126STROKOVNA SREČANJAO tem nam je bolj obširno predaval dr. RadovanKomel, ki je predstavil zadnje znanstveneizsledke s tega področja. Še vedno velja, daso raziskave s tega področja zelo drage, karza naš raziskovalni prostor predstavlja velikooviro. S preučevanjem sočasnosti in prepletenostimolekulskih dogodkov bomo mordaže v bližnji prihodnosti lahko prepoznavalimolekulska križišča oziroma ključne igralcev onkogenezi in razvijali zdravila s tarčnimdelovanjem nanje, brez nepotrebnih stranskihučinkov. Taka zdravila razvijajo že danes in jihpoznamo kot “biološka zdravila”. O metodahin tehnikah določanja mutacij v molekularnionkologiji ter o mikrosatelitni nestabilnostista predavala dr. Damjan Glavač in dr. MetkaRavnik Glavač. Poleg tradicionalnih tehnikza diagnostiko so se razvile nove, katerihosnova je pomnoževanje v verižni reakciji spolimerazo (PCR), to so predvsem analizakonformacij enoverižnih DNK (SSCP), analizaheterodupleksov (HA), denaturacijskavisokoločljivostna tekočinska kromatografija(DHPLC) in metodologija TaqMan. Metodahkratnega pomnoževanja od ligacije odvisnihsond (MLPA) omogoča odkrivanje odstopanjav številu kopij DNA. V zadnjih letih se je razvilatehnologija DNA-mikromrež, ki omogočahkratno analizo velikega števila genov s pomočjohibridizacije označenih sond na vnaprejpripravljena analizna mesta na mikromreži.Nove tehnologije bodo omogočile mnogohitrejšo in natančnejšo opredelitev bolezni.Predstavljene so bile tudi tehnike odkrivanjamutacij na genih, odgovornih za dednega rakadebelega črevesa (Lynch sindrom). Prav obravnavadednega nepolipoznega raka debelegačrevesa pa je tudi nova dejavnost Onkološkegainštituta (OI).Drugi dan srečanja je bil posvečen posameznimpodročjem, s poudarkom na dveh:dedni rak dojke in/ali jajčnikov – sekcijo jevodil dr. Janez Žgajnar, ter dedni nepolipoznirak debelega črevesa – sekcijo je vodil dr. MarkoHočevar. Barbara Perić, dr. med., in asist.Magdalena Avbelj sta predstavili dosedanjeizkušnje obravnave dednega raka malignegamelanoma, prim. mag. Damijan Bergant padolgoletne rezultate obravnave dednega rakaščitnice.Letos je Onkološki vikend prvič gostil gosteiz tujine. Iz svobodne univerze v Bruslju (VrijeUniversiteit Brussel - VUB) smo povabili dr.Jacquesa De Greva, predstojnika Internističneonkologije, in dr. Erika Teugelsa, vodjo Laboratorijamolekularne onkologije na VUB. Razlogvabila je bilo šestletno strokovno sodelovanjez OI in predstavitev skupnih rezultatov sodelovanja.Prav zaradi uspešnega sodelovanja,ko je bil v okviru magistrske naloge izvedenpilotski projekt “analize mutacij na genih BR-CA1 in BRCA2”, in pripravljenosti bruseljskihparterjev smo sodelovanje lahko razširili vredno dejavnost OI v okviru Ambulante zaonkološko genetsko svetovanje. Ambulanta žešest let uspešno in nemoteno deluje. Analizamutacij na genih BRCA1/2 pa se sedaj izvajatako v Bruslju kot tudi pri nas. Naši vzorci predstavljajoeno tretjino obsega dela v bruseljskemlaboratoriju in zato je bilo predavanje dr. ErikaTeugelsa toliko bolj zanimivo, saj je primerjalrezultate analiz mutacij v obeh populacijah.Slovenski vzorci se razlikujejo od belgijskih.Pri njih so mutacije skoraj enakomerno razvrščenepo celotnem delu obeh genov, pri naspa izrazito izstopajo tri, ki “pokrijejo” približno70 odstotkov vseh najdenih mutacij pri našipopulaciji. Prav to odkritje je omogočilohitrejše in cenejše testiranje, saj lahko na OItri najbolj pogoste mutacije testiramo najprejsami. Gre za mutacije na petem eksonu genaBRCA1, 1806C>T BRCA1 mutacijo in IVS16-2A>G mutacijo na genu BRCA2, ki smojo že opisovali, saj gre za founder mutacijoin so jo doslej našli le trikrat izven <strong>Slovenije</strong>,dvakrat na Myriad v ZDA in enkrat v Avianuv Italiji, mestu ki ni daleč od slovenske meje.Zaenkrat smo našli 56 pozitivnih družin od200 testiranih. Pri vseh smo opravili genetskosvetovanje pred in po testiranju, vse pozitivnečlane družin pa redno spremljamo. Na Onkološkemvikendu se je predstavila celotna Skupinaza onkološko genetsko svetovanje. Sestavlja jomultidisciplinarna delovna skupina, ki tesnosodeluje in vsako družino obravnava individualno.Člani Skupine za onkološko genetskosvetovanje: Nikola Bešić, Marko Hočevar,Cvetka Bilban Jakopin, Mateja Krajc, KatarinaLokar, Srdjan Novaković, Mlijeva Rener, AndrejaCirila Škufca Smrdel, Vida Stegel, AlešVakselj, Janez Žgajnar.<strong>ISIS</strong> <strong>november</strong> 2006
128STROKOVNA SREČANJATelesna dejavnost za zdravjeErna Kraševec RavnikSlovenija je gostila pripravljalno predministrsko konferencoSvetovne zdravstvene organizacije o telesni dejavnosti za zdravjeSvetovna zdravstvena organizacija(SZO) že dolgo opozarja, da debelostogroža zdravje prebivalstva.V mnogih evropskih državah se jeprevalenca debelosti med odraslimprebivalstvom od leta 1980 povečala za trikrat.Narašča tudi delež debelih otrok inmladostnikov.Regionalni urad za Evropo pri SZO, vsodelovanju z Evropsko komisijo, pripravljaministrsko konferenco držav evropske regijena temo debelosti, ki bo novembra 2006 vIstanbulu. Na njej želijo poudariti pomen politikein mednarodnega sodelovanja v boju protidebelosti ter debelost kot javnozdravstveniproblem postaviti visoko na politično agendoevropskih držav. Na ministrski konferenci najbi države članice sprejele tudi Evropsko listinoo preprečevanju debelosti v evropski regiji. Listinanaj bi poudarila strokovno usmeritev kottudi politično podporo za prihodnje dejavnostina obravnavanem področju.Eden od pomembnih dejavnikov debelostije tudi telesna nedejavnost. Telesno nedejavenin “zaseden” življenjski slog pomembno prispevatak debelosti in predstavljata močandejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivihbolezni. V Resoluciji SZO WHA55/23 “Prehrana, telesna dejavnost in zdravje”je poudarjeno, da so nezdravo prehranjevanjein telesna nedejavnost, poleg kajenja, ključnidejavniki življenjskega sloga, ki pomembnoprispevajo k nastanku kroničnih nenalezljihbolezni. Po podatkih SZO naj bi bilo pomanjkanjetelesne dejavnosti vzrok za 1,9milijona smrti na leto. Zdravstveno bremekroničnih nenalezljivih bolezni je veliko. Vsvetu prispevajo k 60 odstotkom vseh smrtina leto. Po predvidevanjih bo ta odstotek doleta 2020 narasel na 73 odstotkov vseh smrti.Ti osnovni podatki nas opozarjajo, da je telesnanedejavnost postala eden od pomembnihjavnozdravstvenih problemov.V tem kontekstu je Slovenija 9. in 10. maja2006 gostila v Ljubljani predministrsko konferencoSZO “Telesna dejavnost za zdravje”.Konferenco je