Hrčkov list - osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

PresseinformationPolitische Prominenz bei Quadriga-VerleihungFranzösischer Außenminister Kouchner, ukrainischer Präsident Juschtschenko, timoresischerPräsident Ramos-Horta, ehemaliger polnischer Präsident Kwasniewski und Ex-AußenministerFischer als LaudatorenBerlin, 28. August 2007 - Die Quadriga wird als politischer Preis Deutschlands am Tag derDeutschen Einheit verliehen. Die Quadriga honoriert immer vier Persönlichkeiten oderInstitutionen und würdigt Vorbilder und Verdienste, die der Zukunft dienen.Preisträger in diesem Jahr sind: Bundeskanzler a. D. Gerhard Schröder, das Hamburger MagazinDer Spiegel, Königin Silvia von Schweden und die beiden Mütter Phyllis Rodriguez und AichaEl-Wafi.Der ehemalige Bundeskanzler Gerhard Schröder wird für das „Wagnis der Zäsur“ ausgezeichnet.Mit dem Credo, dass Politik in einer globalen und vernetzten Welt dem Prinzip Lernfähigkeitgenügen muss, hat er der Bundesrepublik im Inneren und Äußeren die Tür zum 21. Jahrhundertgeöffnet. Zur Maxime des Mehr Veränderung wagen bekannte sich auch AleksanderKwasniewski als Präsident der Republik Polen. Der Verein Werkstatt Deutschland setzt mitseiner Wahl als Laudator für Gerhard Schröder auch ein Zeichen für die deutsch-polnischeFreundschaft in schwierigen Zeiten.Seit seiner Gründung vor sechzig Jahren konstituiert sich im SPIEGEL eine räsonierende,reflektierende und kritische Öffentlichkeit. In seiner einzigartigen Doppelfunktion als Chronistund Akteur hat er wie kein anderes Medium Geschicke und Geschichte des geteilten undwiedervereinigten Deutschland geprägt. Das Hamburger Magazin initiierte und begleitete diegroßen Debatten und Diskurse der Republik. Die deutsche Demokratie ist zusammen mit demSPIEGEL erwachsen geworden. Eine Institution der Politik, der ehemalige Außenminister JoschkaFischer, würdigt den SPIEGEL als „Institution der Republik“.1 von 2

HRÈEK PRI BIOLOŠKEM KROŽKU- Je majhen glodalec z mehkodlako, kratkega stisnjenegatelesa z veliko glavo, na katerista dolga obla uhlja.- Ima razmeroma velike oèi,dolge svetle in redke brke terdolg dlakav rep.- Je sive barve, da se lahko skrijemed skale iste barve, ima dolgebrke, dokaj velika ušesa, mehkodlako in dolg rep.-Živi v suhih stepskih in gorskihpredelih južne Amerike vvelikih skupinah, najbolj sorazširjene v Èilu in Boliviji.- Dan preživi v votlini ali vskrivališèu med kamni,ponoèi pa prihaja ven in išèehrano, ki je izkljuènorastlinska, semena zdrobi kars taèkami.- Nima krempljev, saj jih zaživljenje v gorah ne potrebuje.- Ne prespi zime.- Samec ima od 15 - 20 samic,samica ima v naravi na letoeno leglo, v boljših razmerahpa celo tri, v leglu je 1 - 6mladièev.Meta Jelovèan,7.èMateja Urbanc, 7.èVALILNICA NOJEVLansko leto smo vam predstavili farmo nojev, kjer so sami odrasli noji. Ker panas je zanimalo, kako je z mladimi nojèki, kako se izvalijo, kje in kako, smoizpolnili obljubo, ki smo jo zapisali v lanskem Hrèkovem listu. Za vas smo siogledali valilnico nojèkov in sedaj je pred vami zapis o tem.Na lep sonèen èetrtek smo ses šolskim kombijem odpeljaliproti Mošnjam. Po polurnivožnji smo prispeli na cilj. Tamnas je že prièakal gospodBRANE KOZINC. Popeljal nasje do prostora nojenjaka, ki nasje spominjal na rastlinjak,vendar so se v njem podilimajhni nojèki, družbo pa so jimdelale papige, ki so prostoletale po prostoru. Tu smoizvedeli kar nekaj podrobnosti onojèkih ter naredili nekajfotografij. Nato nas je našgostitelj odpeljal še v valilnico,ki se nahaja v kleti stanovanjskehiše. Tam pa smo izvedeli vse ovzreji oz. valjenju nojèkov.Skupaj so na tej farmi vzrediliže kar 500 mladièev. Nojeprodajajo samo v skupinah, nepa po enega ali dva, sajpogosto ljudje mislijo, da en nojrabi zelo malo prostora, vendarpa je res, da en noj rabi pravtoliko prostora kot deset ali veènojev – za tek namreè!Ali veš?