Sidranje konstrukcij

Pilotna stena - sidraSidrna sila P se pri projektiranju sider upošteva kot neugodnaobtežba.Klasična računska analiza (račun sidrne sile, globine vpetja)‣ Izračunane sidrne sile ⇒ Ps;d‣ Izberemo stopnjo prenapetja oziroma silo zaklinjenja P 0P 0 ≤ 0,6 P tkProjektna sila za dimenzioniranje sidra P d je večjaizmed:P d = P s;dP d = γ G P 0 = 1,35 P 0Pilotna stena - sidraRačun po MKE ali drugih metodah:‣ V računu upoštevamo dejansko predvideno silozaklinjenja sider P 0‣ Račun – mejno stanje nosilnosti (MSN) ⇒ P s;d‣ Račun - mejno stanje uporabnosti (MSU) ⇒ P s;kProjektna sila za dimenzioniranje sidra P d je večjaizmed:P d = γ G P 0 = 1,35 P 0P d = P s;dP d = γ G P s:k = 1,35 P s:k1,5 16,0m3,0mPraktičen primer –izračun po MKEPrerezφ = 80cmPraktiizraPodatki:TlorisTemeljna tla:15 01,6m3,0mPraktičen primer –izračun po MKEγ = 20kN/m 3c’ = 0ϕ’ = 34 0E = 40Mpa, ν = 0,3, Mohr-Coulombov modelAB koli:L = 9mφ= 80cm/1,6mC25/30Faznost računa:-prvotno napetostno stanje-izkop na globino -1,5m-vgradnja sidra-izkop na globino -6mNačini izračuna1. Sidro brez prednapetja2. Prednapetje sidra 70 kN/m(210 kN/sidro)3. Prednapetje sidra 35 kN/m(105 kN/sidro)Sidra:4-vrvna 5,6cm 2 /3,0mE = 210GpaPraktičen primer –izračun po MKEPraktičen primer –izračun po MKERezultati:Izračun 1 – brez prednapetjaPP2 PP3Rezultati:Izračun 2 – prenapetje 210 kN/sidroPP2 PP3Izračun F sidra (kN) M max(kNm/m)Q max(kN/m)u max (mm)MSU (F = 1,0) 146,68 88,99 61,30 17MSN ( * 1,35) 198,02 120,14 82,76 -Izračun – PP3(mobilizirane vrednostikarakteristik --- c’-ϕ’redukcija)204,86 136,45 69,32 29,5Projekta sidrna sila:PP2: P d = 198,02 kNPP3: P d = 204,86 kNIzračun F sidra (kN) M max(kNm/m)Q max(kN/m)u max (mm)MSU (F = 1,0) 234,54 88,71 55,83 5,7MSN ( * 1,35) 316,63 119,76 75,37 -Izračun – PP3(mobilizirane vrednostikarakteristik --- c’-ϕ’redukcija)266,02 126,10 66,32 14,45Projekta sidrna sila:P d =1,35 P 0 = 283,50 kNPP2: P d = 316,63 kNPP3: P d = 266,02 kN

Praktičen primer –izračun po MKEPraktičen primer –izračun po MKERezultati:Izračun 3 – prenapetje sidra 105 kN/sidroPP2 PP31. Sidro brez prednapetjaMSU1. Sidro brez prednapetjaPP3Izračun F sidra (kN) M max(kNm/m)Q max(kN/m)u max (mm)MSU (F = 1,0) 155,51 92,33 50,90 8,6MSN ( * 1,35) 209,94 124,65 68,72 -Izračun – PP3(mobilizirane vrednostikarakteristik --- c’-ϕ’redukcija)203,54 129,39 63,24 19,102. Prednapetje sidra 70 kN/mMSU2. Prednapetje sidra 70 kN/mPP3Projekta sidrna sila:P d =1,35 P 0 = 141,75 kNPP2: P d = 209,94 kNPP3: P d = 203,54 kNMERODAJNOP d = 316,63 kNPraktičen primer –izračun po MKE1. Sidro brez prednapetja2. Prednapetje sidra 70 kN/mPP3PP33. Prednapetje sidra 35 kN/m3. Prednapetje sidra 35 kN/mMSU MSUPP33. Prednapetje sidra 35 kN/mPP3Pilotna stena – dimenzioniranjeveznih gred• Vezne grede je potrebno dimenzionirati na najboljneugoden obtežni slučaj• Upoštevati je potrebno napenjanje sider in/ali vrstni redprednapetja (celoviti ali enostavni preizkus sidra)• S projektom je treba določiti je treba lokacije testnihoziroma preizkusnih sider, če se izvajajo na konstrukciji• Za dimenzioniranje se upošteva dva slučaja:– Pri kontroliranem vnosu sidrne sile (napenjanje) sovarnostni količniki enaki 1,0. Greda se dimenzionirana karakteristično vrednost maksimalne sile prinapenjanju sider.– Greda po prednapetju sider se dimenzionira na sidrnesile P s;d (faktoriramo s količnikom varnosti γ G = 1,35)Nosilnost geotehničnihnih sider -PREIZKUSIZa prednapeta sidra je treba pri preverjanju mejnih stanj vkonstrukcijah (STR) ter geotehničnih mejnih stanj (GEO)uporabiti nabor R1, R2, R3 ali R4 naslednjih delnih faktorjevγ a:— γ a;tza začasna sidra; Ra; d= Ra;k/ γa— γ a;pza trajna sidra.Odpornost Oznaka NaborR1 R2 R3 R4Začasna γ a;t1,1 1,1 1,0 1,1Trajna γ a;p1,1 1,1 1,0 1,1Nosilnost geotehničnihnih sider -PREIZKUSIZa sidra, ki niso posamično preverjena z odobritvenimipreizkusi, se karakteristično odpornost na izvlek preveri napodlagi rezultatov ustreznostnih preizkusov po enačbi:R{ R / ξ ; R ξ }a ; k= mina ; measured ; mean a ,1 a ; measured ;min/a ,2ξ aza n = 1 2 ≥ 3ξ a,11,20 1,15 1,10ξ a,21,20 1,10 1,05

