ISIS november 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

116STROKOVNA SREČANJAKOPB: dileme zgodnjega odkrivanja v očehdružinskega zdravnikaVzadnjih letih je bilo zdravnikomdružinske medicine ponujenegaprecej izobraževanjav zvezi s KOPB, največkrat vokviru predavanj in delavnic,ki jih organizira Združenje zdravnikov družinskemedicine, prav tako pa tudi v organizacijispecialistov pulmologov. Temu je gotovo botrovalodejstvo, da je bolezen po vsem svetu intudi pri nas preredko in prepozno prepoznana.V Evropi deluje več delovnih skupin, ki seukvarjajo z izboljšanjem obravnave pljučnihbolezni: General Practise Airways Group- GPIAG, Primary Care Respiratory Group(IPCRG), International Primary Care AirwayGroup (IPAG) . Te skupine, glede na svoj izvorv osnovnem zdravstvu, se še posebej ukvarjajoz diagnostičnimi algoritmi na podlagi simptomov,ki naj bi bili v pomoč pri vsakodnevnemdelu v realnosti ambulante družinske medicine.Temeljijo na ugotavljanju ljudi s povečanimtveganjem za kronične bolezni dihal, npr. zaKOPB, ki potrebujejo nadaljno obravnavo nanačin, ki je v določenih razmerah optimalen.Posebej zanimivi za uporabo v ambulantahdružinske medicine so vprašalniki, ki jih jeoblikovala skupina IPAG in v točkovnemsistemu opredeljujejo verjetnost KOPB obupoštevanju prisotnosti in resnosti simptomov,ki kažejo na bolezen.Koliko je pri nas bolnikov s KOPB, ni natančnoznano, saj le malo ambulant družinskemedicine premore registre kroničnih bolnikov.S šifriranjem pa je sploh križ! Eva HummersPradier, profesorica z univerze v Hamburgu,je v projektu MedVip, v katerem so ugotavljalikakovost obravnave s pomočjo podatkov izelektronske kartoteke, ugotovila, da je šifriranjenedosledno in obravnava bolezni zapisana površno.Nič drugače kot v papirni verziji. Vendarslabo šifriranje ni razlog premajhnega številaprepoznanih bolnikov. Za bolnike v začetni fazije znano, da niso dejavni iskalci pomoči za svojetežave. Začetne znake bolezni, običajno je tokronični kašelj, ki se mu kasneje pridruži izkašljevanje,sprejmejo kot nekaj, kar je povezanos kajenjem in ni bolezensko. Tudi pogostejšein dolgotrajnejše okužbe dihal raje pripisujejostresom, preobremenjenosti ... V tej fazi se nihčeposebej ne vznemirja. Če nimajo “smole” inDavorina Petekne naletijo na zdravnika, ki je močneje zavzetza preventivno delovanje in vztrajno poskušasvetovati o prenehanju kajenja, se ne dogajanič. Morda v globini bolnikove duše tli strahpred rakom pljuč, KOPB pa vnaprej vznemirjale redko katerega. V multicentrični raziskaviUplift, ki še poteka, je ugotovljeno, da je v 70odstotkih prvi znak KOPB, zaradi kateregapridejo k zdravniku, kratka sapa, hkrati pa jeto tudi najbolj moteč simptom.V splošnem ljudje slabo poznajo značilnostite bolezni. Še mnogi bolniki z blažjimi oblikamiKOPB ne vedo točno, kakšno bolezen imajo.Mnogi ne vedo, kaj pomeni kratica, nekateritudi tega ne, kakšne bolezenske spremembe sonastale. Kakšen je obseg nepoznavanja lastnebolezni, nam najbolje pokažejo kvalitativneraziskave, v katerih bolniki v fokusnih skupinahali v individualnih intervjujih podajajo mnenjain svoja stališča o bolezni. Angleški družinskizdravnik in raziskovalec Rupert Jones je leta2003 na srečanju EGPRN, mrežne skupine zaraziskave v družinski medicini, predstavil kvalitativnoraziskavo bolnikov s KOPB, v kateri