Èe noj nima dovolj prostora zatek, se mu prebava poleni inpotem nesorazmerno prirašèa,ne utrdi mišièevja in vezi, zaraditega pa pride do poškodbe nogoziroma deformacij.Da noje na farmi že od malegahranijo z briketi, ki vsebujejo veèbeljakovin, s starostjo pa seprehrana spremeni in tudisestava briketov.Da noji, ko se izvalijo, tehtajopribližno 1kg, v prvih štirinajstihdneh pa izgubijo 15% svoje teže.Èe je naravni postopek valjenjanojev, se sorazmerno izvali veèsamic kot samcev, privaljenju v inkubatorju pa je ravnoobratno.Da se noj v naravi prehranjuje ssemeni, travo, vèasih pa poje tudikakega polža ali miš, ker paimajo v naravi manj hrane, dljeèasa dozorevajo (dozori šele pripetih letih), farmski noj pa imahrane v izobilju, zato dozori že pridveh letih. Prehrana je približnoenaka, le da je farmskaobogatena z vitamini in minerali.V naravi noji prehodijo po veè kot150 km, da pridejo do vode.6Da se noj vali 42 dni. Èetrti danse v jajcu formira zraènimehurèek. Po desetih dneh sepriène razvoj. Noj se razvije vjajcu vedno na tisti strani, kjer jezraèni mehurèek. Ko nastopi èasza izvalitev, nojèek najprejprekljuva membrano, potem papride do zraènega mehurèka.Tam mu zraka zadostuje za dvadni. Èe v dveh dneh ne prekljuvalupine, pogine zaradipomanjkanja zraka.Nojeva jajca v inkubatorju

HRÈEK PRI BIOLOŠKEM KROŽKUMali nojèkiMali nojèek jeprikljuval na svetDa noj, ko je majhen, nima puha,ampak le nekakšne iglice.Videli smo tudi slike novorojenihnojev v živo jih nismo moglivideti, saj takrat ni bil èas valjenja,to se dogaja spomladi.Nekaj si jih lahko ogledate tudi vi.Vsi smo se ob tem obisku velikonauèili in upamo, da ste se iznašega prispevka tudi vi.Petra Ribnikar,Maruša Jošt, 7.b,Blaž Sokliè, 7.aNAŠE ŠOLSKE ŽIVALI NAPOÈITNICAHV uèilnici biologije imamo še vedno pravi živalski vrt, ki je letos še bogatejši. Najnaštejemo, katere živali kraljujejo tu: kratkodlaki hrèek Bajsi, dolgodlaki Hlaèko (žedrugi po vrsti), mali sivi ruski hrèek, èrnobela plešoèa miška, polži ahatniki terseveda najveèji èlan te drušèine, rjavo-èrno-beli morski prašièek Taèko.Redno skrbimo zanje, jim èistimohiške, jim dajemo hrano in vodo inseveda še vedno priboljške naše malice.Zelo radi pa jih vzamemo v roke,da se z njimi malo poigramo. Topoènemo pri urah biološkega krožkain med odmori, preden se priène poukbiologije. Ko pa so v svojih kletkah,jih opazujemo pri spanju – imajoskrbno narejeno ležišèe, da sepopolnoma skrijejo vanj, ali paopazujemo njihovo spretno plezanjepo ograji in “nabiranje” kilometrov obvrtenju kolesa. Še posebej hitra jeplešoèa miška, ki kadar ne spi,nepretrgoma teka ven in noter skozikartonast valj. Najbolj bister pa jeTaèko, saj ob šumenju vreèke že ve,da prihaja malica in to razglaša naglas z glasnim piskanjem.Naše živali pa gredo pogosto z namina poèitnice, saj bi jim bilo v prazni intihi uèilnici preveè dolgoèasno.Preberite, kako izgledajo njihovepoèitnice!Hlaèkove poèitniceTudi k meni sta prišla na poèitnicehrèek in morski prašièek. Zelolepo je skrbeti za take male živali.Še najbolj mi je bil všeè hrèekHlaèko. Èeprav je podnevi spal,sem se veliko igrala z njim. Vstal jeokoli sedmih zveèer. Takrat svaodšla v sobo, kjer ni nobenih lukenjin omar. Tekal je sem in tja terovohaval vsak kot. Nekega dne pa7sem v sobo prinesla še muco.Najprej sem se bala, da ga ne bipojedla, toda bila sem zelopreseneèena, ko sem videla, damuca hrèku ne stori niè žalega.Nekaj èasa ga je opazovala, natopa se ulegla na tla. Nato je do njeprilezel Hlaèko ter jo najprejovohaval. Iz maèje dlake je zaèeldelati posteljico, potem se jeudobno namestil in zadremal. Mucapa se je sklonila k njemu ter gapolizala po glavi. Konec tedna jeminil in morala sem se posloviti odHlaèka. Odnesla sem ga nazaj všolo. Po nekaj tednih, ko smo imelibiološki krožek, Hlaèka ni bilo veè vkletki. Uèiteljica nam je povedala,da je poginil. Bila sem zelo žalostna.

