9. vaja LEPLJENI NOSILCI 1. Zasnova

4 m9. vajaLEPLJENI NOSILCIDimenzioniraj lepljene nosilce, ki sestavljajo nosilno konstrukcijo strehe na pokriti tržnici s 4 × 8stojnicami oziroma prodajnimi pulti. Uporabi 3 cm debele deske oziroma lamele iz mehkega lesa,kvalitete GL 32c. Ker je nosilec pretežno upogibno obremenjen, uporabi lepljen nosilec skombiniranimi lamelami, kjer so lamele ob tlačnem in nateznem robu nosilca višjega trdnostnegarazreda kot v osrednjem delu nosilca.1. Zasnova26 mSlika 1Prečni prerez pokrite tržnice, katere nosilno konstrukcijo strehe tvorijo lepljeni nosilci.

4 m 4 m 4 m 4 m 4 m 4 m 4 m 4 m 4 m 4 mhodnikhodnik40 m42 m12 m12 m24 m26 mSlika 2Tloris pokrite tržnice, katere nosilno konstrukcijo strehe tvorijo lepljeni nosilci.Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 2

2. PodatkiDolžina nosilcev meri 26 m. Široki so 20 cm. Medosna razdalja med nosilci je 4 m.Dolžina nosilca:Razdalja med podpornimi stebri:Širina nosilca:Razdalja med nosilci:L = 26 mL 0 = 24 mb = 20 cm = 0,20 me = 4 mNaklonski kot strešine: α = 3,3°Debelina lamel:t = 3 cm3. Statični sistem24 m26 mSlika 3Statični sistem.4. Materialne karakteristike lameliranegalepljenega lesaPreglednica 1 Karakteristične vrednosti trdnosti, deformacijskih lastnosti in gostotekombiniranega lameliranega lepljenega lesa.kombinirani lepljeni lestrdnostni razred GL 24c GL 28c GL 32c GL 36cupogibna trdnost f m,g,k 24,0 MPa 28,0 MPa 32,0 MPa 36,0 MPanatezna trdnost f t,0,g,k 14,0 MPa 16,5 MPa 19,5 MPa 22,5 MPaf t,90,g,k 0,35 MPa 0,40 MPa 0,45 MPa 0,50 MPatlačna trdnost f c,0,g,k 21,0 MPa 24,0 MPa 26,5 MPa 29,0 MPaf c,90,g,k 2,4 MPa 2,7 MPa 3,0 MPa 3,3 MPastrižna trdnost f v,g,k 2,2 MPa 2,7 MPa 3,2 MPa 3,8 MPamodul elastičnosti E 0,g,mean 11600 MPa 12600 MPa 13700 MPa 14700 MPaE 0,g,05 9400 MPa 10200 MPa 11100 MPa 11900 MPaE 90,g,mean 320 MPa 390 MPa 420 MPa 460 MPastrižni modul G g,mean 590 MPa 720 MPa 780 MPa 850 MPagostota ρ g,k 350 kg/m 3 380 kg/m 3 410 kg/m 3 430 kg/m 3Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 3

4.1 Delni varnostni faktorjiDelni varnostni faktorji so odvisni od vrste lesa ter od vrste in kombinacije zunanjih obtežb.Les sodi v 2. razred uporabnosti.Merodajna je kratkotrajna obtežba.Preglednica 2 Delni faktorji γM za lastnosti materiala in odpornosti (EN 1995-1-1:2005, 2005,stran 26).Osnovne kombinacijeγ MMasivni les 1,3Lepljeni lamelirani les 1,25LVL, vezani les, OSB 1,2Iverne plošče 1,3Vlaknene plošče, trde 1,3Vlaknene plošče, srednje trde 1,3Vlaknene plošče, MDF 1,25Nezgodne kombinacije 1,0Preglednica 3 Vrednosti modifikacijskega faktorja k mod za lepljeni lamelirani les (EN 1995-1-1:2005, 2005).Material Standard RazreduporabeLepljenilameliranilesRazred trajanja obtežbeStalnivplivDolgotrajnivplivSrednjetrajni vplivKratkotrajnivplivEN 1 4080 1 0,60 0,70 0,80 0,90 1,102 0,60 0,70 0,80 0,90 1,103 0,50 0,55 0,65 0,70 0,90Trenutnivpliv4.2 Projektne trdnosti lameliranega lepljenega lesaProjektne trdnosti lesa izračunamo po izrazu (1)fd kmodfkM. (1)Preglednica 4Projektne vrednosti trdnosti kombiniranega lameliranega lepljenega lesa,trdnostnega razreda GL 32c.trdnostni razredGL 32cupogibna trdnost f m,g,d 20,48 MPanatezna trdnost f t,90,g,d 0,288 MPatlačna trdnost f c,90,g,d 1,92 MPastrižna trdnost f v,g,d 2,048 MPaLesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 4

