ISIS november 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

30INTERVJUMreža Na mrežo je vezano vse, od načrtovanja zdravnikov, izobraževanja,vpisna mesta na fakulteti, recimo, če je to dolgoročno, upokojevanjezdravnikov. Kako je sedaj s to mrežo?Težko. Mrežo pripraviti v taki obliki, da narediš samo posnetekstanja, je zelo enostavno. Za leto 2000 smo mrežo imeli na ta načinže postavljeno. Takrat jo je pripravil dr. Cukjati in je bila v predalu aliomari bivšega ministra 4 leta nedotaknjena. S sodelavci smo se projektaponovno lotili že pred letom in pol. Na prvi pogled je stvar zeloenostavna, v tej točki je enostavno predstaviti ali pa pokazati trenutnostanje, bistveno težje pa jo je, ob upoštevanju različnih kriterijev, razvojnihpotreb uresničevati in spreminjati. Ti kriteriji so tako glavarinakot demografske okoliščine in geografski pogoji, tudi starost zdravnikovin še kaj. Pri računalniški obdelavi nam pomagajo strokovnjakiInštituta Jožefa Štefana, a načrtovanje tudi njim povzroča težave. Ko žezagotavljajo, da je projekt v zaključni fazi in skušamo stvari prenesti vprakso, vidimo, da model ne deluje tako dobro, kot bi moral. Potrebnaje previdnost, da ne bomo naredili napak. Govorim o mreži na osnovniravni. Na sekundarni ravni je mreža pripravljena.Ali načrtujete povečanje števila zdravnikov na število prebivalcev?Kar se tiče števila zdravnikov na prebivalca smo v Sloveniji na slabšemzaradi dolgoletnega omejevanja vpisov. Stanje se bo že izboljšalo zdiplomanti mariborske medicinske fakultete. Število zdravnikov na 1.000prebivalcev, ki delajo na račun javnih sredstev, je med nižjimi v Evropi,predvsem v Evropski uniji. Mreža bo postavljena na podlagi definiranihkriterijev o številu potrebnih zdravnikov v Sloveniji. Simulacije gledena starostno strukturo zdravnikov kažejo, da jih bo začelo vse več primanjkovati.Seveda pa imajo pri tem največji vpliv strateške ekonomskopolitične odločitve, koliko naj bi imel izbrani zdravnik pacientov, pediaterotrok in mladostnikov, ginekolog žensk v rodnem obdobju ali drugačerečeno, vse je ne nazadnje odvisno tudi od makroekonomskega okvira,koliko sredstev bomo dajali za zdravstvo in tudi, koliko je manj otrokin kako hitro narašča odstotek starostnikov.Zakaj je premalo zdravnikov?Kot že rečeno, zaradi politike omejevanja vpisov, vemo pa, da nekateridiplomanti nikoli ne delajo v svojem poklicu, da odhajajo tako vindustrijo in drugam. To je seveda njihova možnost, njihova pravica. Karse tiče popolnjevanja mreže je pa to druga stvar. Ne samo zdravnikov,tudi diplomiranih medicinskih sester na sekundarni ravni manjka. Toje posledica napačne politike od leta 1996 naprej, ko so nekateri kasnejšiodločilni dejavniki pri kreiranju slovenske zdravstvene politike,med njimi tudi bivši minister, izjavljali tudi na Zdravstvenem svetu,da je v Sloveniji zdravnikov zadosti in jih ne bo manjkalo. To je bilorazloženo na tak način, da so zagovarjali ne povečati vpisa na medicinskofakulteto, češ da za to ni pogojev, pa čeprav se jih je na medicinovpisalo 500, sprejetih pa je bilo samo 150. Leta 2000 se je stvar obrnila.Takrat smo mi na ministrstvu prvič ostro opozorili na ta problem in namedicinsko fakulteto se je vpisalo 10 ali pa 15 zdravnikov več. Kasnejeso se le sprijaznili z dejstvom in so postopoma povečevali številko daleta 2004, tako da se jih zdaj vpiše okoli 200. Vmes se je seveda ves časgovorilo o Mariboru in če spomnim na razprave po raznih katedrahv Ljubljani, kjer so sodelovali spet isti akterji, potem vemo, da so bilihudi nasprotniki ustanovitve mariborske medicinske fakultete. Sam semže od začetka mandata zagovarjal ustanovitev Mariborske medicinskefakultete. Že čez 3 leta bo dala čez 80 novih zdravnikov. Mislim, da jeto velik napredek za popolnitev kadrov in je edina možna dolgoročnavarianta. Drugih variant praktično ni. Kratkoročno bo v pomoč prenehanjesekundarijata, konec leta 2007. Ta ne bo več potreben, ker bodomorali biti s 1. 