HRÈEK PRI BIOLOŠKEM KROŽKUUbogi Hlaèko! Sedaj imamo ženjegovega namestnika.Za božiè sem tudi jaz dobilahrèka. Zelo je podoben Hlaèku,razlikuje se samo po barvi. Jeèrnobel in je že navajen na božanjeter prijateljstvo. SAJ VENDARLEPO SKRBIM ZANJ!! Èe imatetudi vi kakšno domaèo žival, leposkrbite zanjo, kajti hvaležna vam boin vam to tudi pokazala. Bostevideli!!Ema Šolar, 6.aRuski hrèek na dopustuMed zimskimi poèitnicami sva zAnito dobili ruskega hrèka. Že na potidomov sva se sreèali s težavami, sajsva morali na avtobus, pa še moènoje snežilo. S težavo sva se prebili domojega doma. Tam sva se z Anitoposlovili in hrèek je bil moj. Doma soga vsi gledali, božali in dajali imena.Meni pa ni bilo nobeno všeè, zato jeostal kar hrèek. Mislim, da se je imelzelo lepo, saj je bil veliko èasa na mojipisalni mizi in se sprehajal. Zveèer,ko sem se odpravljala spat, pa jeodšel na “fitnes”. Vso noè je namreèpoganjal vrtljivo kolo. To se jeponavljalo ves teden. Potem pa jeprišla Anita in ga tudi ona vzela za enteden. S hrèkom je bilo zelo zabavnoin mislim, da je bilo všeè tudi njemu.Morda me bo še kdaj obiskal.Kristina Gornik, 6.aDrugi del dopustaTorej ruskega hrèka sem prejelaod Kristine. Moram priznati, da semsi vse skupaj drugaèe predstavlajala.Sprva sem se bala, da bi pri menipoginil, a se je vse dobro konèalo.Hrèka sem imela pri sebi v sobi.Vèasih, ko je bil buden podnevi, jeopazoval okolico. Ko je bil priprijateljici en teden, se je navadilnjene sobe, ko pa je prišel k meni, jebil ves zmeden. Mene pa je zmedloto, da je ves dan spal, ponoèi pa jepoganjal kolo, ki ga je imel v kletki.Nekega dne sem opazovala, kako jejedel. Zelo spretno je obraèal svojetaèke, pojedel je jedrce, lupino paodvrgel. Najraje je imel sonèniènasemena. Ko sem ga nekega dneiskala, sem ga našla trdno zavitega vsvojem ležišèu. Hotela sem ga prijeti,pa se mi je izmuznil iz rok in že ga nibilo nikjer veè. Kar naenkrat pa sezaène nekaj premikati pod slamo, topremikanje poteka vse do posodiceza hrano. Malo pred posodico seustavi. Iz majhnega kupèka slamepogleda glavica ruskega hrèka. Potem dogodku sem gaveèkrat opazovala,kako koplje nove rove. Odkrilasem, da ima podo-bne rove speljanepo celi kletki.Ponoèi je bilo pa najhuje. Posebnozame, ker rada ponoèi spim,hrèek pa ne. On je delal ravno obratno.Podnevi je spal, ponoèi pa se jezabaval s svojim kolesom in kletko.Neprestano je ropotalo. Ko je vrtelkolo, je zaèelo grozno škripati, takoda sem ga raje odnesla v drugo sobo,da sem lahko v miru spala. Predzadnjidan sem ga malo spustila izkletke, tako kot druge dni, vendartokrat nisem bila dovolj pozorna inhrèek je ubral svojo pot. Dobro dasem imela vrata zaprta in ni mogel vdruge prostore. Hrèek je veliko manjšiod mene in zato je lahko zlezel v šetako majhne luknjice moje sobe.Lovila sva se 15 minut, ko sem ga nakoncu le ujela. Minil je še en dan, kiga je hrèek kar prespal. Naslednji dansem ga odnesla nazaj v šolo in moje8življenje se je odvijalo spet po starem.Anita Jeriè, 6.aMorski prašièekna poèitnicahRada imam tople poletne mesece.Dnevi so dolgi in prijetni, pa šepoèitnice imam. Takrat imam dovoljèasa, da se lahko ukvarjam z živalmi.