5. Obtežba5.1 Stalna obtežbag' 1,00kN/mp22gp g'pe1,00kN/m4m 4,00kN/m(2)5.2 Spremenljiva obtežba – snegObtežba s snegom je spremenljiva nepomična obtežba. Odvisna je od vetra, nihanj temperature inverjetnosti snežnih padavin. Poleg tega je odvisna še od oblike, toplotnih lastnosti in hrapavostistrehe, od sosednjih stavb in terena v okolici objekta.Obtežba snega na streho je podana z enačbo (3)s i Ce Ct sk, (3)kjer soμ iC eC ts koblikovni koeficient obtežbe snega,koeficient izpostavljenosti,toplotni koeficient,karakteristična obtežba snega na tleh.Karakteristična vrednost obtežbe snega je v Sloveniji določena glede na območje in nadmorskovišino.Preglednica 5 Enačbe za računanje obtežbe snega na tleh v odvisnosti od nadmorske višine A.conas k [kPa]A1 0,651 [1 + (A/728) 2 ]A2 1,293 [1 + (A/728) 2 ]A3 1,935 [1 + (A/728) 2 ]A4 2,577 [1 + (A/728) 2 ]M1 0,289 [1 + (A/452) 2 ]Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 5

Slika 5 Oblikovni koeficienti obtežbe snega pri dvokapnici μ·α 1 .5.3 Obtežni varnostni faktorjiObtežni varnostni faktorji so odvisni od vrste in kombinacije zunanjih obtežb ter od ugodnegaoziroma neugodnega delovanja stalne obtežbe.Projektna vrednost vpliva F d je določena z izrazom (7)Fd F , (7)Frepkjer staγ FF repdelni varnostni faktor,reprezentativna vrednost vpliva.Reprezentativne vrednosti obtežb so:- karakteristična vrednost Q k ,- kombinacijska vrednost ψ 0·Q k ,- pogosta vrednost ψ 1·Q k ,- navidezno stalna vrednost ψ 2·Q k .Kombinacijski faktorji so podani v preglednici.Preglednica 7 Kombinacijski faktorji ψ (SIST EN 1990:2004, stran 39).vrsta vpliva ψ 0 ψ 1 ψ 2koristna obtežba na strehah (kategorija H) 0 0 0obtežba s snegom 0,6 0,2 0,0obtežba z vetrom 0,6 0,2 0,0Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 7

Preglednica 8 Delni varnostni faktorji za obtežbo (SIST EN 1990:2004).projektna situacijamejno stanje nosilnosti MSN mejno stanje uporabnosti MSUγ G γ Q γ G γ Qosnovnaugoden vpliv 1,0 0 1,0 0neugoden vpliv 1,35 1,5 1,0 1,0nezgodna 1,0 1,0 - -Mejna stanja, ki se nanašajo na varnost ljudi in varnost konstrukcije upoštevamo kot mejna stanjanosilnosti. Prekoračitev mejnih stanj nosilnosti pomeni odpoved konstrukcije in kasnejšoodstranitev ali rekonstrukcijo. Računske vrednosti zunanjih vplivov se določijo z ustreznimkombiniranjem delujočih obtežb.Osnovne obtežne kombinacije izračunamo z izrazom (8)G, jGk, j""Q,1Qk,1""i1Q,i0, iQNezgodne obtežne kombinacije izračunamo z izrazom (9)Gk, j""Ak" "1,1Qk,1""i12, iQk,ik,i. (8). (9)Mejna stanja, ki se nanašajo na delovanje konstrukcije, udobje ljudi in videz gradbenega objekta,upoštevamo kot mejna stanja uporabnosti.Upoštevati moramo tri kombinacije vplivov:- karakteristično obtežno kombinacijoGk, j""Qk,1""i10, iQk,i- pogosto obtežno kombinacijoGk, j""1,1Qk,1""i12, i, (10)Qk,i- navidezno stalno obtežno kombinacijoGk, j""i12, iQk,i, (11). (12)Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 8