Nosilnost geotehničnihnih sider -PREIZKUSIProjektno nosilnost lahko določimo s preizkusi ali zračunskimi analizami.Za geotehnična sidra Evrokod 7 predvideva tri vrstepreizkusov:Ocenjevalna preizkusa (angleško assessment tests):• preiskava sidra (angleško investigation tests) in• ustreznostni preskus (angleško suitability tests), v obstoječipraksi imenovani celoviti preizkusi napenjanja (CPN) inpreizkus sprejemljivosti:• odobritveni preskus (angleško acceptance tests), v obstoječipraksi imenovani enostavni preskusi napenjanja (EPN).Vsi preskusi se lahko izvajajo po eni izmed treh predlaganihmetod.Nosilnost geotehničnihnih sider -PREIZKUSI• Preiskava sidra: obremenilni preizkus, s katerimugotavljamo mejno odpornost veznega dela sidra po stikuinjekcijske mase in temeljnih tal, in s katerim določimokarakteristike sidra v predvidenem območju delovne sidrnesile.• Ustreznostni preskus: obremenilni preizkus na mestuvgraditve, ki potrdi, da bodo s projektom predvidena sidrav danih geotehničnih pogojih ustrezna. Izvede se vsaj triustreznostne preskuse za vsako vrsto tal in konstrukcije.• Odobritveni preskus: obremenilni preizkus na mestuvgraditve, ki potrdi, da vsako sidro izpolnjuje projektnezahteve. Izveden mora biti na vsakem sidru predzaklinjenjem oz. uporabo!Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 1Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 1METODA 1Preizkus min P p max P p ŠtevilostopenjČasopazovanjaHitrostlezenja k sslika E.1PS (IT)Preiskava sidra(InvestigationTest)UT (ST)Ustreznostni test(Suitability tests)OT (AT)Odobritveni test(Acceptancetests)R a 0,80P tk min. 6 min. 15’ (P i )(→ , ← , → , ← , …)0,95P t0,1k 60’ (P(10%), 25%, 40%,p ) c=055%, 70%, 85%, 180’ (P p ) c≠0100% P p≥1,25P 0 0,95P t0,1k min. 5 min. 15’ (P i )(→ , ← , ⇒)≥ R d 60’ (P(10%), 40%, 55%,p ) c=070%, 85%, 100% P p 180’ (P p ) c≠0-

Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 11)Tabela E.1 – Cikli obremenitve in minimalne periode opazovanja zapreskusni in ustreznostni test na sidrih, Metoda 1 in 2Najmanjša periodaNivo obtežbe %P popazovanja vminutah (samo zametodo 1)cikel 1 cikel 2 cikel 3 cikel 4 cikel 5 cikel 610 10 10 10 10 10 125 40 55 70 85 125 40 55 70 85 100* 15 (60 ali 180 1) )25 40 55 70 85 110 10 10 10 10 10 11) Pri Metodi 2, kjer je največja vrednost obtežbe enaka sili zaklinjanja P 0 ,je perioda opazovanja podana v tabeli E.2Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 1E.2.2 Ustreznostni test (Suitability tests)Preizkusna sila sidra mora biti za vgrajeno sidro večja odvrednostiP p ≥ 1,25P 0 ali P p ≥ R din ne večja od 0,95P t0,1kP 0 je sila pri zaklinjanju kabla.Cikli obremenitve in minimalne periode monitoringa sopodane v tabeli E.1.Sidro naj bo obremenjeno do maksimalne preskusne sile vnajmanj petih ciklih obremenitve, z izjemo prvega cikla vtabeli E.1.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 1PREIZKUSNA METODA 1Ustreznostni test (Suitability tests)Maksimalna velikost lezenja k s pri obremenitvi s preizkusnosilo ne sme biti večja od 1,0mm, če je bil opravljen preskusnitest. Kjer porušitev (k s = 2,0mm) ni potrjena s preskusnimtestom, mora biti vrednost k s pri preizkusni obremenitvimanjša od 0,8mm.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 1E.2.3 Odobritveni test (Acceptance tests)Sidro mora biti obremenjeno v najmanj 3 enakih stopnjah dopreizkusne sile P p . Sidro se razbremeni na osnovno silo P ain ponovno napne na silo zaklinjenja P 0 .Preizkusna sila P p mora biti za vgrajeno sidro najmanj enakaP p = 1,25P 0vendar ne . večja od vrednostiP p =0,90P t0,1kČas opazovanja sidra pri preizkusni sili ne sme biti krajši od5 min.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 1PREIZKUSNA METODA 1Odobritveni test (Acceptance tests)Maksimalna velikost lezenja k s pri obremenitvi s preizkusnosilo ne sme biti večja od 0,8mm in ne večja od 0,5mm priponovni obremenitvi (sili zaklinjenja).Večje velikosti lezenja k s (več od 1,0mm pri preizkusniobremenitvi) so sprejemljive, če so dokazane in sprejete spredhodno preiskavo sidra.E.2.4 Meritve lezenjaPrirast pomikov sidrne glave glede na fiksno točko mora bitiizmerjen na koncu predpisanega časovnega intervala, vkaterem je prirast obtežbe določen po tabeli E.1.Hitrost lezenja mora biti določena po tem, ko v dvehčasovnih intervalih izmerimo konstantno hitrost lezenja k s .k sObremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 1s2− s1=⎛ t2⎞log⎜⎟⎝ t1 ⎠k s –lezenjes 1 - pomik sidrne glave v času t 1s 2 - pomik sidrne glave v času t 2t - čas po nanosu stopnje obremenitve

Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 1PREIZKUSNA METODA 1Meritve lezenjaHitrost lezenja je omejena z maksimalnim pomikom zaradilezenja, ki je dovoljen za določen nivo obtežbe (E.2.2 inE.2.3).Meritve pomikov sidrne glave morajo biti izvedene prikonstantni obtežbi, v podanem časovnem zaporedju.Časovno zaporedje spremljanja (v minutah) na nivojumaksimalne obremenitve v določenem ciklu je prikazano vtabeli E.1 in si sledi:1 → 2 → 3 → 5 → 10 → 15 → 20 → 30 → 45 → 60Za čas opazovanja krajši od 60 minut, je zaporedjespremljanja podano v tabeli E.1.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2METODA 2Preizkus min P p max P p Število stopenj ČasopazovanjaPS (IT)Preiskava sidra(InvestigationTest)UT (ST)Ustreznostni test(Suitability tests)OT (AT)Odobritveni test(Acceptancetests)R a0,80P tk0,95P t0,1kmin. 6(→ , ← , → , ← , …)5’, 15’, 50’,150’, 500’,100% P p(10%), 25%, 40%, 55%,70%, 85%, 1 dan, 3 dni,10 dniDopustniupad sile k l(%)P i1%, 2%, 3%,4%, 5%,6%, 7%,8% (P 0 )≥1,25P 0 0,95P t0,1k 2 stopnji(→ , ← , ⇒)≥ R d (10%), 25%, 50%, 75%,100%,75%, 50%, 10%P p ,P 03 dni (P 0 ) 7% (P 0 )1,25P 0 0,90P t0,1k 3 + 150’ (P 0 ) oz.(→ , ← , ⇒) 1 dan(10%), 40%, 70%, 100%P p ,(10%), P 03% (P 0 )oz.6% (P 0 )Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2P p (%)slika E.2E.3.1 Preiskava sidra (Investigation Test)Sidro moramo obremeniti do porušitve (odpornost sidra R a )oziroma do preizkusne sile P p , ki je omejena z nižjo odvrednosti 0,80P tk ali 0,95P t0,1k .osnovna obtežba P apremik sidraSidro mora biti obremenjeno do maksimalne preizkusne silev najmanj šestih ciklih (slika E.2)Cikle obremenjevanja in periode opazovanja podajata tabeliE.1 in E.2.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2PREIZKUSNA METODA 2Preiskava sidra (Investigation Test)Če skupni upad sile, pri predvideni sili zaklinjanja sidra, po 7časovnih periodah (3 dneh) ne preseže dovoljenega inizguba sile na časovnem intervalu ne narašča, potem lahkos testom prenehamo in nadaljujemo s cikli obremenitve dosile P p oz. do porušitve.V kolikor je upad sile večji od dovoljenega in/ali upad sile načasovni interval narašča, lahko podaljšamo opazovanje na 8časovnih period (10 dni) ali več – tako dolgo, da se nespreminja več. Če se ravnovesje ne vzpostavi, je vnešenasila previsoka za stanje uporabe, vendar pa moramo stestom nadaljevati do porušne sile.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 21)Tabela E.2 – Časi in periode za opazovanje in kriteriji za upad sile,Metoda 2čas opazovanja v minutahzaporednačasovna periodadopusten skupniupad sile k l (%nanešene sile)5 1 115 2 250 3 3150 4 4500 5 51500 (približno 1 dan) 6 65000 (približno 3 dni) 7 715000 (približno 10 dni) 8 8

Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2E.3.2 Ustreznostni test (Suitability tests)Preizkusna sila sidra mora biti za vgrajeno sidro večja odvrednostiP p ≥ 1,25P 0 ali P p ≥ R din ne večja od 0,95P t0,1kObremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2PREIZKUSNA METODA 2Ustreznostni test (Suitability tests)Upad sidrne sile (k l ) po ponovni obremenitvi na silozaklinjenja P 0 ne sme preseči meje podane v tabeli E.2 začas 7 časovnih period (3 dni).Obremenjevanje sidra do preizkusne sile lahko izvedemo v2 stopnjah: 10% P p → 25% P p → 50% P p → 75% P p →100% P p → 75% P p → 50% P p → 10% P p in nato ponovnodo sile zaklinjenja P 0 .Periode monitoringa so podane v tabeli E.2.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2E.3.3 Odobritveni test (Acceptance tests)Sidro se napne do preizkusne sile P p najmanj v 3 enakihstopnjah. Sidro se razbremeni na osnovno silo P a inponovno napne na silo zaklinjenja P 0 .Preizkusna sila P p mora biti za vgrajeno sidro najmanj enakavrednostiP p = 1,25P 0vendar ne večja od vrednosti P p =0,90P t0,1kObremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2PREIZKUSNA METODA 2Odobritveni test (Acceptance tests)Obnašanje pri sili zaklinjanja sidra moramo opazovati v 3časovnih periodah (50 min), upad sile ne sme presečidovoljenih skupnih izgub, podanih v tabeli E.2. V primeru, daje upad sile večji, moramo test nadaljevati tako dolgo, da sesila ustali in nato izmeriti upad sile.Če natančnost sistema opazovanja glede preizkusa upadasile ne izpolnjuje točke 9.2 (standard EN 1537:1999), je paskladna s točko 9.2 ob uporabi lift-off testa, potem mora bitisprejemljivost dokazana z lift–off testom po 6 periodah (1dan), prikazana kot skupni upad sile k l manjši od 6%.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2PREIZKUSNA METODA 2Odobritveni test (Acceptance tests)Določen je dovoljen upad sile glede na silo zaklinjanja sidra:a) upad sile k l ne sme preseči 3%P 0 v 50 minutahb) upad sile k l ne sme preseči 6%P 0 v 24 urah.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2E.2.4 Meritve upada silePri sili zaklinjanja sidra mora biti pomik sidrne glave gledena konstrukcijo konstanten, sila pa mora biti spremljana.Sidrna glava mora biti pritrjena na tlačno celico ali naneaktivno napenjalko, za določitev k l moramo upad sileizmeriti na koncu vsakega časovnega intervala v obdobju do10 dni in ga izraziti kot odstotek izgube napenjalne sile.Upad sile je omejen z največjim skupnim upadom sile,priporočenim za določen nivo sile in ga merimo na koncučasovne periode.Upad sile je omejen z največjim skupnim upadom sile,priporočenim za določen nivo sile in ga merimo na koncučasovne periode.

Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 2Meritve upada sileMerjenje izgube sile je podano v E.3.4. in mora biti izvedenov časovnem zaporedju, ki ga podaja tabela E.2.Najkrajše opazovanje:• preskusni test – 7 period (3 dni)• ustreznostni test – 7 period (3 dni)• odobritveni test – 3 periode (50 min)Lastnosti glede upada sile so reprezentativne za dejanskoizgubo sile, ki je vnešena v konstrukcijo preko sidrne glave.Če izgubo sile uporabimo za interpretacijo dejanskegalezenja na vgrajenem sidru je potrebno narediti popravekzaradi vpliva dolžine prostega dela sidra npr. daljši kot jeprosti del sidra, manjši je učinek upada sile za enakabsolutni pomik zaradi lezenja sidra.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3METODA 3Preizkus min P p max P p ŠtevilostopenjPS (IT)Preiskava sidra(InvestigationTest)UT (ST)Ustreznostnitest (Suitabilitytests)OT (AT)Odobritveni test(Acceptancetests)Časopazovanjamin. 6 30’ do 60’R a 0,80P tk0,90P t0,1k(→, →, →, …)(10%), 25%, 40%,55%, 70%, 85%,100% P p(P i )≥1,25P 0 0,90P t0,1k min. 5 30’ do 60’≥ R d(→, →, →, …) (P i )60%, 80%, 100% P p(10%), 20%, 40%,1,25P 0 min. 4(→, →, →, …)ali(10%), 25%, 50%,R d 75%, 100% P p ,lahko razbr. inponovna obrem.min. 15’(P i )Premik (hitrost α)zaradi lezenjaα < 0,8mm/log.časa (brez PS)α

