ISIS november 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

18NOVICESvetovni dan duševnega zdravja 2006 -Ozaveščenost zmanjšuje tveganjeOzara je pripravila vrsto dejavnostiSvetovni dan duševnega zdravja, 10.oktober, je bil letos posvečen opozarjanjuna bremena in poslediceduševnih bolezni. Raziskave namrečkažejo, da vsako leto za duševnimiboleznimi trpi več ljudi, veliko se jih tudinamerno poškoduje. Po ocenah Svetovnezdravstvene organizacije lahko vsako letoposledicam duševnih bolezni pripišemo karmilijon samomorov.V Evropski uniji ima duševne težave 27odstotkov prebivalstva, to je približno tolikoljudi, kolikor ima Nemčija prebivalcev. Rezultatiraziskave, ki sta jo konec julija 2006 opravila dr.Tanja Kamin (1) in doc. dr. Andrej Marušič nareprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije,kažejo, da slabo psihično počutje ljudje pogostonavajajo kot problem, ki jih ovira pri vsakdanjihdejavnostih, pri doseganju zastavljenih ciljev,pri zbranem delu. Tako je 30 odstotkov vprašanihpotrdilo, da so v zadnjem mesecu zaradikakršnih koli čustvenih težav opravljali delo indruge dejavnosti manj zbrano kot običajno. Kar13 odstotkov zajetih v raziskavo je v zadnjemletu zaradi problemov, povezanih z duševnimzdravjem, izostalo z dela. Šest odstotkov anketiranihje povedalo, da so v zadnjem letu zaradiduševnih težav poiskali tudi pomoč.V Evropski uniji je v zadnjih letih trend rastiduševnih bolezni spodbudil oblikovalce politik,zdravstvene strokovnjake in druge zainteresiranestrani k iskanju rešitev. V okviru te iniciativeje Evropska komisija pripravila Zeleno knjigo“Izboljšanje duševnega zdravja prebivalstva. Potk strategiji na področju duševnega zdravja”. Tadokument nudi vrsto pobud in možnosti, kilahko vodijo k izboljšanju stanja na področjuduševnega zdravja v Evropi.“Slovenija med evropskimi državami zaostajav celostnem razumevanju in obravnaviduševnega zdravja, zato nujno potrebujemocelostno strategijo ter tudi zakon, ki bosta topodročje ustrezno uredila. Upamo, da bo predlognovega Zakona o duševnem zdravju prekoinštituta zagovornika in koordinatorja storitevpripomogel k izboljšanju podpore v skupnostiter varstvu pravic oseb s težavami v duševnemzdravju. Pričakujemo tudi, da bo omenjeni zakonin Nacionalni program duševnega zdravjauredil mrežo izvajalcev služb duševnega zdravjain s tem tudi vlogo nevladnih organizacij, kidelujejo na tem področju,” je poudaril predsednikOzare Slovenija Igor Hrast.Sicer je Ozara Slovenija ob letošnjem svetovnemdnevu duševnega zdravja pripravila vrstodejavnosti, med drugimi je izdala knjižico “Kamin kako po pomoč v duševni stiski”, pripravilaprojekcijo dokumentarnega filma o shizofreniji“Treba je spregovoriti”, v Mariboru pa sta potekalatudi dobrodelni koncert in dobrodelnanogometna tekma, v kateri sta se pomeriliekipi Ozare in mariborskih gospodarstvenikov.Ozarini ekipi sta se pridružila predsednik vladeJanez Janša in minister za notranje zadeveDragutin Mate.Enota Ljubljana je ob tem dnevu pripravilapiknik vseh, ki so se udeleževali dejavnostienote Ozara v zadnjem letu, tako svojcev, uporabnikovin zunanjih sodelavcev kot tudi vsehzaposlenih na enoti.S filmom proti stigmi glededuševnih motenj Nacionalno združenje Ozara Slovenija je vsodelovanju s Televizijo Slovenija in podjetjemJanssen-Cilag Slovenija v Kinoteki pripraviloprojekcijo dokumentarnega filma o shizofreniji“Treba je spregovoriti”. “Upamo, da bomo na tanačin javnost spodbudili k večji strpnosti doljudi, ki trpijo zaradi duševnih težav,” je ob tempoudaril predsednik Ozare Igor