6. Obremenitev6.1 Prečne sileV pL L0p x 0 x 2 L L L0L L0, p x x 2(13)L0 x Lz 2 2L p x L224 m26 mSlika 6Diagram prečnih sil vzdolž nosilca.g L04kN/m 24mV z , g , max 48kN2 2(14)qs L04,84kN/m 24mVz , s,max 58,08kN2 2(15)Vz, d,max1 ,35Vz,g,max1,50Vz,s,max1,3548kN1,5058,08kN151,92kN(16)6.2 Upogibni momenti2 p xL L00 x 22L L0, x 2(17)L0 x L p 22 L L0 2x 2L x L L L y 0 42 p 22 L x L x L 22M pLesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 9

24 m26 mSlika 7 Diagram upogibnih momentov vzdolž nosilca. L L 4kN/m 26m2 24m - 26mg L 20M y , g , max 286kNm88(18) L L 4,84kN/m 26m2 24m - 26mqs L 20My , s,max 346,06kNm88(19)My, d,max1 ,35My,g,max1,50My,s,max1,35286kNm1,50346,06kNm 905,19kNm(20)Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 10

7. Dimenzioniranje7.1 NapetostiZa izračun normalnih in tangencialnih napetosti privzamemo naslednje izrazeyyyzzzx m,dxMWzxx( M )x x x xzy v,dm,dx x xy,MtgWxxzxxM2 y 2, 90, d m,dtg tgWz.cytg,(21)(22)(23)Glavne napetosti in smer glavnih napetosti so1,2 2 2 xx zzxx zz 2x 2xxx 1 1 tgx 02,,22tg2tgtg2tg2 2 tg 1tg 2xzxxx 2 xxzzxxxxxz,.(24)(25)(26)(27)σ 2 =0ασ 1φτ zxdx σ zzατ xzσ xxSlika 8Napetosti.7.2 Določitev višine nosilca ob podporiStrižne napetosti ob podpori soLesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 11

V2A3z,d , max0fv,g,d.(28)Izrazimo potrebni prerezAV2f3z,d , max20,potr 0,09891mv,g,d151,92kN2 2,304MPa3(29)in višino nosilcahA20,09891m0,20m0, potr0,potrb0,495m.(30)IZBEREMO: 25 desk, debeline 3 cm h 0 = 25·3cm = 75cm7.3 Določitev višine nosilca v slemenuVišina nosilca v slemenu jeL26mh h0 tg 0,75m tg3,3 1,5m22.(31)IZBEREMO: 50 desk, debeline 3 cm h 0 = 50·3cm = 150cm7.4 Kontrola napetosti v slemenu7.4.1 Normalne napetostiV temenskem območju morajo upogibne napetosti izpolniti naslednji pogojm, d kr fm,d,(32)pri čemer je k r zmanjševalni količnik, ki upošteva ukrivljenost posamezne lamele. Ker lepimolamele horizontalno, je k r = 1,0. Temenska upogibna napetost se izračuna z izrazomm,d6M klb y,d ,max2hap,(33)pri čemer je k l zmanjševalni količnik, ki upošteva ukrivljenost in nagib nosilca v temenskempodročju, v slemenu. Izračunamo ga po enačbikl k23 hap hap hap1 234 k k k r r r .(34)Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 12

haphapKer nosilec ni ukrivljen, velja k l = k 1 . Koeficient k 1 upošteva le nagib nosilcak2111,4tgap 5,4 tgap2 11,4tg3,3 5,4 tg3,3 1, 099 kl.6 905,19kNmm, d 1 ,099 13,26MPa k , 1,0 20,48MPa 20,48MPa2rfmd0,20m (1,50m)(35)(36)[σ m,d ]Slika 9Potek normalnih napetosti v slemenu.7.4.2 Radialne napetostiV temenskem področju mora največja natezna napetost pravokotno na vlakna σ t,90,d izpolnitinaslednji pogojt, 90, d kdiskvol ft,90, d, (37)t,90,d6My,d , max kp 0, 62b happdb.(38)Faktor, ki upošteva učinek porazdelitve napetosti v temenskem območju k dis , določimok dis1,4 1,7zaravne dvokapnein ukrivljene nosilcezadvokapnenosilce z ukrivljenim spodnjim robom.(39)0,5 hap 0,5 hapSlika 10Temensko območje.Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 13