Tabela E.3 – Koraki obtežbe in minimalna perioda opazovanjaza preskusni test sidra, Metoda 3osnovnaobtežbakorak1korak2korak3sila % P to,1k1) 2) 3)korak4korak5korak6korak7korak810 20 30 40 50 60 70 80 900Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 360(30)60(30)60(30)60(30)60(30)1) začetek pri osnovni obtežbi P a = 0,1P t0,1k2) P max ≤ 0,9P t0,1k3) podan primer obsega 8 korakov60(30)60(30)60(30)zaporednašt. korakaperiodaopazovanja(minut)Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3E.4.2 Ustreznostni test (Suitability tests)Preizkusna sila sidra mora biti za vgrajeno sidro večja odvrednostiP p ≥ 1,25P 0 ali P p ≥ R din ne večja od 0,90P t0,1kSidro naj bo obremenjeno do maksimalne preskusne sile vnajmanj petih ciklih obremenitve, z izjemo prvega cikla (slikaE.3.b).Koraki obremenjevanja in minimalne periode opazovanja sopodane v tabeli E.4.Tabela E.4 – Koraki obtežbe in minimalna perioda opazovanjaza ustreznostni test sidra, Metoda 3osnovnaobtežbakorak1korak2sila % P t0,1k1) 2)korak3korak4korak5korak610 25 40 55 70 85 1000Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 360(30)60(30)60(30)60(30)1) začetek pri osnovni obtežbi P a = 0,1P p2) podan primer obsega 6 korakov60(30)60(30)zaporednašt. korakaperiodaopazovanja(minut)Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3PREIZKUSNA METODA 3Ustreznostni test (Suitability tests)Maksimalna hitrost lezenja (α) pri preizkusni obtežbi pri testuustreznosti mora biti manjša od 0,8mm v logaritmu časacikla (Slika E.4) v primeru ko preskusni test sidra ni bilizveden.Če je bil preskusni test sidra izveden, potem pri preizkusniobtežbi ustreznostnega testa ne sme preseči:• 1,2mm/log časa za začasna sidra• 1,0mm/log časa za stalna sidraV nobenem primeru nivo preizkusne sile pri ustreznostnemtestu za načrtovana sidra ne sme biti večji od P c .Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3slika E.4Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3E.4.3 Odobritveni test (Acceptance tests)Sidro mora biti obremenjeno iz sile naleganjana P a napreizkusno obtežbo P p , ki znaša 1,25P 0 ali R d , v najmanjštirih prirastkih sile. Nato ohranjamo preizkusno obtežbokonstantno najmanj 15 minut.Po obremenitvi s preizkusno obtežbo, ki smo jo konstantnoohranjali določen čas, lahko izvajalec izvede delni ali popolnicikel razbremenitev – obremenitev, kot kaže slika E.3c).

Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3PREIZKUSNA METODA 3Odobritveni test (Acceptance tests)Kjer je Metoda 3 uporabljena skladno s točko 9.4, lahkoprosto dolžino pramena sidra izračunamo iz krivulje sila –pomik za osnovno obtežbo in preizkusno obtežbo z uporabometode prikazane na sliki E.3c).Če je trenje prostega dela sidra nezanemarljivo, lahkoizvedemo delni obremenilno – razbremenilni test inizračunamo prosto dolžino sidra iz dela krivulje, kjer nimamovpliva trenja in določimo ΔP in Δs.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3PREIZKUSNA METODA 3Odobritveni test (Acceptance tests)Pomik, ki nastane zaradi lezenja pri preizkusni sili, mora bitimerjen med 3. in 15. minuto.Ustrezen mora biti manjši od:• 1,2mm za stalna ali začasna sidra brez preizkusnega testa• 1,5mm za stalna sidra s preizkusnim testom• 1,8mm za začasna sidra s preizkusnim testomObremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3E.4.4 Merjenje lezenja in karakteristične obtežbeLezenje in karakteristična obtežba morata biti merjena invrednotena sledeče:• prirastek premika sidrne glave glede na fiksno točko morabiti merjen v vseh korakih obremenjevanja v različnih časih• pomik zaradi lezenja α mora biti merjen v vsakem korakuobremenitve, kot kaže slika E.4. Pomik zaradi lezenja α jedefiniran kot nagib pomika sidrne glave v odvisnosti odlogaritma časa, merjen na koncu vsake bremenskestopnje.• odpornost sidra R a je sila, ki odgovarja vertikalni asimptotikrivulje α - obremenitev. Če asimptota ne obstaja, potemR a določimo kot silo, ki odgovarja vrednosti α pri 5mm,slika E.5.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3PREIZKUSNA METODA 3Merjenje lezenja in karakteristične obtežbe• kritično silo lezenja P c moramo določiti kot kaže slika E.5.Kritična sila lezenja je sila, ki odgovarja koncu prvegalinearnega dela krivulje α - obremenitev. Kjer je težkodoločiti silo P c , določimo odpornost P c’, kot kaže slika E.5in P c definiramo kot:P c =0,9P c’Merjenje pomikov zaradi lezenja mora biti izvedeno vnavedenih časih, po vsaki spremembi sile. Periodeopazovanja za vsak korak so:• preizkusni test – 30 min ali 60 min• ustreznostni test – 30 min ali 60 min• odobritveni test – ne manj kot 15 min.Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3PREIZKUSNA METODA 3Merjenje lezenja in karakteristične obtežbePriporočeni časi spremljanja (v minutah) za vsak korak so:1 → 2 → 3 → 4 → 5 → 7 → 10 → 15 → 20 → 30 → 45 →60Obremenilni preizkusi sider –PREIZKUSNA METODA 3slika E.5