Že nekajkrat sem imela pri sebina “poèitnicah” šolskega hrèkaHlaèka in morskega prašièka, poimenu Taèko. Ker sem bila v èasupoèitnic tudi na morju, naDolenjskem in Štajerskem, so živalipotovale z mano. Vedno sem jimpripravila udobno in prijetnobivališèe. V trgovini sem dobilaveliko kartonasto škatlo, jo prekrilas polivinilom, nanj dala mnogoèasopisa, nato pa še slamo. Morskiprašièek je lahko tekal sem ter tja,se skrival in v miru spal zazavesicami.Veèkrat sem ga vzela v naroèjein se igrala z njim. Kadar je bil laèenali me je želel videti, se je oglašal zglasnim cviljenjem. Vedno je imeldovolj hrane in vode. Najraje odvsega pa je imel liste solate insemena. Morski prašièek mi je bil vveliko veselje, zato si želim, da bime še kdaj “obiskal”.Urša Preisinger, 6.èHlaèko v Uršinemvarnem zavetju

HRÈEK PRI BIOLOŠKEM KROŽKU“BIOLOGARJI” V LIPICIKrožkarji biološkega krožka smo na koncu šolskega leta odšli na “zaslužen”skupen izlet. Ali vas zanima kam? Potem pa preberite moj prispevek.V lepi jutranji zarji smo“biologarji” èakali na prihodavtobusa, ki se nam je vnestrpnem èakanju konènoprikazal. In že smo se peljali pocesti gor in dol mimo Ljubljane,Postojne in po krasu v Lipico.Vavtobusu ni manjkalo humorja,tako da je pot hitro in veseloDel èrede lipicancevZabava na višku!minila. Ko smo prišli na cilj, jebilo sonce že visoko na nebu.Brž ko smo izstopili, smo sezapodili v park, kjer so nas žeèakala otroška igrala. Na njih in vsenci pod drevesi smo preživelilep kos dneva. Tam smo sežogali, peli, malicali, skratkazabavali na celi èrti.Popoldne pa nas je sprejelprijazen vodiè, ki nas jeseznanil s konji, ki so dobili imepo tem kraju. To so znamenitilipicanci, katerih zgodovinasega v 16. stoletje.Vodiè nas jepopeljal po hlevih in ogradah vkaterih so se pasli ti beli lepotci.To so veliki, precej moèni konji.Gotovo že veste, da so odraslilipicanci beli, žrebièki pa sosprva èisto èrni, ko paodrašèajo, se jim barva poèasispreminja preko sive v popolnomabelo. Nekaterim konjem, kiso bili v hlevih, smo se lahkoèisto približali. Èe si mu poèasipribližal roko, te je ovohal in celodovolil, da si ga pobožal. Konjiso res èudovite in pametneživali.Nazadnje pa smo si ogledali šepredstavo, na kateri so se tilepotci izkazali, da so resinteligentni, kot se jim že nazunaj vidi. Konji so nastopali vveèjih ali manjših skupinah, patudi posamezno, brez ali zvprego. Tu se je videlo, kako stakonj in njegov dreser tesnopovezana, saj je bilo njunojahanje in izvajanje raznih likovtako, kot bi to delal le eden.S to predstavo se je naš izletbližal koncu. Ostalo nam je samoše nekaj prostega èasa, ki smoga preživeli na prostem. Prišel jeèas našega odhoda. In že smose peljali tja, od koder smo prišli.Ta kraj pa seveda vsi dobropoznate - ja našo šolo vendar.Izlet je bil pouèen in zabaven,utrdili smo verigo prijateljstva, kijo že tako utrjujemo v šoli in naraznih krožkih, tako tudi pribiološkem krožku.Hoti Holinski, 7.aANKETANAJ-NAJTudi v letošnjemHrèkovem listu je prostorza anketo.Nas krožkarje je zanimalopredvsem število živali, ki jihimajo uèenci naše šole ( nižja invišja stopnja ) doma kot svojeljubljence, poiskali pa smo tuditiste z najveèjim številom živali –istih ali razliènih. V našo anketosmo vkljuèili le uèence, ki imajotri ali veè živali, saj bi jih bilosicer preveè. Takih smo našli 59.9