Faktor prostornine določimo0,2Vk 0 vol V ,(40)pri čemer je primerjalni volumen V 0 = 0,01 m 3 .Prostornina temenskega območja znaša231 ,50m 0,20m 0,45m2V hap b(41)in mora ustrezati pogojuV2323h h0,75m 1,50m230 ap0,45m Vb L b 26m0,20m2233,90m2.(42)Po enačbi (31) sledik vol3 0,01m 30,45m 0,2 0,467.(43)Zmanjševalni količnik, ki upošteva ukrivljenost in nagib nosilca, se upošteva v temenskem območjunosilca in ga izračunamokp k2 hap 5 67 hap k k r r .(44)Ker nosilec ni ukrivljen, velja k p = k 5 . Koeficient k 5 upošteva le nagib nosilca. Izračunamo ga poenačbik5 0,2 tgap 0,2 tg3,3 0, 01153 k p.(45)Enakomerno porazdeljena obtežba na zgornji strani nosilca preko temenskega območjapdg gcosap qss4kN/m1,351,504,84kN/m 12,67kN/mcos3,3 .(46)Največja natezna napetost pravokotno na vlakna σ t,90,d po enačbi (38) je enaka t6905,19kNm12,67kN/m2, 90, d 0,01153 0,6 101,15kN/m20,20m1,50m 0,20m0,10115MPa.(47)in izpolnjen je pogoj (30)Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 14

t, 90, d 0,10115MPa1,40,4670,288MPa7.5 Določitev kritičnega prereza0,188MPa. (48)Kritični prerez nosilca je prečni prerez nosilca, v katerem se pojavijo največje normalne napetosti.Mesto kritičnega prereza določimo z odvodom normalnih napetostiddxyx 0crM yxWz.xxy(49)(50)Ker sta previsni polji kratki, tam ne bo največje normalne napetosti. Polje je simetrično glede nasimetralo skozi sleme. V levi polovici polja veljaM yp 22x 2x 2L x L L L 40,(51)W zxb 2hx6,(52)hx h h h 0 ap 02xL ,(53)Wzx2xb h0 hap h0L 62,(54)in normalne napetosti izrazimo sy226 p 2x 2L x L L L0x 22x4 b h h h 0ap0L 1,5 pb42L2x2 2 4h02h h x h h x hap02 2L x L L LLap000.(55)Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 15

18MPa16MPa14MPa12MPa10MPa8MPa6MPa4MPa2MPa0MPa0m 2m 4m 6m 8m 10m 12m 14m 16m 18m 20m 22m 24m 26m-2MPaSlika 11Največje normalne napetosti vzdolž nosilca.Z odvodom normalnih napetosti po spremenljivki xdd y ydxdx 2x d p 2x 2L x LL L xp 1,5 b 1,5 dx b 42 L2 2 4h02h aph0x haph0x h0L 42 24h02 2 82 4h04x 2L h h x h h x h 2x 2L x LL L h h x h h L2ap0Lap 4 2 L02 24h0h h x h h ap00L0ap0 x h020,2 L2ap0Lap0,(56)(57)določimo mesto kritičnega prereza nosilca 42 2 4h022 82 4h04xcr 2L h0 00 2 2 00 0 02 ap h xcr hap h xcr hxcrL xcrL L L h h x h h2 apcrapLLLL , (58)Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 16

