ISIS november 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

40AKTUALNO17. Privolitev za sekundarno uporabo. Kadarkoli je možno, je potrebnood bolnika in/ali njegovega pravnega zastopnika hitro pridobitiprivolitev za sekundarno rabo podatkov. Če bolnik privoli, je potrebnoza vsako legitimno zdravstveno rabo uporabiti le najmanjši nujni obsegpodatkov, ki lahko razkrijejo bolnikovo identiteto.18. Zaščita identitete bolnika. Zdravstveni delavci morajo pri sekundarnirabi podatkov v ustanovah stremeti k temu, da so v praktičnirabi zagotovljena ustrezna navodila in postopki za zaščito identitetebolnika. Enako velja za administrativno osebje v ustanovah.19. Anonimizacija. Podatke je potrebno hraniti v taki obliki, da jebolnikovo identiteto mogoče ugotoviti zgolj za namene, za katere je bilashranjena. Anonimizacija podatkov pomeni, da iz tako spremenjenihpodatkov nihče več ne more, posredno ali neposredno, ugotoviti bolnikoveidentitete. Pri vsakršni nameri anonimizacije podatkov morata bitibolnik in/ali njegov pravni zastopnik obveščena o natančnih učinkihanonimizacije in še posebej o tem, kako bo bolnik dostopal do podatkovter o tem, kateri podatki bodo uporabljeni ter kdo jih bo uporabljal.Bolnik in/ali njegov pravni zastopnik morata biti obveščena o namenuuporabe podatkov po anonimizaciji.Dolžnosti in upravičenosti razkritja posameznemu bolniku pripadajočihpodatkov (osebno sledljivih) za namene, ki niso povezaniz zdravljenjem20. Pravne obveznosti za razkritje. Kadar se med zdravljenjem,kjer obstaja zaupno razmerje med bolnikom in zdravstvenim delavcem,pojavi jasna zahteva po pravni obveznosti za razkritje, je o tem, kakorhitro je le možno, potreben pogovor z bolnikom in/ali njegovim pravnimzastopnikom, razen če bi to samo po sebi kršilo namen pravneobveznosti. Preden zdravstveni delavec ugodi katerikoli pravni obveznostido razkritja, se mora prepričati, da okoliščine jasno sodijo medprimere, kjer se razkritje zahteva na osnovi zakona. Zdravstveni delavcimorajo zagotoviti, da bo pred organom oblasti, ki zahteva razkritje,predstavljen vsak ustrezen argument zoper razkritje, ki ga je mogočepredstaviti. Vsako razkritje mora biti strogo omejeno na obseg in vsebino,ustrezajočo namenu razkritja.21. Upravičenost (utemeljitev) razkritja. Zdravstveni delavci semorajo potruditi poznati vsak specifičen nacionalni zakon ali načelo,na osnovi katerega je možno pretehtati prevlado interesov.22. V okoliščinah, ki zajemajo razkritje v zaščito prevladujočihinteresov tretjih oseb, mora biti vsak primer pretehtan na osnovinjemu lastnih okoliščin. Preizkusiti je potrebno, ali razkritje podatkovv zaščito interesov tretjih oseb izjemoma prevladuje nad dolžnostjozaupnosti do bolnika. Odločitev o razkritju podatkov, ki razkrivajoidentiteto bolnika izven zdravstvenega varstva in brez pravnih obveznostirazkritja, je stvar pretehtane presoje.Dejavniki, ki jih je potrebno pri taki odločitvi upoštevati, so meddrugim: pomembnost interesov, ki so ogroženi brez razkritja; npr. razkritjeje lažje utemeljiti, kjer sta ogrožena integriteta (duševna ali telesna)ali življenje tretjih oseb; verjetnost oškodovanja, pojavljajoča se v individualnem primeru:razkritje je lahko upravičeno, kadar je verjetnost ogroženosti življenjadrugih visoka, in ni nujno