HRÈEK PRI BIOLOŠKEM KROŽKUŠe posebej pa nas je zanimalotudi, kateri uèenci imajo domatakšne živali, ki jih najdemo redkokot domaèe ljubljence.Èe vas zanima, poglejte, kajsva ugotovili. Predstavljava vamNAJ LESTVICE!!!!!UÈENCI Z NAJBOLJ ZANIMIVIMI -NENAVADNIMI ŽIVALMIŽIVAL:kaèapušè. skakaèpolh, grlice, prepeliceIME UÈENCA/KE:Tina Jeriè, 5.cJure Ankrst, 5.aDavid Potoènik, 6.dLea Likozar, 6.èMateja Oman, 5.c11 (èinèila, miške, pes, ribice) - Sara Javornik, 6.è13 (hrèki, m. prašièki, papige, zajci,maèke, pes) - Marko Drolec, 8.b16 (pušè. skakaè, mucki, ribice, želve, papagaj, m. prašièek) -Lea Likozar, 6.èTistega prelepegamladojesenskega dne, ko je listje nadrevesih že porjavelo in sepomešalo med drugo rumeno teroranžno obarvano naravo, smodobili obisk. Ne, ni nas presenetilateta iz Primorja, ne, niso nas obiskalinovi sosedje, ampak nekdo drug,nekdo, katerega obisk je za nasmalo drugaèen. Pri sosedih se je šeslišal smeh in veselo razpoloženje,ampak jaz sem še sedela podjablano na vrtu. Tiho šumenje me jeprebudilo iz sanjanja. Naglo sem seobrnila, poskoèila pokonci in iskalakrivca, pogledala sem proti tlom inga zagledala. “Jež!” sem zavpila,nato pa za njim zagledala še enega.Majhna kot dlan, pa vendar dovoljvelika, da se ti srce ob njiju razneži.Prišla sta nas obiskat, nato pa odšlaneznano kam, neznano kdaj. To jeuganka za FBI, smo menili, ko je èezÈe še niste lastnik kakšnegadomaèega “ živalskega “ljubljenèka, pa vas je ob branjute ankete in drugih prispevkov oUÈENCI Z NAJVEÈJIM ŠTEVILOM10živalih prijelo, da bi ga imeli, sekar hitro odloèite zanj. Bostevideli, kako prijetno je imeti kogaizmed njih!Maja Zupanèiè in Petra Studen, 7.aNAJVEÈJE ŠTEVILOŽIVALIŠTEVILOUÈENCEV301077111HRÈKOVI PRIJATELJIMALO DRUGAÈEN OBISKkak teden že naša družina iskala,odkod prihajata. Stara komaj nekajtednov, sta vsak veèer prihajala knam. Èeprav veljajo ježi za plahe,nezaupljive živali, tokrat ni bilo tako.S tem, da smo jih lahko božali,vemo, da še dodobra nepoznata tega krutegasveta. Tako ju je vsakveèer èakala rumena,soèna hruška in svežemleko. Tiho sem poèakala,da odideta in jima sledila.Saj to sploh ni mogoèe.Pod ograjo je bila skopanaluknja, korenjaka pa karpod njo in nato podsosedova drva. Naslednjidan ju je pri jedi zasledilnaš pes, zato sta ježaodpeketala domov karskozi luknjo v ograji. Dnevi sominevali in kmalu sta ježa odšla.ŠTEVILOŽIVALI345681113Eden od njiju je kak teden šeprihajal, drugega veè ni bilo k nam.Upam, da nas prihodnjo jesenspet obišèeta, saj nas je njun obiskvsakiè znova razveselil.Ana Hudobivnik, 7.BPrišel sem po slastno hruško!

