ISIS november 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

118STROKOVNA SREČANJAKakšno bo osnovno zdravstveno varstvov Evropi v prihodnje?Danica Rotar PavličJulius center, National Assotiation Primary Care, The NetherlandsInstitute for Health Services Research NIVEL, National Network of IntegratedPrimary Care in European Forum for Primary care so nedavno v Utrechtuorganizirali kongres o prihodnosti osnovnega zdravstvenega varstva, na katerem jesvoje izkušnje izmenjalo več kot 100 udeležencev iz Evrope, Kanade in ZDA.Srečanje, ki ga je odprl znani urednikrevije European Journal of PublicHealth, prof. Jouke van der Zee,se je začelo z obiskom malega mestaLeidsche Rijn. Ogledali smo sizdravstveni center, ki bi ga glede na strukturozaposlenih lahko primerjali z manjšim zdravstvenimdomom v Sloveniji.Na Nizozemskem zdravnika splošne medicinena dan obišče 30 bolnikov in opravi12 telefonskih posvetov, ki so tudi finančnoovrednoteni. Na teden opravi 20 hišnih obiskov,v okviru katerih ne rešuje le težav bolnikovs hudimi boleznimi, ampak tudi socialne inpsihološke težave posameznikov in družin.Povprečno število obiskov na bolnika na letoznaša 3,8 (v Sloveniji 7). Na Nizozemskemdeluje 9642 zdravnikov splošne medicine, odkaterih jih tretjina dela v samostojni ambulanti,tretjina v dualni ambulanti s še enim zdravnikomin tretjina v skupinski praksi. Številoskupinskih centrov na Nizozemskem narašča,saj tako zdravniki lažje koordinirajo delo teruporabljajo skupni računovodski in upravniservis. Število obiskov pri zdravniku je manjšekot v Sloveniji, med drugim najbrž tudi zato,ker imajo dobro razvito mrežo organizacij zaoskrbo na domu (192 organizacij). Bolnikiimajo na voljo še primarno oskrbo na področjuduševnega zdravja, v kateri sodelujejo socialnidelavec, psiholog, psihiatrično specializiranamedicinska sestra in zdravnik splošne medicine.Tudi v zdravstvenem centru Leidsche Rijnje vsaj en dan v tednu prisoten socialni delavec,ki skupaj z drugimi strokovnjaki sodeluje prireševanju psihosocialnih težav prebivalcev.Zdravnik splošne medicine napoti k socialnemdelavcu povprečno 8,8 bolnika in k psihologu8,4 bolnika na 1000 prebivalcev. V centru senahajajo tudi lekarna, sodoben fizioterapevtskicenter in center za delovno terapijo. V neposrednibližini je restavracija, v kateri so zaposleniljudje z motnjo v duševnem razvoju. Medkosilom smo se lahko sami prepričali, kakopomembna je integracija oseb z razvojnimimotnjami v normalno okolje. Govorci so posebejpoudarili pomen skrbi za ranljive skupineljudi, ki so brez urejenega sistema družbenepomoči pogosto izpostavljeni telesnemu induševnemu nasilju. Primarno zdravstvenovarstvo je po njihovem mnenju učinkovito, čedeluje povezano, saj s tem zmanjšuje pritisk nasekundarno raven zdravstvenega varstva.Posebnega zanimanja je bil deležen podrobenogled ambulant splošne medicine.Zdravniki so predstavili sofisticirano, a enostavnodelo s pomočjo elektronskih kartotek.Računalniški program jim ob zapisu kliničnediagnoze ponudi listo zdravil prvega izbora, izmedkaterih zdravnik izbere najprimernejše innatisne recept. Pri delu uporabljajo 60 različnihsmernic za delo zdravnika splošne medicine.Ni redko, da se posvetujejo s kliničnimi specialistis pomočjo elektronske pošte. Tako sozadovoljni vsi: bolnik, ki mu ni treba hoditi nakliniko, specialist, ki ima krajši čakalni čas, inizbrani zdravnik, ki na preprost način razrešistrokovno vprašanje. V elektronski kartotekise nahajajo tudi vsi laboratorijski izvidi inodpustna mnenja bolnišničnih zdravnikov. Vnekaterih zdravstvenih centrih lahko zdravnikposreduje recept lekarni po elektronski poti.Obisk zdravstvenega centra Leidsche Rijnje udeležence spodbudil k razmišljanju o novihizboljšavah v lastnih državah. Sama sem seob tem spomnila na desetletna prizadevanjaKatedre za družinsko medicino za vsesplošnovpeljavo in uporabo takšnih elektronskihkartotek, ki bi omogočale ne le štetje obiskov,diagnoz in količnikov, temveč bi bile predvsemstrokovna podpora zdravnikom ter možnost zaizmenjavo podatkov z laboratoriji in kliničnimispecialisti.V naslednjih dneh srečanja so bile razpravein plenarna predavanja usmerjeni predvsemk izzivom prihodnosti. Govorci so menili, dase bodo morali zdravniki skupaj s svojimisodelavci še bolj učinkovito sporazumevatiz bolniki (klienti, uporabniki). Prilagoditi sebodo morali tistim bolnikom, ki bodo odgovorena svoja vprašanja že prej iskali nainternetnih straneh, kjer se bodo pozanimalitudi o ustanovah in specialistih, ki se ukvarjajoz njihovo zdravstveno težavo. Hkrati bodomorali še naprej skrbeti za tiste, pri katerih jesposobnost samooskrbe bistveno zmanjšanazaradi starosti ali teže bolezni. Zaradi staranjaprebivalstva v Evropi je neizogibno, da vsakadržava na osnovni zdravstveni ravni čim boljrazvije službe za oskrbo na domu ter doreče,kako bo potekalo sodelovanje z zdravniki.Klasični metodi dela, ki bo vedno sestavni delpoklica družinskega zdravnika, se bo gotovopridružila nova – od elektronskega naročanjado doslednega vključevanja ozaveščenegabolnika v zdravstveno oskrbo. Treba bo tudiopredeliti, kako in kam usmerjati bolnike, kise na izbranega zdravnika obrnejo po nasvetglede genskega testiranja.Posebno zanimanje je vzbudilo predavanjedr. Angele Coulter s Pickerjevega inštituta(www.pickereurope.org), ki med drugimpreiskuje pričakovanja bolnikov (vse pogostejeuporabljajo besedo uporabnik, klient).Soodločanje bolnikov je v splošni medicinimed posameznimi specialnostmi sicer nanajvišji ravni, a je še vedno premalo upošte-ISIS november 2006