Hrast.Ozara nudi pomoč predvsem osebam skroničnimi motnjami, med katerimi prevladujejodepresija in različne psihoze, kot je npr.shizofrenija. S filmom so želeli slovenski javnostipribližali težave, ki jih vsakodnevno preživljajoljudje z duševno motnjo, tako s simptomi kot ssvojo skupnostjo in širšo okolico.Avtorica dokumentarnega filma - 10. oktobraob 20. uri ga je na drugem programu predvajalatudi Televizija Slovenija - Susan Smiley je štirileta in pol s kamero spremljala svojo mater obnjenem soočanju s shizofrenijo. Film osvetljujesimptome shizofrenije, osebnostne spremembepri njenem razvoju in trnovo pot prepoznavanjain zdravljenja shizofrenije ter odzive – pogostov obliki nerazumevanja - širše skupnosti. Skoziosebne izpovedi njenega moža, obeh hčera indrugih sorodnikov film razkrije tudi njihovotrpljenje, občutke nemoči in posledice, ki jih jev njihovo življenje prinesla shizofrenija.Po besedah prim. Andreja Žmitka izPsihiatrične bolnišnice Begunje je shizofrenijaena najresnejših duševnih motenj, med drugimtudi zaradi tega, ker več kot deset odstotkovbolnikov naredi samomor. Prizadene približnoen odstotek prebivalstva; v Sloveniji je po ocenahstrokovnjakov okoli 20.000 oseb, ki trpijoza shizofrenijo. Motnja, ki resno prizadenečlovekovo sposobnost presoje, se navadnorazvije v obdobju odraščanja in v zgodnjemobdobju odraslosti. Medtem ko večina moškihzboli med 16. in 25. letom starosti, pa ženskepogosteje zbolevajo med 23. in 36. letom starosti.Tretjina bolnikov se dobro zdravi, tretjina imanekaj težav, tretjina pa precej težav v vsakodnevnemdelovanju. “Zdravljenje shizofrenije moratemeljiti na vsestranski obravnavi, kar pomeni,da je treba bolnike zdraviti tako z zdravili kot spsihoterapijo, socioterapijo, delovno terapijo indrugimi načini. Z zdravili najhitreje in najboljneposredno zmanjšamo simptome bolezni, spsihoterapijo pa krepimo zdravi del bolnikoveosebnosti ter bolniku pomagamo živeti z boleznijo.Pri tem ne smemo pozabiti na načrtnodelo z družino oziroma s svojci. Njihovosodelovanje pri zdravljenju je namreč zelopomembno!” je še opozoril prim. Žmitek.Po besedah izvršne direktorice podjetjaJanssen-Cilag Slovenija, mag. Katarine Verhnjak,se Janssen uvršča med vodilna podjetjana področju razvoja antipsihotičnih zdravil.Njihovo zdravilo namreč združuje prednostidolgotrajnega delovanja in ugoden varnostniprofil druge generacije antipsihotičnih zdravilter s tem omogoča boljši izid zdravljenja. Kerje zdravljenje praviloma uspešnejše takrat, kozdravljenje z zdravili združimo s psihoterapijo,je Janssen-Cilag v sodelovanju s slovenskimipsihiatri izdal knjižico “Skrivnost možganskegačipa”, ki se uporablja pri različnih skupinskihpsihoterapijah.Kot je na projekciji filma poudaril ministerza zdravje mag. Andrej Bručan, je v Slovenijiše veliko izzivov na področju celostnega razumevanjain obravnave duševnega zdravja. “Apozitivni premiki so, tako na področju preventive,promocije kot politike. Pripravlja se novZakon o varstvu oseb s težavami v duševnemzdravju, ki je tik pred javno razpravo. Celostnastrategija na področju duševnega zdravja papredvideva tudi Nacionalni program duševnegazdravja, ki bo opredeljeval strategijo skrbi inakcijski načrt za duševno zdravje, cilje, organizacijo,razvoj in naloge mreže javnih služb zaduševno zdravje, nosilce nalog za uresničevanjenacionalnega programa in podlago za evalvacijonacionalnega programa,” je še povedal ministerBručan.Opomba:1. Za dodatne informacije o raziskavi se lahko obrnete na dr.Tanjo Kamin, E: tanja.kamin@fdv.uni-lj.siISIS november 2006