1. 2007 vsi zdravniki specialisti, tudi splošni zdravniki.Takrat bomo v enem letu pridobili celo generacijo zdravnikov praktičnoza neposredno delo. To je pomembna stvar za dopolnitev. Ampak ševedno bo zdravnikov manjkalo. Uvoz ne pride v poštev. Tudi sam sembil na začetku preveč optimističen. Mislil sem, da je kar možno dobitizdravnike, a se je izkazalo, da jih je iz vzhodnoevropskih držav, ki sozdaj v Evropski uniji, praktično nemogoče dobiti, zaradi tega, ker sopri nas plače toliko nižje, kot so v starih državah članicah EU. Pogoji,ki jih morajo izpolnjevati zdravniki iz držav bivše Jugoslavije in drugihdržav, ki niso članice EU, so drugačni od tistih, ki veljajo v EU. Postopekza pridobitev licence je daljši in traja od 12 do 18 mesecev, preden dobizdravnik možnost dela pri nas. Poleg tega je pri vseh teh zdravnikihpotrebno preveriti njihovo znanje, in prav na tem področju smo vpreteklosti doživeli velika razočaranja. Mislim, da iz teh držav kakšnihvečjih prilivov ne bo, vsaj dokler niso v EU. V tem času pa bo minilokar nekaj mandatov, tega ali onega ministra.Investicije Katere investicije so sedaj prednostne: Onkološki inštitut bopo novem letu predvidoma zaživel v novi hiši. Kdaj pa bo odprlavrata pacientom nova nevrološka klinika? Stavba že stoji, kako jez opremo?Razpis za opremo je bil že objavljen. Predvidevam, da bo v prvi poloviciprihodnjega leta lahko nevrologija preseljena v nove prostore, vkolikor se ne bo zapletlo pri razpisih, kjer pa so težave vedno možne.Odvisno je tudi od razpisne dokumentacije, odvisno je tudi od pritožnikov,postopki so zapleteni.Kaj pa pediatrična klinika?Pediatrična klinika je planirana za maja prihodnje leto, trenutnopotekajo dela notranjih razvodih, vodovoda, elektrike in ostalega.Celotni strošek za to je zelo visok, šest milijard tolarjev. Pogodba je žepodpisana, dela tečejo po načrtih.In urgenca?Pridobivamo gradbeno dovoljenje za izgradnjo DTS-a v KC, tako dabi lahko v roku dveh mesecev začeli z izgradnjo. Pritličje nove urgencebo zgrajeno v letu 2008, leto kasneje pa bo povezano z obnovljenimdelom stare urgence. Že v letu, ki mu sledi, bo pripravljeno tudi prvonadstropje prizidka, kjer bodo operacijske dvorane in drugo nadstropjez intenzivnimi oddelki. Projekt je obsežen in finančno zahteven, zatoželimo del sredstev pridobiti tudi iz strukturnih skladov, iz katerih sebodo gradili tudi ostali urgentni centri po Sloveniji, kar pa bo odvisnotudi od odločitve posameznih regij.Imam samo še eno vprašanje. Ali imate svojega izbranega osebnegazdravnika?Da.Imate še kaj prostega časa?Tega praktično ni. Moj čas je posvečen organizaciji zdravstva in političnemudelovanju, še vedno pa najdem čas za svoje kolege športnike, skaterimi se srečujem na različnih športnih prireditvah. Čas za aktivnorekreacijo imam le ob nedeljah, poleti kolesarim, pozimi pa tečem nasmučeh.Spoštovani g. minister, najlepša hvala za pogovor.Op.: pogovor je bil opravljen 17. oktobra 2006ISIS november 2006