162L8 L16 2L16 L8 L2 3 16h0h h x h h ap02 2h h x 8h h h ap2 3 8h0h h x h h ap2 2h h x 8h h h ap2L L h h x 4h L L h h 00000crapcrcrcr0L0L0crapapapap0000 x0 x2crcr x x 4h x2cr020 2Lhcr20apcr0,(59)8h L82 2 2 82 2h0 0 ap h hap h xcr4h0 L L0hap h0 xcr 2Lh0 4h0 L L0hap h0 0L L,0 4h8 22 2 82 8h082 2L L h h 4h L L h h 4 h h h h 2Lh 4h L L h h 2 00 ap 0 00 ap 0 ap 0ap 0 0 00 ap 0 L L LL ,cr 28h082 hap h0 hap h0xxcr,1 7,50m,x -13,00m.cr,2LL(60)(61)(62)Višina nosilca v kritičnem prerezu jehcr h2xcr27,50mh h 0,75m 1,5m 0,75m1,183m0ap 0L26m.(63)Prečne sile soVVVL 2 26m 2 x g x 4kN/m 7,5m 22kNz, g,cr cr crL 2 26m 2 x q x 4,84kN/m 7,5m 26,62kNz, s,cr cr s crx ,35V1,50V 1,35(22)kN1,50(26,62)kN 69,63kNz, g,cr cr1z,g,crz,s,cc,,,(64)(65)(66)upogibni momenti paMy,g,cr4kN/m4g42x 2x 2L x L L L crcrcr022 7,5m 2 26m 7,5m 26m 26m 24m 225,5kNm,(67)Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 17

hapMMy,s,crs 2x 2x 2L x L L L cr4,84kN/m4q4crcr022 7,5m 226m 7,5m 26m 26m 24m 272,86kNmx ,35M 1,50M 1,35225,5kNm1,50272,86kNm713,71kNmy, g,cr cr1y,g,cry,s,cr,.(68)(69)Normalne napetosti zaradi upogiba v kritičnem prerezu na spodnjem tegnjenem ravnem robuizračunamom , 0, d fm , d. (70)Normalne napetosti v kritičnem prerezu spodaj so2My,d , cr6My,d , cr 6713,71kN/mm, 0, d 15,31MPa f22m,g,dW b h 0,20m(1,18m)z,crcr20,48MPa. (71)Normalne napetosti zaradi upogiba v kritičnem prerezu na zgornjem tlačenem poševnem robuizračunamom, , d km, fm,d. (72)Če potekajo tlačne napetosti po poševnem robu, veljakm, fm,d11,5 fv, d 20,48MPa 1tg3,31,5 2,048MPa 1tg2 f f12m,dc,90,dtg 2 20,48MPa tg 1,92MPa223,32. (73) 0,903Normalne napetosti v kritičnem prerezu som, , dMWy,d , crz,cr6713,71kN/m0,20m (1,18m)6My,b h22d , cr2cr15,31MPa km, fm,g,d. (74) 0,90320,48MPa 18,50MPaσ m,α,dxcrσ m,0,dSlika 12Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 18Potek normalnih napetosti v kritičnem prerezu.

hcrRadialne tlačne napetosti so26My,d , cr 2 6713,71kN/m2c, 90, d tg 3,3 0,051MPa ,90, ,1,92MPa2aptgf2c g db h0,20m(1,18m). (75)Tangencialne napetosti socr( M ) ( V )v, dv,dv,d fv,g,d, (76)2M, ,6M( M ) y d cry,d , cr 6713,71kN/mv, d tgap tgtg3,32ap2Wb h0,20m(1,18m)z,cr2( V )3Vz,d , cr 369,63kN/mv, d 2b hcr20,20m1,18m v , d,max 0 ,883MPa fv,g,dcr0,883MPa, (77)0,442MPa, (78)2,048MPa. (79)[τ v,d (V) ] [τ v,d (M) ] [τ v,d ]Slika 13Potek tangencialnih napetosti.7.6 Kontaktne napetosti v nosilcu ob naleganju nasteberKontaktne napetosti v nosilcu ob naleganju na podporni steber soVzd,maxc, 90, d b aležiščefc,90,g,d.(80)Iz enačbe (81) izrazimo dolžino naleganjaaležiščeVb fzd,maxc,90,g,d151,92kN 0,396m0,20m1,92MPa.(81)IZBEREMO: a ležišča = 40cm (2 stebra h/b = 2×20cm/20cm)Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 19