HRÈKOVI PRIJATELJIŽe v lanskem Hrèkovem listu sem vam predstavilamoj mali živalski vrt, tudi letos vam bom napisala nekajo njem.Mojemu malemu živalskemu vrtu se je pridružilnov èlan. Tokrat je to budra ali bolj znana kot morskiprašièek. Ker je samièka, smo ji dali ime Bebika.Èez poletne poèitnice sem imela namreè v varstvušolskega morskega prašièka Taèka. Taèko se mi jezelo priljubil in vsi smo imeli z njim veliko veselja.Ugotovili smo namreè, da je Taèka samèek in nesamièka, èeprav ima èisto žensko ime. Ker sem Taèkaob zaèetku novega šolskega leta morala vrniti nazajv šolo, mi je mami obljubila novega. Tako mi je nekegadne iz Ljubljane prinesla Bebiko.Bebika bo sedaj stara okoli 8 mesecev in je skorajštirikrat veèja, kot je bila tedaj, ko sem jo dobila. Jetemno rjavo, skoraj èrno, svetlo rjavo in belo lisasta.Na glavi ima kar precej velike uhlje, njeni temno rjaviMucki so bili vedno moji najboljši živalskiprijatelji. Vedno sem si želela enega, ki bi me imelzares rad. Ampak pri nas je bilo to vedno zelotežko, saj imamo doma že kužka, in to celo dva,majhno želvico in ptièka. Mucek bi bil med njimipravi vsiljivec. To pomeni, da bi mucek lahkopojedel ptièa in ranil želvico, za konec pa bi njeganapadel pes. Zdaj pa, ko je vse na pravem mestu,bi ga lahko imela. V šoli smo imeli akcijo oddajanjaživali. En mucek je tako prišel v mojeroke.Tisti dan je bil zame nekajposebnega. Dobila sem lepo Mimi èrnebarve, z belo pentljico okrog vratu.Imava se zelo radi. Cele dneve se igravain loviva po hiši. Zveèer pa se pride kmeni malo “pocrkljat”. Mimi je zelopametna in si izmisli kak poseben gib,da bi pritegnila mojo pozornost. Najrajeima mene, mami in mogoèe malo oèka.Sestre in brata pa niti ne povoha, kajšele, da bi se z njima igrala. Kot sem žeprej omenila, je zelo pametna, sploh paglede igranja in hrane. Postavi se nazadnje noge, prve dvigne in zaènemijavkati. Ob njej se lahko ves dan samosmejim. Jé èisto vse, od kosila pa tja doveèerje. Kar pa se tièe spanja je zelopridna; pozno gre spat in pozno vstane,vèasih se ji to zgodi celo podnevi. PrviMOJ MINI ZOO - 211oèesci pa so na glavi precej skupaj in ji dajejo nekamžalosten izgled. Okoli ust ima kratke bele brke in vustih prave glodalske zobe, ki te kar moèno zagrabijoza prst. Na sprednjih taèkah ima 4, na zadnjih pa 3prstke s krempeljci.Ker zelo rada je, je že kar precej okrogla. Razenrazliènih semen ima najraje zeleno solato. Na tedenpoje kar celo glavo endivije solate. Rada je tudi sadje,posebno pa rada vzame iz rok rozine.Vèasih po kletki veselo skaèe, posebno z zadnjiminogami se odriva od tal. Velikokrat se tudi oglaša zvisokim piskajoèim glasom. To se dogaja posebnotedaj, ko odpiramo predal, kjer je shranjena solata.Oglaša se tudi tedaj, èe jo oponašam. Bebika je tudiposebno zanimiva za moje maèke, ki kar lep èaspresedijo ob njeni kletki.Lea Likozar, 6.èDAN, KO JE V NAŠO HIŠO PRIŠLOMAÈJE VESELJEdan me je zbudila ob štirih ponoèi, nato pa je vesdan spala. Z njo se lahko pogovarjam kot sèlovekom. Do nje èutim nekaj posebnega, z njoravnam in se pogovarjam, kot da bi bila èlovek.Mimi je èudovita mucka, ki jo imam takozelo rada, da je ne bi mogla nikoli zapustiti in jodati drugim ljudem, saj bova za vedno najboljšiprijateljici.Anja Mrak, 5.èJaz Mimi in moja dva bratca, ko smo bili majhni insmo živeli še skupaj.