SIA V 191 in SIST EN 1537Skladno s Priporočilom SIA V 191 je treba vsa prednapetasidra objekta preveriti s preskusom napenjanja, pri čemer jepotrebno pri vsaki skupini sider najprej opraviti 3-stopenjskecelovite preskuse napenjanja (CPN) na vsaj 10% vseh sider.Če so ti rezultati v okviru pričakovanih vrednosti, se lahko napreostalih sidrih objekta pristopi k izvedbi 1-stopenjskihenostavnih preskusov napenjanja (EPN).V SIST EN 1537:2002 ni podano minimalno število potrebnihpreiskav sider. Standard celo dopušča, da lahko vlogopreiskav sider prevzamejo CPN, pri čemer se kabli teh siderlahko ojačijo z dodatnim pramenom, medtem ko je izvedbanapenjalnih preskusov nekoliko drugačna od sedanjihpostopkov.SIA V 191 in SIST EN 1537Primerjava postopkov in kriterijev pri preizkusih nosilnostisider po SIA V 191 in SIST EN 1537potrebno številoPSnivo obremenitvepri PSminimalniopazovalni časi priPS*SIA V 191 SIST EN 1537za vsako temeljnopodročje vsaj 3P pv ≥ R i,sider objektaoz. 1,67 P 0 ,vendar P pv ≤ 0,95 P yt min = 15't min (P 0 ) = 30't min (P pv ) = 60'ni določeno; možnanadomestitev s CPNmanjša od vrednosti0,80 P tk oz.0,95 P t0.1kt min = 15' za P i < P pt min (P p ) = 60'(nekohezivne zem.)t min (P p ) = 180'(kohezivne zem.)*) minimalne čase je treba podaljšati za toliko časa, dokler mera lezenja naposamezni obremenitvi ni konstantnaSIA V 191 in SIST EN 1537SIA V 191 in SIST EN 1537merodajnazunanja nosilnostsidrasidrna sila tekomživljenjske dobeobjektaSIA V 191 SIST EN 1537najnižja vrednostporušne sile R adobljene pri PSdoločitev na podlagivrednosti R a dobljene priPS ali CPN, pri čemerR ak ≤ R a,min0,3 P tk ≤ P ≤ 0,7 P tk največ 0,65 P tksila zaklinjenja P 0P 0 ≤ 0,6 R i P 0 ≤ 0,6 P tkobmočje efektivneproste dolžinesidra0,9l fr ≤ l f (P p ) ≤ l fr + 0,3l vL app ≤ L tf + 0,5L tb + L eLpri PS:app ≤ 1,1L tf + L e (zg. meja)L0,95l fr ≤ l f (R a ) ≤ l fr + 0,5l app ≥ 0,8L tf + L e (sp. meja)vdelež preskusovnapenjanja (CPNoz. EPN) za sidraobjektanivo preskusnesile P p zapreskusenapenjanja (CPNoz. EPN)opazovalni časipri CPN*SIA V 191 SIST EN 153710% vseh sider,vendar je treba vsaj 3Sidra preveriti s CPN;preostala sidra z EPNpraviloma 0,75P tk ,minimalno 1,25P 0t min = 15',t min (P p ) = 30'izvesti vsaj 3 CPN;preostala sidra preskussprejemljivosti (EPN)vsaj 1,25P 0 oz. R d (zaCPN) oz. 1,25 P 0 (za EPN);ne sme preseči0,95P t0,1k (CPN) oz.0,90P t0,1k (EPN)t min = 15',t min (P p ) = 60' (nekohezivne zem.)t min (P p ) = 180' (kohezivne zem.)*) minimalne čase je treba podaljšati za toliko časa, dokler mera lezenja naposamezni obremenitvi ni konstantnaSIA V 191 in SIST EN 1537SIA V 191 in SIST EN 1537SIA V 191 SIST EN 1537dopustne merelezenja za CPNdoločijo se na podlagiopravljenih PSk s (P p ) ≤ 0,8mm;k s (P p ) ≤ 1,0mm jedopustna s potrditvijo PSopazovalni časi priEPN*dopustne merelezenja za EPNt min (P p ) = 5' t min (P p ) = 5'določijo se na podlagiopravljenih PS inpotrdijo z rezultati CPNk s (P p ) ≤ 0,8mm ink s (P 0 ) ≤ 0,5 mm;vrednosti k s do 1 mm sodopustne s potrditvijo PS*) minimalne čase je treba podaljšati za toliko časa, dokler mera lezenja naposamezni obremenitvi ni konstantna

SIA V 191 in SIST EN 1537Nosilnost geotehničnihnih sider –IZRAČUNIProjektne vrednosti odpornosti na izvlek določene zizračuni morajo biti določeni po načelih, podanih v EC7 vtočkah 2.4.7 (MSN) in 2.4.8 (MSU).Mejna stanja nosilnostiPri izračunu projektne vrednosti odpornosti lahkouporabimo projektni pristop 3.V izrazih za račun mejne sile, ki je označena s H f ,upoštevamo pri trdnostnih parametrih projektne vrednostitrdnostnih parametrov s parcialnimi faktorji varnosti, ki sopodani v dodatku EC7.Delni faktorji za mejna stanjaSTR in GEOProjektni pristopGEO PP 2(plitvo temeljenje,podporne konstrukcije)GEO PP 2(piloti)Vplivi in učinki vplivoviz konstrukcijγG = 1,35; γQ = 1,50γG = 1,35; γQ = 1,50iz talOdpornost talγR;e = γR;v = 1,40;γR;h = 1,10γb = γs = γt = 1,10;γs;t = 1,15GEO PP 3 γG = 1,00; γQ = 1,30 γϕ = γc = 1,25; γcu = 1,40tanϕ'= tanϕ'/ γϕ= tan ϕ'/1,25 c ' = c'/ γ = c'/1, 25dc =u; d= cu; k/ γcucu; kk/1,40kdkckKrey:Sidrni bloki in/ali ploščex = hE pk pH fθ 45 ϕ' θ = 45 ϕ'0 0 p= −a+222γ b hγ hHf=p aptan23E a3( k − k ) + k ϕ′b … dolžina sidrnega bloka/ploščeRh= H(tan ϕ', c'a; d fd d)Sidrni bloki in/ali ploščeSidrni bloki in/ali ploščeKrey:h2c uKrey:b)Hfh0H fa)045γh + 2c uhb)hHf2⎛γh ⎞= ⎜ + 2 cuh⎟ b⎝ 2 ⎠R = Hca; d f(u;d)

