farmacevtske družbe. Biološka zdravila omogočajo učinkovitejšipristop k zdravljenju raka, aidsa, slabokrvnosti, revmatskih insrčno-žilnih bolezni ter uvajajo nove tehnologije in popolnoma novapodročja inovacij.Biološka zdravila v laboratorijskem ali industrijskem merilu proizvajajotako, da najprej pripravljene celice namnožijo v spiner stekleničkahin kasneje v bioreaktorjih. Po končani biosintezi celice odstranijo zuporabo centrifug, spin filtrov ali akustičnih filtrov, nastali produkt izcelic ali gojišča običajno s pomočjo kromatografije očistijo in nazadnjepripravijo še želeno končno obliko zdravila.Prednosti bioloških zdravil so predvsem v tem, da so telesu lastnesnovi, delujejo specifično in so samo dodane, ko jih v organizmu iz najrazličnejšihvzrokov primanjkuje. Zdravljenje je povezano tudi s predhodnimodkrivanjem, ali imajo bolniki v telesu določene proteine, nakatere bodo ta zdravila delovala. S tem se bistveno povečuje selektivnostteh zdravil in biofarmacevtika tako že gre v smer t. i. individualnegazdravljenja oziroma zdravljenja, ki je oblikovano na podlagi posameznegabolnika in njegove bolezni.Klasična generična zdravila in podobnabiološka zdravilaTrenutno je v svetu okoli 30 odstotkov vseh zdravil, izdelanih naosnovi biotehnologije. V bližnji prihodnosti bo potekla patentna zaščitaprvim biološkim zdravilom, registriranim pred približno 20 leti. Takratbodo podobna biološka zdravila imela pomembno vlogo pri nudenjucenejših in varnih različic originalnih bioloških zdravil.V Leku in Sandozu izdelujemo podobna biološka zdravila, razvitakot kopije originalnih bioloških zdravil, ko tem poteče patentna zaščita.Sandoz je vodilno globalno podjetje na tem področju in trenutno edinafarmacevtska družba z odobrenim podobnim biološkim zdravilom vEvropi, ZDA in Avstraliji – to je zdravilo omnitrope (učinkovina somatropin),ki ga je 30. maja 2006 odobrila Ameriška uprava za hranoin zdravila (FDA) in s tem sledila Evropski agenciji za zdravila, ki jeaprila 2006 Sandozu izdala dovoljenje za prodajo izdelka omnitropekot prvega podobnega biološkega zdravila na trgu.Podobna biološka zdravila so nekoč imenovali biogeneriki, vendar toime ne odraža velikega obsega razvojnega dela, potrebnega za registracijobioloških podobnih zdravil. Določbe Evropske unije namreč jasnorazlikujejo med generičnimi zdravili in podobnimi biološkimi zdravili.Razvoj in proizvodnja podobnih bioloških zdravil sta precej drugačnakot pri običajnih generikih, ki večinoma nastanejo s kemično sintezoin so majhne molekule s preprosto strukturo. Biološke učinkovine sokompleksne in velike molekule, pridobivamo pa jih z gojenjem genskospremenjenih mikroorganizmov ali celičnih kultur.Za registracijo podobnih bioloških zdravil ni dovolj enostaven dokazistovetnosti, ki temelji na analizi strukture in raziskavah bioekvivalence inje potreben za pridobitev soglasja za trženje običajnih generikov. Evropaje konec leta 2005 kot prva na svetu sprejela pravne podlage za registracijopodobnih bioloških zdravil (določene v direktivi EU 2004/27/EC)in tako prvič v zgodovini omogočila njihovo registracijo.Pomen podobnih bioloških zdravil zabolnike Biološka zdravila so zaradi zahtevnih raziskav in razvoja, ki vodijo doizdelave končnega izdelka, zelo draga. Hkrati so to zdravila, ki nimajoalternative v običajnih zdravilih, zato so zelo pomembna za izboljšanje<strong>ISIS</strong> <strong>november</strong> 2006
63Z A N I M I V Ozdravja in kakovosti življenja ljudi. Nazorni primeri koristi biološkihzdravil so zdravljenje sladkorne bolezni z inzulinom, zdravljenje slabokrvnostipri ledvičnih bolnikih z eritropoetinom ali uporaba interferonovza različne indikacije, kot so npr. multipla skleroza ali hepatitis C.Podobna biološka zdravila so cenejša od originalnih bioloških zdravilin bodo tudi zato pomagala, da bo tovrstno zdravljenje dostopnejše večljudem. Za zdravnika, ki predpisuje zdravilo, farmacevta in bolnikaje podobno biološko zdravilo sinonim za zdravilo, ki je testirano ponajstrožjih kriterijih in je cenejše kot originalni preparat, a je vseenoenako varno in učinkovito.Biofarmacevtika v LekuV Leku je biofarmacevtika najmlajši program in v njem razvijamoznanje za razvoj, proizvodnjo ter analitiko bioloških učinkovin in izdelkovter skrbimo za njihovo uspešno trženje. V Leku smo z lastnimrazvojem v genski tehnologiji začeli že v osemdesetih letih prejšnjegastoletja in si ustvarili trden temelj za proizvodnjo rekombinantnihproteinov oziroma biofarmacevtikov za humano uporabo. Prvi Lekoviraziskovalni projekti v biofarmacevtiki so se začeli na Kemijskem inštitutu,in sicer pod vodstvom zdaj že pokojnega dr. Mihe Kremserja, vsodelovanju z dr. Antonom Štalcem, zelo zgodaj pa se jim je pridružiltudi dr. Viktor Menart, ki ga lekovci imenujemo oče rekombinantnetehnologije v Leku.Na začetku so bili projekti le raziskovalni, konec devetdesetih let pa soprerasli v razvojne in so postali Lekovi strateški projekti z natančno začrtanimicilji intenzivnega razvojnega dela in prihoda biofarmacevtikovna trg. V začetku leta 2000 smo za potrebe teh ciljev postavili razvojnilaboratorij za rekombinantne tehnologije in začelo se je intenzivno delona celični kulturah. V začetku leta 2002 smo sestavili enoto Biofarmacevtika.Okrepili smo ekipo mladih strokovnjakov in dopolnili znanjes področja tehnoloških procesov klasične biotehnologije in s področjasistemov kakovosti. Ekipa ima znotraj Leka eno najvišjih izobrazbenihstruktur in zaposluje strokovnjake iz mikrobiologije, biologije, biokemije,kemije in farmacije. Razdeljena je na tri sklope: razvoj biološkihučinkovin, proizvodnja bioloških učinkovin in analitika.Februarja 2004 smo v Leku v Mengšu odprli prvi proizvodni obrat zarekombinantne tehnologije v Sloveniji – PORT 1. Obrat je pomembentehnični, tehnološki in inženirski podvig, ki je plod domačega znanjain znanja Lekovih strokovnjakov. Odprtje obrata je bil pomemben korakza Lekov in Sandozov program biofarmacevtike. Ob praznovanjuletošnje 60-letnice Leka pa smo napovedali še eden pomemben koraknaprej na področju biofarmacevtike, in sicer gradnjo Razvojnega centrabiofarmacevtike, ki bo pomembno okrepil Lekovo vlogo v Sandozu inomogočal razvoj bistveno več novih biološko podobnih zdravil za globalneSandozove trge. Pripomogel bo k temu, da Lek in Sandoz okrepitasvoj položaj na področju biofarmacevtike ter slovenskemu trgu ponudilkakovostna in varna podobna biološka zdravila.<strong>november</strong> 2006 <strong>ISIS</strong>