ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU147Iz ciklusa v belem: Mati petih hčeraZlata Remškar“Enako sva stari,” sem pomislila...,ko je vstopila.Bila je bleda,v izprani bolniški halji,ki je še poudarjala njeno nebogljenost.Povedala sem ji, da ima raka,ki ga bomo zdravili...Odgovorila mi je:“Veste, pet hčera imam!”kot da me ne bi slišala,da ima raka, ki ga bomo zdravili...,in potem je čez čas nadaljevala: “Dve me še rabita, sta še v šoli.Bom ozdravela?”se je proseče sklonila proti meni.“Ne morem obljubiti,” sem rekla, “a nekaterim pomaga.Smiselno je poizkusiti!”Vzdržala sem njen pogled in hotela verjeti,kar sem ji rekla,materi petih hčera z rakom, razsejanim v možgane.“Rada bi, da poveste hčeram...”je še rekla...Prišli sta dve,še najstnici,sami,brez očetain povedala sem jima enako kot njuni mami,da jo bomo poizkušali zdraviti inda ni izbire in da je prav poizkusiti.Ves čas sta jokali...Morala sem se potruditi,da nisem zajokala z njima,zaradi njune matere petih hčera z rakom, razsejanim v možgane,ki ga bomo zdravili...,a ne ozdravili...,ki je vedela,da bi jo hčeri še potrebovali,in njiju dveh,ki sta zaslutili,da jo bosta izgubili,svojo mater njih petih sestra....In ta njun jok, veš,mati petih hčera,te je naselil v meni...Jok dveh najstnic,ki, kot si rekla,še hodita v šolo...in me sedaj,enako kot tebe,skrbi zanju,ki še hodita v šolo,ki jokata, ko jima pripovedujem o tebi,ki si želita,tako želita, da bi ozdravela,pa vem, da ne boš ozdravela,nikoli več ozdravela...,čeprav bi morala živetizaradi njih, svojih hčera.<strong>november</strong> 2006 <strong>ISIS</strong>
148ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUPesmiDušan SketJesen na pokopališču Na grobih v vetru sveče dogorélese v mraku s praznim hruščem kotalíjo,nikjer plamenčka ni in rože bélepo slani jutranji ožgane že veníjo.Ostali sami ste zaprti v grôbesaj vetra piš se skoz pokrov ne čuje,le veje maje, listje v zrak dviguje,in nosi duh jeseni in trohnobe.Tako razmišlja pozni sprehajálec,ki leta šteje in ne sluti lúči,ki sveti onkraj z druge stráni jame.Ne ve, da so se v večno luč zazrli,pridružil kmalu njim se bo, ki z rameso breme odložili in umrli.Večer na morju Pogled lebdi,pogled drsi,pogled ozira se prek morja,in išče tam,kaj ne vem sam,saj videti ni več obzorja.Ne najde nič,le kakšen ptič,čez morje privesla po zraku,zaprem oči,saj nikjer niodseva, svet utone v mraku.Sončna jesen Travica je še zelena,list na veji rumeni,misel žalostna nobenase mi v glavi ne rodi.Sonce sije, sence meče,gozd odzvanja mu lahno,v srcu čutim kanček sreče,vendar vse minilo bo.Pride dež, črni oblaki,pride misel žalostna,črni kos pa v blatni mlakiignorantsko čofota.Maligni melanom Sonce ga žgalo je, oči skeleče,slanica se sušila je na hrbtu,roke izžgane, vse pekoče, rdeče,mrežo vlačile so po morja vrtu.Za skromno plačo, za kozarec vina,za bivališče malo, neudobno,da bi izučil za poklic še sina,morje oral je, živel je na drobno.Potem na hrbtu mu znamenje malose je razrastlo in ga obsodilona smrt gotovo, na čakanje nanjo.Če kaj življenje lepega je dalo,vse kar je upal, ga je zapustilo,omagal je, izgubil zadnjo sanjo.Mb. Alzheimer Vse ostaja tam za mano,vse v spominu obledi,kar bilo je, drugim danoje živeti, meni ni.Kar prihaja, že izginja,preden bi nastavil dlan,se mi kot privid razblinja,izgubi v megleni dan.Zdaj še vem, a pride dan,ko ne vem, da več ne vem,in potem ostanem samin ne pridem, kamor grem.Aprilski dež Aprilski dež, kaj bi le rad,je zima še, je že pomlad,saj klije trava že zelena,bo li ravan spet zasnežena?April je tudi v duši moji,zgubljena tava sem ter tja,med dvomi, upanji in snovi,želi si sonca majskega.Dva metuljčka Dva metuljčka se igratasred’ zelenja majskega,s cveta na cvet frfotata,letata kar sem ter tja.Ko ju gledam se spominjamnajinih mladostnih dni,sredi trate podoživljamčase, ki jih nič več ni.Tako pride čas spoznanja,da ni več, kot je bilo,ure pridejo kesanja,zraven strah, kaj z nama bo.Pokojnina Nakazilo v banko pride,zberemo se v dolgi vrsti,včasih sicer kdo odide,so odnesli ga v krsti.Dóma se za mizo spravimin si razdelim ves šop,vse v kuverte si pospravim,hrana, stroški in pokop.Ena le kuverta praznasredi mize obleži,a na njej beseda blaznaupanje se mi blesti.Gospodinja Ko vrača se utrujena z dela,premišlja, kaj bi nakupila,kaj skuha naj, da ji družina celane bi ostala jutri brez kosila.Tako življenje teče z dneva v dan,le včasih praznik pride, za njo delose pomnoži, več kuhe, peke, malo sanj,da bo življenje v družini bolj veselo.<strong>ISIS</strong> <strong>november</strong> 2006