upravičeno, kadar je taka verjetnostmajhna; nujnost oškodovanja, kar pomeni, da je razkritje lahko upravičeno,kadar zaščita tretjih oseb zahteva hitro ukrepanje, in ni upravičeno,kadar obstaja zgolj možnost, da bo bolnik nekoč v prihodnostiogrožal druge; obstoj dovolj ustreznega organa oblasti, ki mu je mogoče sporočitirazkritje; nujnost razkritja za odvrnitev oškodovanja, kar pomeni, da brezrazkritja ni nobene možnosti odvrnitve oškodovanja; verjetnost, da bo razkritje odvrnilo oškodovanje, kar zahteva prepričanostzdravstvenega delavca, da z razkritjem obstaja dovolj velikaverjetnost odvrnitve oškodovanja tretjih oseb ali zaščite javnegainteresa.23. Razkritje v zaščito najboljših interesov bolnika, nezmožnegaodločanja. Kadar je bolnik nezmožen odločanja, je razkritje lahko upravičenov zaščito najboljših interesov tega bolnika. Ali je v individualnihprimerih razkritje resnično upravičeno, je odvisno od skrbnega tehtanjamed ogroženostjo, ki bi jo povzročilo molčanje, oziroma koristmi, ki bijih povzročilo razkritje.24. Dobra praksa pri utemeljenosti razkritja. V vseh primerih, kjerje potrebna presoja, je spodbudno, da se zdravstveni delavci o primeru,ki ga anonimizirajo, posvetujejo s svojimi kolegi in, če je potrebno,poiščejo pravni ali drugi specialistični nasvet. Večina okoliščin, kjerje bila sprejeta odločitev o razkritju, zahteva dobro sporazumevanje zbolnikom in podporo bolniku, kjer bo zaupnost kršena. Ko je odločitevo razkritju sprejeta, je običajen potek postopkov naslednji: Bolniku in/ali njegovemu pravnemu zastopniku je potrebno razložitirazloge za posredovanje podatkov. Zdravstveni delavec mora bolniku svetovati, da sam obvesti ustrezneorgane oblasti (npr. policijo). Če se bolnik in/ali njegov pravni zastopnikstrinjata, bo zdravstveni delavec od organov oblasti zahtevalpotrditev o razkritju.Če bolnik in/ali njegov pravni zastopnik ukrepanje odklonita, jimamora zdravstveni delavec povedati, da namerava obvestiti ustrezenorgan oblasti ali ustrezno osebo. Zdravstveni delavec (delavka)nato obvesti organ oblasti, posreduje samo potrebne podatke inbolniku in/ali njegovemu pravnemu zastopniku omogoči vpogledv posredovane podatke. Zdravstveni delavci, ki se odločijo razkriti zaupne podatke (z alibrez predhodnega obvestila bolniku in/ali njegovemu pravnemuzastopniku), morajo biti pripravljeni organom oblasti, če ti to zahtevajo,razložiti in utemeljiti svojo odločitev. Zdravstveni delavcimorajo v zdravstveno kartoteko zabeležiti vse pogovore, srečanja indogovore, vpletene v odločitev o razkritju ali molčanju.Izjema od običajnega postopka so zgolj okoliščine, kjer bi bilovnaprejšnje seznanjanje osebe z razkritjem v nasprotju z dosego upravičeneganamena razkritja.Varnost 25. Varnost. Glede na to, da so zdravstvene delavci dolžni zagotavljatizaupno razmerje z bolniki, morajo stremeti k zagotovitvi, da se vnjihovih ustanovah uporabljajo ustrezni postopki in protokoli varovanjabolnikovih podatkov in da veljajo tudi za administrativno osebje.Kadar se zdravstveni delavci pogovarjajo z bolniki, njihovimi pravnimizastopniki, negovalci in kolegi, se morajo zavedati strogih obveznostido zasebnosti in zaupnosti, še posebej, kadar so v rabi posredni načini,kot so telefoni, elektronska pošta ali faksiranje sporočil. ISIS november 2006