HRÈKOVI PRIJATELJIHIŠNI LJUBLJENÈKIPri nas imamo veliko živali.To so hrèki, pes, maèka,papagaj, mongolski skakaèi inmiške.Brat pa ima nenavadnegahišnegaljubljenèka, kaèoDarwin. Uvršèamoga med rdeèerepeudave. Ker ninevaren, ga imamvelikokrat v rokah.Saj to ni takogrozno, kotnekateri mislijo, šeprijetno je, ko titako leze po roki.Vsakih osem dnimu je potrebnodati miš. Zelo radjih je. Zanimivo jegledati, kakopožira celo miš. Enkrat namesec se zlevi. Takrat mupostanejo oèi motne in kerpotrebuje vlago, ga je potrebnomoèiti z vodo, da se hitrejezlevi. Zdaj je dolg približno75cm, zrastel pa bo tja do dvehmetrov in pol. Njegovaživljenjska doba je 40 let.Zdaj pa vam bom povedalanekaj o ostalih živalih. Hrèke,miške in mongolske skakaèeimava v posebnem prostoru.Tam imava vse, kar potrebujejo.Jaz imam hrèka, ki mu je imePikica. Veèinoma spi, aponavadi, ko jo poklièem,pogleda iz svoje hišice. Je zelolena, ko pa je spušèena, pa karšviga sem ter tja. Vsak dan tudiona dobi svoj delež hrane.Najraje je solato in sonèniènaKaèa rdeèerepi udav.semena. Stara je 8 mesecev inv tem èasu sem se je takonavadila, da je ne bi dalanikomur.Skakaèi so zelo urne živalice.Imava samèka in samièko, kista bila že dvakrat starša.Prvikrat so bili trije malinadebudneži. Zdaj pa sta biladva. Zelo rada jesta iz roke,ampak vseeno raje ostaneta vterariju. Nekega dne nama jesamièka ušla. Bila je takoprestrašena, da se tudi ganilani. Z nekaj truda pa sva jo leujela.V tem prostoru je tudi 5 miši,dve mladi in tri odrasle. Èepravnimajo takega pomena, kot npr.hrèek, jih moram vsaj omeniti,saj tudi kaèane bi preživelabrez njih. Vsakdan pa dobijovsaj kanèekpozornosti.Tudi na psa,maèko inpapagaja nasmem pozabiti.Pes je majhen,èrn mešanèekz imenom Tedi.Tudi on dobivsak dan svojopozornost, sajje èuvaj in si jozato zasluži še posebej. Maèkapa je bela perzijka, ki veèinodneva prespi. Rada pa secrklja, ampak kadar ji je dosti,lahko tudi opraska. Ime ji je Lizain je zelo ponosna na svojobelo dlako, ki jo je potrebnovsak dan èesati. Papagaj Pepipa se dan za dnem gleda vogledalo, tudi iz kletke noèe,poje hrano in popije vodo,potem pa se gleda in gleda,veèkrat pa tudi glasno èivka.No, tako, zdaj smo pa prikoncu. Predstavila sem vamnajine živali, ki jih imava zelorada.Tina Jeriè, 5.cMISSI IN SEDEM PSIÈKOVNaš èlan družine je tudištiriletna psica Missi, ki spadamed aljaške malamute. Avgusta1998 smo se odloèili, da jo bomoparili s psom iste pasme,Silverjem po imenu. Parjenje jebilo uspešno, saj se je Missintrebuh iz dneva v dan veèal.Kmalu ni veè mogla teèi in serazigrano poditi za žogo. Bili smov hudih skrbeh, saj ji je pošeltudi tek za hrano. Niti njeninajljubši piškoti ji niso veè prijali.Naše skrbi so se veèale,13veterinar, ki jo je pregledal, pa jedejal, da je z Missi vse v redu inda lahko kmalu prièakujemo njenpodmladek.Èetrtega oktobra je Missi celdan in celo noè kotila mladièe vsvoji uti na vrtu. Ni se ganila iz

HRÈKOVI PRIJATELJIkoèe. Od tam smo slišalicviljenje, podobno cviležumajhnih mišk. Zjutraj je oèi prizajtrku oznanil, da imamo sedemnovih èlanov pasje družine,šest psièkov in eno psièko. Sprvase je Missi zelo bala za svojemladièke in ni rada videla, da jekdo šaril okrog nje. Tri dni nistopila iz koèe. Hrano smo jiponujali, ampak je ni hotela. Pilaje samo vodo. Bila jo je samakost in koža, mladièi pa soneprestano sesali. Ker smo sebali, da bo Missi podlegla, smozaèeli mladièe trikrat na dandohranjevati z injekcijskobrizgalko. Po nekaj dneh pa jeMissi zaèela jesti in kmalu jeimela dovolj mleka za laènemladièke. Ti so sesalineprestano in vedno boljagresivno.Po desetih dneh so se mladièemzaèele odpirati oèi in zaèel jih jemotiti svet okoli njih. Brezravnotežja so že poskušali delatiprve korake. Po dvajsetih dnehsmo jim mleko nalili v posodo,od koder so ga poskušali popiti.Okoli sklede z mlekom pa je biloslišati prve dni samo kihanje inkašljanje mladih psièkov. Missije že pridno jedla in dobivalanazaj svoje izgubljenekilograme. Naši mladièki, ki jih jebilo težko loèiti, so dobili tudiimena na zaèetno èrko U. To sobili: Ula, Urh, Uèko, Uto, Uno,Udi in Ukan. Mladièi so pridnorasli in postajali vedno bolj igrivi.Kmalu so prevohali ves vrt inodkrili vse skrivne kotièke. Našatrava je izginjala, saj so se malidirendaji s svojo mamo ves danpodili po njej. Pri dveh mesecihstarosti je prvi odšel k svojimMama Missinovim lastnikom Udi. Karnaenkrat so drug za drugimzaèeli odhajati od doma in zavsakim nam je bilo hudo.Nazadnje je odšla psièka Ula.Vsak