Projektne in <strong>konstrukcij</strong>skezahteve(1)P Pri projektiranju sidra in podrobnem opisu za izvedbo jepotrebno upoštevati kakršnekoli neugodne učinke nateznihnapetosti prenešenih v tla v širši okolici sider.(2)P Območje tal, v katerega se bodo prenašale nateznesile, je potrebno vključiti v terenske preiskave.(3)P Pri prednapetih sidrih mora sidrna glava omogočiti, dapramena sidra ali palico napnemo, jih preizkusnoobremenimo in zaklinimo ter, če je s projektom takozahtevano, sprostimo (razklinimo), razbremenimo inponovno napnemo.(4)P Sidrno glavo je potrebno pri vseh vrstah siderprojektirati tako, da dopušča kotne odklone sidrne sile,upoštevajoč točko 6.3 standarda EN 1537:1999, ter da jesposobna prevzeti deformacije, ki se lahko pojavijo medprojektno življenjsko dobo <strong>konstrukcij</strong>e.Projektne in <strong>konstrukcij</strong>skezahteve(5)P Kjer so v sidru kombinirani različni materiali jepotrebno njihove projektne trdnosti oceniti z upoštevanjemmedsebojne kompatibilnosti deformacij.(6)P Ker delovanje sider zavisi od prostih dolžin pramensider, je potrebno izpolniti naslednje zahteve:• sidrna sila mora delovati v tleh, ki so dovolj oddaljena odpodpirane prostornine tal, tako da nima škodljivega vplivana njeno stabilnost;• sidrna sila mora delovati v tleh, ki so dovolj oddaljena odobstoječih temeljev, da se izognemo kakršnimkolineugodnim učinkom nanje;• potrebno se je izogibati neugodnim medsebojnim vplivomveznih dolžin pramen sider, ki so vgrajena neposrednodrugo ob drugem.Projektne in <strong>konstrukcij</strong>skezahteve(7) Izogibati se moramo neugodnih medsebojnih vplivov medveznimi dolžinami sider, tako da je minimalna razdalja mednjimi 1,5 m.(8)P Uporabljajo se lahko samo tisti sistemi sidranja, ki so bilipreverjeni s preiskavami sider (glej EN 1537:1999) alisistemi, za katere obstajajo dokumentirane uspešneprimerljive izkušnje tako glede obnašanja kot tudi trajnosti.(9)P Smer pramen sidra mora biti navadno taka, daomogoča samonapenjanje pri deformacijah zaradipotencialnih porušnih mehanizmov. Če to ni izvedljivo, jepotrebno pri projektiranju upoštevati neugodne učinke.Projektne in <strong>konstrukcij</strong>skezahteve(10)P Pri injektiranih in uvrtanih sidrih je potrebnokarakteristično vrednost odpornosti na izvlek, Ra;k, določitina osnovi ustreznostnih preizkusov glede na 8.7 ali pa napodlagi primerljivih izkušenj. Projektno odpornost jepotrebno po izvedbi preveriti z odobritvenimi preizkusi.(11)P Obnašanje proste dolžine pramen prednapetihgeotehničnih sider je potrebno preveriti v skladu sstandardom EN 1537:1999.(12)P Če želimo zagotoviti, da se bo pri pogojih mejnegastanja uporabnosti sidro aktiviralo pri zmernih pomikih glavesidra, je potrebno uporabiti zadostno silo zaklinjenja.(13)P Protikorozijska zaščita prednapetih sider moraustrezati točki 6.9 standarda EN 1537:1999.Projektne in <strong>konstrukcij</strong>skezahteve(14)P Pri projektiranju protikorozijske zaščite sider zjeklenimi prameni je potrebno upoštevati agresivnost tal.(15) Če so za zaščito jeklenih pramen pred korozijo nujnopotrebna ustrezna sredstva, kot npr. uporaba zaščitnegaovoja ali t.i. ‘žrtvenega’ jekla, jih je potrebno specificirati.Projektne in <strong>konstrukcij</strong>skezahteve - pomembnoBistveni nosilni element sidra je natezna vez, ki jopredstavljajo jeklene palice ali jeklene vrvi. Natezna vezprenaša obtežbo s <strong>konstrukcij</strong>e na vezni del sidra.Mejne nosilnosti sider so običajno v razponu od 400 do 1800kN. Večje vrednosti dosežemo s sidranjem v gramozih inpeskih ter trdnih kamninah, nižje pa v koherentnih zemljinah.Sidra namestimo v pripravljeno vrtino, običajno nagnjenonavzdol za 15° do 25°. Pri manjših naklonih obstajajo lahkotežave z vgradnjo in injiciranjem, pri večjih naklonih pa sidrnasila pomembno prispeva k osni sili v podporni <strong>konstrukcij</strong>i,horizontalna komponenta pa je manjša.