Izračun odpornosti sidra na izvlekIzračun odpornosti sidra na izvlekτ = c + σ tan ϑϕfσv= γ zσ = γ zhK oτ = c +f= c +2π∫22( σhcos ϑ + σnsin ϑ)tanϕ=222 2[ Koγ z cos ϑ + ( γ z cos α + Koγ z sin α ) sin ϑ] tanϕTf1= τfR dϑ022[ K ( 1 + sin α ) cos α] tanϕTf 1= c 2πR + γ zπRo+f= Hf cs+ Hf ϕt22[ Ko( 1 + sin α ) + cos α]H = c 2πR l + γ z π Rtanϕl =s222σn= σvcos α + σhsin α = γ z cos α + K22σ ϑ= σ cos ϑ σ sin ϑh+no2γ z sin αIzračun odpornosti sidra na izvlekIzračun odpornosti sidra na izvlekLendi:Za nekoherentne zemljine je uporabna tale preprosta enačba:2( 1 + 2 tan ϕ ) + 2 c ϕσ = σϑ tan⊥Hf= n l stanϕ'kjer sta:n ... faktor med 400 in 600 kN/m,l s ... dolžina veznega dela sidra.R= H(tan ϕ', c'a; d fd d)H = Hf+ H =f ϕf c8 Rγz tanϕl2=+ c 2πRl cos ϕ2 2scos α + sin α+ 2 sinαcosαt s2( 1 + 2 tan ϕ )R= H(tan ϕ', c'a; d fd d)V koherentnih materialih lahko nosilnost sidra ocenimotakole:Hf= 0,3 c π D l R = H c )kjer sta:c u ... nedrenirana strižna trdnost zemljine,D ... premer vrtine.usa; d f(u;dGeotehnična sidraGeotehnična sidraV splošnem je potrebno preveriti sidro glede na tri kriterije:• nosilnost jeklene natezne vezi,• nosilnost veznega dela sidra glede na porušitev medinjekcijsko maso in zemljino in glede na porušitev medinjekcijsko maso in jekleno natezno vezjo,• globalno stabilnost sidrane konstrukcije.Na osnovi 1. kriterija izberemo prerez jeklene natezne vezi vposameznem sidru. Običajna količina jeklenih vrvi ali palicznaša največ do 20% prereza vrtine.Na osnovi 2. kriterija dimenzioniramo dolžino (in premer)veznega dela sidra. Dolžina veznega dela sidra je takoodvisna od zahtevane nosilnosti sidra, premera vrtine inlastnosti temeljnih tal ter injekcijske mase. V splošnem velja,da vezna dolžina ne sme biti manjša od 3 (5) m in ne večjaod 10m.Za zagotovitev globalne stabilnosti (3. kriterij) je pomembno,da segajo vezni deli sider zanesljivo izven območja vsakemožne porušnice.

Projektne in konstrukcijskezahteve(1)P Pri projektiranju sidra in podrobnem opisu za izvedbo jepotrebno upoštevati kakršnekoli neugodne učinke nateznihnapetosti prenešenih v tla v širši okolici sider.(2)P Območje tal, v katerega se bodo prenašale nateznesile, je potrebno vključiti v terenske preiskave.(3)P Pri prednapetih sidrih mora sidrna glava omogočiti, dapramena sidra ali palico napnemo, jih preizkusnoobremenimo in zaklinimo ter, če je s projektom takozahtevano, sprostimo (razklinimo), razbremenimo inponovno napnemo.(4)P Sidrno glavo je potrebno pri vseh vrstah siderprojektirati tako, da dopušča kotne odklone sidrne sile,upoštevajoč točko 6.3 standarda EN 1537:1999, ter da jesposobna prevzeti deformacije, ki se lahko pojavijo medprojektno življenjsko dobo konstrukcije.Projektne in konstrukcijskezahteve(5)P Kjer so v sidru kombinirani različni materiali jepotrebno njihove projektne trdnosti oceniti z upoštevanjemmedsebojne kompatibilnosti deformacij.(6)P Ker delovanje sider zavisi od prostih dolžin pramensider, je potrebno izpolniti naslednje zahteve:• sidrna sila mora delovati v tleh, ki so dovolj oddaljena odpodpirane prostornine tal, tako da nima škodljivega vplivana njeno stabilnost;• sidrna sila mora delovati v tleh, ki so dovolj oddaljena odobstoječih temeljev, da se izognemo kakršnimkolineugodnim učinkom nanje;• potrebno se je izogibati neugodnim medsebojnim vplivomveznih dolžin pramen sider, ki so vgrajena neposrednodrugo ob drugem.Projektne in konstrukcijskezahteve(7) Izogibati se moramo neugodnih medsebojnih vplivov medveznimi dolžinami sider, tako da je minimalna razdalja mednjimi 1,5 m.(8)P Uporabljajo se lahko samo tisti sistemi sidranja, ki so bilipreverjeni s preiskavami sider (glej EN 1537:1999) alisistemi, za katere obstajajo dokumentirane uspešneprimerljive izkušnje tako glede obnašanja kot tudi trajnosti.(9)P Smer pramen sidra mora biti navadno taka, daomogoča samonapenjanje pri deformacijah zaradipotencialnih porušnih mehanizmov. Če to ni izvedljivo, jepotrebno pri projektiranju upoštevati neugodne učinke.Projektne in konstrukcijskezahteve(10)P Pri injektiranih in uvrtanih sidrih je potrebnokarakteristično vrednost odpornosti na izvlek, Ra;k, določitina osnovi ustreznostnih preizkusov glede na 8.7 ali pa napodlagi primerljivih izkušenj. Projektno odpornost jepotrebno po izvedbi preveriti z odobritvenimi preizkusi.(11)P Obnašanje proste dolžine pramen prednapetihgeotehničnih sider je potrebno preveriti v skladu sstandardom EN 1537:1999.(12)P Če želimo zagotoviti, da se bo pri pogojih mejnegastanja uporabnosti sidro aktiviralo pri zmernih pomikih glavesidra, je potrebno uporabiti zadostno silo zaklinjenja.(13)P Protikorozijska zaščita prednapetih sider moraustrezati točki 6.9 standarda EN 1537:1999.Projektne in konstrukcijskezahteve(14)P Pri projektiranju protikorozijske zaščite sider zjeklenimi prameni je potrebno upoštevati agresivnost tal.(15) Če so za zaščito jeklenih pramen pred korozijo nujnopotrebna ustrezna sredstva, kot npr. uporaba zaščitnegaovoja ali t.i. ‘žrtvenega’ jekla, jih je potrebno specificirati.Projektne in konstrukcijskezahteve - pomembnoBistveni nosilni element sidra je natezna vez, ki jopredstavljajo jeklene palice ali jeklene vrvi. Natezna vezprenaša obtežbo s konstrukcije na vezni del sidra.Mejne nosilnosti sider so običajno v razponu od 400 do 1800kN. Večje vrednosti dosežemo s sidranjem v gramozih inpeskih ter trdnih kamninah, nižje pa v koherentnih zemljinah.Sidra namestimo v pripravljeno vrtino, običajno nagnjenonavzdol za 15° do 25°. Pri manjših naklonih obstajajo lahkotežave z vgradnjo in injiciranjem, pri večjih naklonih pa sidrnasila pomembno prispeva k osni sili v podporni konstrukciji,horizontalna komponenta pa je manjša.