organiziralo Ministrstvo zazdravje v sodelovanju z Inštitutom za varovanjezdravja RS ter z Ministrstvom za šolstvo inšport. Strokovno je konferenco vodil dr. HikeNikogosian, namestnik direktorja oddelka zapodporo državam članicam evropske regijepri SZO.Poleg strokovnjakov SZO in vabljenihsvetovalcev se je konference udeležilo 43visokih predstavnikov različnih vladnihsektorjev (ministrstev za zdravje, blagostanje,izobraževanje, šport, delo in socialno varstvo,kulturo, kmetijstvo, okolje, promet, lokalnoupravo), nacionalnih inštitutov (za področjajavnega zdravja, športa, prehrane, preventivnemedicine), fakultet za šport ter državnihagencij oziroma uradov za šport iz 26 državevropske regije.Glavni cilji konference Osnovni cilji konference so bili:poudariti celosten pomen telesne dejavnostiza človekovo zdravje, ne le za zmanjševanjedebelosti;izpostaviti pomen medsektorskega povezovanjav zagotavljanju pogojev in spodbujanjutelesne dejavnosti za zdravje terprikazati modele dobrih praks na nacionalniin na lokalni ravni.Program konference je posebej izpostavilpotrebo po medsektorskem povezovanjuna področju promocije telesne dejavnostiza zdravje med naslednjimi sektorji: izobraževanje,šport, promet, zdravstvo, urbanoplaniranje, kultura, občinske oziroma mestnevlade na lokalni ravni.Glavni poudarkikonference Pomanjkanje gibanja je postalo eden največjihproblemov sodobnega človeka. Človek21. stoletja je postal sedeči človek. Telesna nedejavnostveča tveganje za razvoj bolezni srcain ožilja, diabetesa tipa 2, nekaterih vrst raka,debelosti, bolezni kosti in sklepov.Strokovnjaki so poudarili, da koristi telesnedejavnosti za zdravje niso toliko vezane naintenzivnost vadbe. Za varovanje zdravja stapomembna predvsem čas in rednost izvajanjatelesne dejavnosti v vseh starostnih obdobjih.Redna zmerna telesna dejavnost podaljšazdravo življenje. Zato ni nikoli prepozno začetiz gibanjem.Problem debelosti je tesno povezan s pomanjkanjemgibanja. Zato so potrebne intervencijskedejavnosti na nacionalni in na lokalniravni, ki bodo zagotavljale tako ozaveščanjeljudi o pomenu gibanja za zdravje kot jim tudinudile možnosti za lažji dostop do športnorekreacijskihprogramov v lokalnem okolju.Strokovnjaki poudarjajo, da ima vsakodnevnospodbujanje ljudi k telesni dejavnostištevilne prednosti za zdravje. Poleg tega, dazmanjšuje tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivihbolezni in debelosti, izboljša splošnotelesno kondicijo, moč in duševno zdravje.Vsem ljudem, posebno pa tistim s kroničnimiboleznimi, povečuje življenjsko energijo.Telesna dejavnost mora biti prepoznana kotključna komponenta dela na področju javnegazdravja v državi.Modeli dobrih praks v posameznih državahlahko služijo kot spodbuda in kot koristnainformacija za pripravo intervencijskih programovpromocije telesne dejavnosti za zdravjev drugih državah.Strokovnjaki so v priporočilih za pripravoin izvajanje uspešnih nacionalnih strategijin dejavnosti na področju promocije telesnedejavnosti za zdravje izpostavili naslednjevsebine: prepoznavanje telesne dejavnosti kot človekovepravice; medsektorski pristop v načrtovanju in izvedbiintervencij na področju spodbujanjatelesne dejavnosti za zdravje;<strong>ISIS</strong> <strong>november</strong> 2006