Projektne in <strong>konstrukcij</strong>skezahteve - pomembnoPri trajnih sidrih je pomembna zanesljiva protikorozijskazaščita. V ta namen sidra vgrajujemo v plastične cevi, vsakosidro posebej pa po vgradnji preverimo glede na električnoupornost med glavo sidra in zemljino. Izmerjena upornostmora biti dovolj velika, da prepreči električni tok med sidromin okolico.Na trajna sidra je potrebno paziti vse od proizvodnje prekotransporta in do vgradnje, da se elementi elektroizolacije nepoškodujejo.Posebna pozornost je potrebna v okolju, ki je agresivno zabeton (strjeno injekcijsko maso).Geotehničnana sidra –praktični vidikiDolžino, položaj in naklon sider načrtujemo glede nageološko zgradbo tal v zaledju <strong>konstrukcij</strong>e in glede narezultate statičnih analiz. Položaj sidrnih glav in dolžinoveznega dela sider narekujejo statične zahteve, medtem konaklon sidra in dolžino prostega dela sidra določamopredvsem glede na geološko zgradbo tal ter glede naglobalno stabilnost.Zaradi globalne stabilnosti velja izkustveno načelo, da sevezni del sidra lahko prične za premico, ki poteka od dnaizkopa v zaledje pod kotom 40 0 (glej sliko). Z natančnejšimianalizami lahko lego veznega dela tudi drugače določimo.Geotehničnana sidra –praktični vidikiGeotehničnana sidra –praktični vidikiDolžina prostega dela vpliva na togost sidra.To pomeni, da bo dolgo sidro dovoljevalo večje deformacijestene, kratko pa manjše.Ali drugače: daljše sidro se bo moralo bolj raztegniti, čerazmere zahtevajo povečanje sidrne sile kot kratko.Iz navedenih razlogov Evrocod 7 priporoča vsaj 5 m dolgprosti del sidra.Zato tudi različne dolžine sider na isti <strong>konstrukcij</strong>i nisopriporočljive. Če se temu ne moremo izogniti, si lahkopomagamo tako, da daljša sidra izvedemo z večjimštevilom jeklenih vrvi (s tem povečamo togost sidra), četudiiz statičnih razlogov niso potrebne.Geotehničnana sidra –praktični vidikiSidrno silo prenesemo na steno lahko na več načinov:• Sidramo lahko neposredno skozi izvedeno steno ali skozipilote, ... Pri tem se moramo zavedati, da poškodujemoprerez pilota in nekaj armature.• Pred steno (n.pr. pilotno steno, zagatno steno alidiafragmo) izvedemo AB gredo, ali gredo iz drugačnihelementov, na katero učvrstimo sidrne glave. Grede imajoprednost v tem, da porazdelijo sidrne sile enakomernopreko večje dolžine stene in omogočajo prerazporeditev sil,če katero sidro popusti. V gredah armaturo okrog sidraposebej pripravimo in pustimo v njej odprtino za sidro.• Kjer ne potrebujemo zagatne ali betonske stene, lahkosidrno silo raznesemo na večjo površino z razširjeno glavo,ki je običajno iz armiranega betona.Geotehničnana sidra –praktični vidikiOvire …Večji problemi pri načrtovanju sidranja nastopijo, ko se vzaledju stene nahajajo cevovodi, predori ali druge ovire.Tedaj je potrebno dolžine in smeri sider prilagajati temoviram, pri dimenzioniranju vezne dolžine sidre pa jepotrebno upoštevati tudi spremenjena napetostna stanja vokolici sidra (n.pr. v neposredni bližini predora).Podoben problem predstavljajo morebitni zunanji vogalisten (glej sliko). Tudi v tem primeru je potrebno smeri indolžine sider prilagoditi konkretni situaciji.