Projektne in konstrukcijskezahteve - pomembnoPri trajnih sidrih je pomembna zanesljiva protikorozijskazaščita. V ta namen sidra vgrajujemo v plastične cevi, vsakosidro posebej pa po vgradnji preverimo glede na električnoupornost med glavo sidra in zemljino. Izmerjena upornostmora biti dovolj velika, da prepreči električni tok med sidromin okolico.Na trajna sidra je potrebno paziti vse od proizvodnje prekotransporta in do vgradnje, da se elementi elektroizolacije nepoškodujejo.Posebna pozornost je potrebna v okolju, ki je agresivno zabeton (strjeno injekcijsko maso).Geotehničnana sidra –praktični vidikiDolžino, položaj in naklon sider načrtujemo glede nageološko zgradbo tal v zaledju konstrukcije in glede narezultate statičnih analiz. Položaj sidrnih glav in dolžinoveznega dela sider narekujejo statične zahteve, medtem konaklon sidra in dolžino prostega dela sidra določamopredvsem glede na geološko zgradbo tal ter glede naglobalno stabilnost.Zaradi globalne stabilnosti velja izkustveno načelo, da sevezni del sidra lahko prične za premico, ki poteka od dnaizkopa v zaledje pod kotom 40 0 (glej sliko). Z natančnejšimianalizami lahko lego veznega dela tudi drugače določimo.Geotehničnana sidra –praktični vidikiGeotehničnana sidra –praktični vidikiDolžina prostega dela vpliva na togost sidra.To pomeni, da bo dolgo sidro dovoljevalo večje deformacijestene, kratko pa manjše.Ali drugače: daljše sidro se bo moralo bolj raztegniti, čerazmere zahtevajo povečanje sidrne sile kot kratko.Iz navedenih razlogov Evrocod 7 priporoča vsaj 5 m dolgprosti del sidra.Zato tudi različne dolžine sider na isti konstrukciji nisopriporočljive. Če se temu ne moremo izogniti, si lahkopomagamo tako, da daljša sidra izvedemo z večjimštevilom jeklenih vrvi (s tem povečamo togost sidra), četudiiz statičnih razlogov niso potrebne.Geotehničnana sidra –praktični vidikiSidrno silo prenesemo na steno lahko na več načinov:• Sidramo lahko neposredno skozi izvedeno steno ali skozipilote, ... Pri tem se moramo zavedati, da poškodujemoprerez pilota in nekaj armature.• Pred steno (n.pr. pilotno steno, zagatno steno alidiafragmo) izvedemo AB gredo, ali gredo iz drugačnihelementov, na katero učvrstimo sidrne glave. Grede imajoprednost v tem, da porazdelijo sidrne sile enakomernopreko večje dolžine stene in omogočajo prerazporeditev sil,če katero sidro popusti. V gredah armaturo okrog sidraposebej pripravimo in pustimo v njej odprtino za sidro.• Kjer ne potrebujemo zagatne ali betonske stene, lahkosidrno silo raznesemo na večjo površino z razširjeno glavo,ki je običajno iz armiranega betona.Geotehničnana sidra –praktični vidikiOvire …Večji problemi pri načrtovanju sidranja nastopijo, ko se vzaledju stene nahajajo cevovodi, predori ali druge ovire.Tedaj je potrebno dolžine in smeri sider prilagajati temoviram, pri dimenzioniranju vezne dolžine sidre pa jepotrebno upoštevati tudi spremenjena napetostna stanja vokolici sidra (n.pr. v neposredni bližini predora).Podoben problem predstavljajo morebitni zunanji vogalisten (glej sliko). Tudi v tem primeru je potrebno smeri indolžine sider prilagoditi konkretni situaciji.

Geotehničnana sidra –praktični vidikiGeotehničnana sidra –praktični vidikiSosedni objekti (okolica)Pri izdelavi vrtin za sidra pogosto posegamo pod sosednjeobjekte. Pri tem je potrebno paziti, da sosednjega objektaneposredno ne poškodujemo, še vedno pa lahko posrednovplivamo nanj: Zaporedna izdelava več sidrnih vrtin plitvo pod temeljemobjekta lahko povzroči lokalne posedke objekta in objekt selahko poškoduje. Nasprotno lahko pri injiciranju veznega dela sidra (šeposebno, če pri tem uporabljamo visoke pritiske – n.pr. jetgrouting) povzročimo dvižke tal in temeljev, kasneje paponovne posedke (ko začetni pritisk upade, injekcijskamasa pa je še nevezana – mehka).Vremski BritofGeotehničnana sidra –praktični vidikiZato je v takih primerih ni priporočljivo izvajati siderzaporedno, ampak najprej n.pr. 1., 4., 7, 10., ... nato 2,. 5.,8., 11, ... in nazadnje 3, 6, 9, 12, ... Injiciranje sider lahko povzroči povečanje pornih tlakov vzaledju konstrukcije in posledično premike stene(predvsem pri gibkih zagatnih stenah) proti gradbeni jami,pri napenjanju sider pa običajno ta premik uravnamo.Ko je nosilnost veznega dela problematična (majhna), silahko pomagamo predvsem z večjim premerom vrtine, karpomeni večjo trenjsko površino med injekcijsko maso inzemljino, ali pa s predhodnim injektiranjem (običajno jetgrouting) območja veznega dela. Po nekaj dneh v takopoboljšano območje veznega dela namestimo sidro.Protikorozijska zaščita siderSidra so konstrukcijski elementi, pri katerih je potrebnopoleg prenosa obremenitev (nosilnost) zagotoviti tudidolgoročno učinkovitost protikorozijske zaščite nosilnihjeklenih elementov (trajnost).Trajnost protikorozijske zaščite jeklenih delov, ki po vgradnjisider niso več dostopni, mora ustrezati času uporabe sider.Sama zasnova protikorozijske zaščite pa mora biti takšna,da je med uporabo omogočena sprememba sile napenjanja(SIST EN 1537 ) oz., da se pri spremembi sile napenjanjamed uporabo ne sme poškodovati (SIA V 191 ).Protikorozijska zaščita siderSIA V 191 zahteva, da se na vsakem vgrajenem in napetemsidru, z meritvijo električnega upora, preskusi električnaizolacija med glavo sidra in konstrukcijo kot tudi med kablomin temeljnimi tlemi, pri čemer ustrezno visoka upornostpotrjuje nepoškodovanost ovoja.Tudi SIST EN 1537 za sidra, kjer je kabel sidra zaščiten le zenim slojem zaščitne cevi, zahteva izvajanje in-situpreskusov nepoškodovanosti ovoja z meritvijo električneupornosti, pri čemer je natančno navedeno v katerih fazahvgradnje sidra naj se meritve izvajajo. Standard SIST EN1537 pa, kot je že navedeno, zahteva tudi kontrolne meritveelektrične upornosti kadarkoli v življenjski dobi sidra, nenavaja pa določil v zvezi z nezadostno izolacijskoupornostjo sider.