8. Kontrola povesovPoves nosilca izračunamo v mejnem stanju uporabnosti.Poves nosilca je vsota povesa zaradi upogiba in povesa zaradi prečnih silv v M v V. (82)8.1 Trenutni pomikPv=124 m26 m24 m26 mSlika 14Diagram upogibnih momentov vzdolž nosilca.Trenutni pomik zaradi upogibnega momenta jevM 2L2MEy,dx0 0, g,mean M Iyy,1xxdx. (83)Upogibni moment zaradi zunanje obtežbe je4MSU MSU 122 g q 2x 2L x L L L My, d gszaradi virtualne sile pas12x22x2 L x L20L L00 x 2L L0L L0 x 2 2L L0 x L2,(84)Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 20

M y ,1 1 L L x22 L 02012xL L00 x 2L L0L x 2 2L L0x 2L0 x L ,(85)MSUMSUMy, d,max g My,g,maxs My,s,max1,0286kNm1,0346,06kNm 632,06kNm. (86)Vztrajnostni moment jeI yhIx3hxb 12x h h h yx0 ap 0,2xL ,2xb h0 hap h0L 12 .3(87)(88)(89)Trenutni pomik zaradi upogibnega momenta s predpostavko, da zanemarimo previsni polji, je enakvM2My,d , max L0 k 9 ,6E I . (90)0, g,meany,minUpogibni moment je enakMy, d,max My,g,d,max My,s,d,max 286kNm 346,06kNm 632,06kNm, (91)vztrajnostni moment nad podporo paIyxb h03L L0 h h 0,20m 0,75m 1,50m 0,75map120L1226m 24m26m 33 0,00878m. (92)Koeficient k σ upošteva spremenljivo višino nosilca [Gojković, M., Stojić, D., Drvene konstrukcije,Građevinski fakultet u Beogradu, Grosknjiga, Beograd, 1996.] in je enakLesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 21

3k h min1 0,81m 1 0,257, h h 1,50m0,81mmaxmin0,15 0,85 0,15 0,85 hmax1,50mpričemer jeL L026m 24mmin0 ap0 0,75m 1,50m 0,75m.h h h h 0,81m,L26mh h 1,50m.maxap3(93)Trenutni pomik je enakv M346,06kNm24m9,6 13700MPa0,00878m240,257 0,08m. (94)Pv=124 m26 m24 m26 mSlika 15Diagram prečnih sil vzdolž nosilca.Trenutni pomik zaradi prečne sile jevV 2L2LL02VGz,dxg,meanV Az,1x,sxxdx. (95)Prečna sila zaradi zunanje obtežbe jeMSUVz, d g g sMSU qs x L x 2 x LL L00 x 2L L0L L x 2 2L L0 x L20(96)zaradi virtualne sile paLesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 22

L L0 0 0 x 2 1 L L0L x V 2 2 2z ,11 L L L0 x 2 2 2 L L00 x L . 2(97)Trenutni pomik zaradi prečne sile lahko zanemarimo.Skupni trenutni pomik jeL024mvinst vM vV 0,08m 0,00m 0,08m vinst, dop 0,08m300 300 , (98)del pomika zaradi lastne težeg4kN/mvg, inst vinst0,08mg q 4kN/m 4,84kN/msqs4,84kN/mvg, inst vinst0,08mg q 4kN/m 4,84kN/ms0,037m, (99)0,044m. (100)8.2 Končni pomikKončni pomik je pomik po izvršenem lezenjuvfin vg,inst k v 1 k 01def s,inst 2 def vfin,dopVelja k def =0,80 in za srednje trajni vpliv ψ 2 =0,0, slediL200 . (101)L024mvfin 0,037m1 0,8 0,044m1 0,0 0,8 0,11m vfin, dop 0,12m200 200 . (102)8.3 Naklon strešineV nacionalnem dodatku je, zaradi nevarnosti zastajanja vode na ravnih strehah, podan najmanjšinaklon strešine 3,3 min 2% 1,15. (103)Lesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 23

9. Domača nalogaPovečamo višino nosilca.Minimalna višina nosilca:Minimalna višina nosilca:h 0 = 0,90 mh ap = 1,80 mLesene konstrukcije UNI GR 9. vaja, 2012 24