seje izkazalo, da so se bolniki čutili osamljene vnaporih za odvajanje od kajenja in da niso dobilidovolj natančnih informacij in pouka o telesnidejavnosti in prehrani glede na značilnosti bolezni.Ne glede na to, da se bolniki s KOPB naGolniku in v drugih bolnišnicah vključijo v programrehabilitacije in pouka, ki naj bi jih naučilsamovodenja in samooskrbe svoje bolezni, jepotrebno tudi poučevanje tistih, ki bolnišničnegazdravljenja še niso potrebovali. Znano je, daje vzpodbujanje sprememb življenjskega sloganehvaležen posel, vendar se tudi naše znanjeo tehnikah motiviranja, kratkem svetovanjuin vzpodbujanju samooskrbe izboljšuje. Brezsprememb bolnika prepustimo napredovanjubolezni v hujše stopnje, ki močno zmanjšujejokakovost njegovega življenja.Ko bolniki opazijo, da so telesno vednoslabše zmogljivi in da jim hoja navkreber,nato pa tudi po ravnem povzroča vedno večjetežave, se le oglasijo na pregled. Diagnozolahko postavimo dokaj hitro. Večina ambulantdružinske medicine pri nas nima spirometrije,ki predstavlja osnovno preiskavo v odkrivanjuKOPB. Preiskava je enostavno dostopna obnapotitvi k pulmologu. Neopremljenost sspirometri v naših ambulantah ni nič nenavadnegaza Evropo. O zgodnjem odkrivanjuKOPB na kongresih družinske medicine največgovorijo Španci, Portugalci, Italijani, skratka,predstavniki kadilsko “močnejših” držav. Pa tudinjihove ambulante na osnovni ravni večinomanimajo spirometrov. Angleži, pojem celostnedružinske medicine, preizkušajo različne načinepribližanja spirometrije tistim, ki jo potrebujejo.V Plymouthu so v okviru pilotskega projektauvedli mobilne spirometrijske enote, ki sokrožile med ambulantami na določenem področju.Na ta način so zagotavljali kakovostnoizvedbo preiskave in se izognili slabi izkoriščenostiaparata, saj po eni strani obstaja željapo spirometriji na osnovni ravni, po drugi paje večkrat spirometer še tam, kjer ga imajo, nezadostnouporabljan. Hkrati so mobilne enotepredstavljale podporno službo v oskrbi novoodkritih bolnikov, saj so tudi v Veliki Britanijiambulante preobremenjene z rutinskim delomin je bila zunanja pomoč zelo dobrodošla.Ni verjetno, da se bodo naše ambulantehitro opremile s spirometrijskimi aparati.Mnogo spirometrov se nahaja v ambulantahza medicino dela, a se za potrebe družinskemedicine le redko uporabljajo, pa čeprav je bilože pred leti vpeljano izobraževanje zdravnikovdružinske medicine in medicinskih sester, ki biizvajale preiskavo. Kljub temu se zgodnjemuodkrivanju KOPB ne smemo odpovedati.Ob upoštevanju dobro znanih dejstev, katereskupine so tiste s povečanim tveganjemza zbolevanje, lahko s pomočjo enostavnihvprašalnikov ali pa kar z uporabo usmerjenihvprašanj najdemo tiste kadilce, pri katerihje potrebna diagnostika. Če obravnavamokajenje in opredelimo njegovo trajanje terštevilo pokajenih cigaret, če dejavno iščemo– in najdemo! – simptome, ki lahko kažejona bolezen, lahko doprinesemo k zgodnjemuodkrivanju. KOPB se drži mnenje, da so ljudjepač sami s svojo razvado krivi za težave, inprepričanje, da učinkovitega zdravljenja takoni. Če je zgodnje odkrivanje cilj, ki smo si gapostavili, je potreben dejaven pristop. Res niozdravitve in izboljšanja zapore bronhijev, kije že prisotna. Možna je upočasnitev napredovanjabolezenskih znakov in znatni vplivna ohranjanje kakovosti življenja. ISIS november 2006