Protikorozijska zaščita siderProtikorozijska zaščita siderNeoporečnost polietilenskega ovoja sidra kakor tudi splošnaelektrična izoliranost od tal in sidrane konstrukcije jedokazana, če pokaže dokončno injektirano in napeto sidropri merni napetosti 500V enosmernega toka izolacijskoupornost R I ≥ 0.1 MΩ.Glede na to relativno visoko zahtevo, SIA V 191projektantom dopušča, da po lastni presoji tolerirajo določendelež sider z nezadostno upornostjo (R I < 0.1 MΩ).Ob tem pa je potrebno upoštevati naslednje: delež izpadlihsider ne sme preseči 10% števila vseh vgrajenih sider, sidraz nezadostnim električnim uporom R I morajo biti približnoenakomerno porazdeljena po sidranem objektu, priznavanjedeleža izpada pa mora projektant tudi pisno utemeljiti.Pri sidrih, s prenizko izmerjeno vrednostjo izolacijskeupornosti (R I < 0.1 MΩ), je potrebno z meritvijo ozemljitveneupornosti R II med glavo sidra in armaturo objekta, pri merninapetosti 40 V izmeničnega toka, dokazati, da glava sidra niv stiku z armaturo sidrane konstrukcije (R II ≥ 100 Ω). Ker soizmerjene vrednosti pri tej meritvi odvisne od vremenskihvplivov in vlažnosti v območju glave sidra, jo je potrebnovečkrat ponoviti pri čemer se v končni presoji upoštevanajvečja izmerjena vrednost. V kolikor je izmerjena vrednostmanjša od 100 Ω, je potrebno izvesti sanacijske ukrepe,tako da vrednost RII pred dokončno namestitvijo zaščitnekape pri vsakem sidru doseže predpisano minimalnovrednost.Projektiranje na mejno stanjeuporabnosti(1)P Pri kontroli mejnega stanja uporabnosti sidranekonstrukcije se sidra upoštevajo kot vzmeti.(2)P Pri prednapetih sidrih (npr. injektirana sidra) se sidroupošteva kot elastično, prednapeto vzmet.(3) Pri analizi projektnega stanja navedene v točki 8.6(2)P jepotrebno upoštevati najbolj neugodno kombinacijominimalne ali maksimalne togosti sidra in minimalne alimaksimalne sile prednapetja.(4) Pri določitvi sile mejnega stanja uporabnosti je potrebnoupoštevati modelni faktor, s katerim zagotovimo, da jeodpornost sidra dovolj varna.OPOMBA: Vrednost modelnega faktorja je lahko določenaz Nacionalnim dodatkom.Projektiranje na mejno stanjeuporabnosti(5) Če neprednapeto sidro upoštevamo kot (neprednapeto)vzmet, je potrebno izbrati takšno togost, da zagotovimokompatibilnost med izračunanimi pomiki podpiranekonstrukcije in pomikom ter raztezkom sidra.(6) Upoštevati je potrebno učinke kakršnihkoli deformacijbližnjih temeljev, ki so posledica sile prednapetja sider.Nadzor in tehničnono opazovanje(1)P Kjer je smiselno, mora izvajanje nadzora intehničnega opazovanja slediti pravilom, ki so podana vpoglavju 4 tega standarda ter v točkah 9.10 in 9.11standarda EN1537:1999.Kontrola sistemov sidranjaKontrola (zlasti trajnih) sider je zelo pomembna. Sestoji izveč faz:Vgradnja in testiranje testnih sider pred pričetkom gradnje‣ Certifikat‣ Ustreznostni preskus; Izvede se vsaj tri ustreznostnepreskuse za vsako vrsto tal in konstrukcije.Namen tega je preveriti nosilnost projektiranih sider naterenu. Sidra se napne na predpisano obtežbo in seopazuje odnos med silo in raztezkom sidra.

Kontrola sistemov sidranjaMed izdelavo sidra se vodi zapisnik vrtanja in kasnejevgradnje ter injektiranja sidra. Zapisnik o vrtanju omogočaverifikacijo predvidene geološke zgradbe, zapisnik o vgradnjiin injektiranju sidra pa morebitne posebnosti, ki lahkopomenijo slabosti v izvedbi (prevelika ali premajhna porabainjekcijske mase).Testiranje vsakega sidra med prednapenjanjem na delovnoobtežbo (odobritveni preskus). Pri tem vsako sidropreizkusimo na 25% večjo obtežbo kot je predvidena silazaklinjenja sidra (P 0 ) in ugotavljamo ali sidro takoobremenitev prenaša brez prekomernih deformacij (lezenje),ki bi kasneje povzročile upadanje sidrne sile. O testiranju sevodi natančen zapisnik.Kontrola sistemov sidranjaSidro preverimo glede trajnosti na električno upornost medjekleno natezno vezjo in zemljino. Upornost mora znašatipreko 0,1 MΩ.Izbrana sidra opremimo z merilci sidrne sile, ki omogočajospremljavo sidrnih sil v konstrukciji ob napredovanjugradbenih del in sprememb v okolici konstrukcije.Omogočajo pravočasno ukrepanje v slučaju nepredvidenihdogodkov.TEHNIČNO NO SOGLASJETrajna prednapeta geotehnična sidra morajo zagotavljatidolgoročno varnost in stabilnost sidrane konstrukcije.Priporočilo SIA V 191 [9] tako zahteva, da je potrebno spredhodnimi sistemskimi preskusi ugotoviti, ali predvidenisestavni materiali in konstruktivni detajli izpolnjujejopostavljene zahteve. Za vsak tip trajnih prednapetihgeotehničnih sider, vgrajenih v okviru Nacionalnegaprograma izgradnje AC v Republiki Sloveniji je zato potrebnopredhodno izvesti postopek vrednotenja skladnosti sider spredpisanimi zahtevami.Zavod za gradbeništvo Slovenije je zato, kot neodvisnicertifikacijski organ, pripravil certifikacijsko shemo spodanimi aktivnostmi, ki jih je pri tem postopku potrebnoizvesti.TEHNIČNO NO SOGLASJE• potrditev tehnične dokumentacije o sidru, ki celovito podajaopise, navodila in kriterije za izdelavo in ravnanje s sidri;• ogled proizvodnega obrata sider in presoja sistemanotranje kontrole proizvodnje;• neodvisna kontrola kakovosti sestavnih materialov sidravključno s potrditvijo recepture cementne injekcijske maseza zalivanje sider;• pridobitev oz. predložitev soglasja za uporabo sistemaprednapenjanja pri sidrih;• izvedba aktivnosti z vgradnjo sider na poskusnem polju, kipoleg preveritve izvajanja predvidenih postopkov innosilnosti sider zajema tudi sistemski preskus delovanjaprotikorozijske zaščite sidra z meritvijo električne upornostiR I in R II , ki služi kot končna potrditev izpolnjevanjapredpisanih zahtev.