psièek je s seboj vzelodejico, ki je dišala po Missi, dajih ne bi tlaèilo domotožje.Naša Missi pa naprejživi samsko življenje v družbimuce Jerce.Nika Jelenc, 7.bNa nedeljski popoldanski izletsmo šli s staro mamo na Krvavec.Z mamo in mamico smo nabiralegorske rože za èaj in maline. Popašnikih so se pasle krave in ovce.Nemoteno smo se lahko gibali medživino, saj je povsem navajenaljudi. Ko smo se utrudili, smopoiskali lep kotièek in si privošèilimalico. Kmalu pa nas je obiskalzvedavi gost “spoštovani gospodbik”. Skorajda je stopil med nas, bilMali navihanciSPOŠTOVANI GOSPOD BIKje ves posut z muhami in nas opazovalkot nepotrebne prišleke ter si z ušesi inrepom odganjal nadležne muhe. Èepravtako zelo velik in èisto blizu nas, pa jeizgledal popolnoma nenevarno invelièastno. Ati je imel s seboj fotoaparat,zato je našega gosta slikal v vsej njegovivelièini.Da je bil res tak, si oglejte na dokazu -njegova fotografija.14Urša Podobnik, 5.a

HRÈKOVI PRIJATELJIPETI ÈLAN DRUŽINE(zlati prinašalec Tit)Celih dolgih pet let sem navijala zaštirinožno, dolgodlako pasjo gmoto, tedaj pase mi je želja konèno izpolnila. Zadnja dvameseca so potekale velike priprave, katerihpoveljnik sem bila v naši družini jaz. Ko sempreèesala celo knjižnico o kužkih, papreštudirala enciklopedije o vzgoji, pa še onegi, pa o vedenju psov, sem vskoèila še vnakupovalno mrzlico, saj pravzaprav naš kužavendarle potrebuje topel, ljubeè dom. Ta èas jeoèi pridno žagal, pa meril in vrtal, da je bila doprihoda novega družinskega èlana pasja utanared, kaj uta, vikend oz. dvosobnostanovanje z razgledom po vrtu in na cesto.Kaj si naš princ sploh še lahko želi? Težava jebila še v imenu, saj pravzaprav še nismovedeli, kateri od šestdesetih primerkov bi munajbolj ustrezal. Sledila so še zadnjanavodila in že smo po prašni cesti drveli naVisoko, po našega zlatega prinašalèka.Kosmatinèek se je moral posloviti od svojihsestric in iti z nami domov. Tako je štruèkaprvi dan jokala in z njo še vsa naša družina(razen oèeta, ta mora vendarle ostati prizdravi pameti). Potihem je osvojil naša srca,do babice, ki je menila, da bo nakup psapomenil pravo družinsko katastrofo, èe ne žekonec sveta, pa je bil naš “vitez” še posebnoprijazen in vljuden. Le kdo se lahko uprenjegovemu ljubkemu pogledu. Tako je tudiona navsezadnje podlegla tej pasjinedolžnosti, ko se je naša “preprogica” vvroèem poletnem dnevu priliznjeno zleknilazraven babice v senco. Nato smo vsiploskali, ko je prviè dvignil nogo in skorajdaproslavljali, ko se je odzval na naš klic.Vmirnem obdobju je zakljuèil še pasjo šolo vNaklem. A takrat se zgodi ta preobrat, kinaše mirno življenje spremeni v najhujšonoèno moro. Nastopi pasja puberteta, ta pavsekakor ni bila na spisku. Tit je bil veè prisosedih kot doma, obnašal se je skrajnonevzgojeno, do sedaj prinašalec, postaneodnašalec, seveda copat, da o maminih èevljihsploh ne govorim. Babièino najlepšo kristalnovazo je spremenil na mikro atome, medtem koje dan pred tem oèetu raztrgal èasopis. Nasprehodu ga je odneslo kar po zraku, èe je vdaljavi zagledal pasjo predstavniconežnejšega spola. Sledilo jeobdobjeljubosumja, ki mu je vsaj malo razbistriloglavo. Ob vsaki dvignjeni besedi je zakuhalmulo ali veliko zamero, vendar se je vse dobrokonèalo, saj bi lahko rekli , da en pasjipiškotek skorajda gore premika (da serazumemo).Titu, kot petemu èlanu naše družine, vsezasluge, da odkar ga imamo, niti nepomislimo, da bi se v nedeljo popoldan vlepem vremenu z avtomobilom odpravili kstarim staršem.Ana Hudobivnik, 7.bJaz sem tisti pomemben peti èlan družine!15

HRÈEK PRI POUKUNEKAJ O 4.OKTOBRU4. oktober je dan proti muèenjuživali. Po vsem svetu na ta dan šeposebej posveèajo pozornost bojuproti nepravilnemu ravnanju z živalmi.Uèilnico biologije smo opremili z nekajprispevki na to temo in v njih napisali,kako je treba ravnati z živalmi in kakone!Nekaj naših prispevkov:Zakaj ljudje kupujejo živali, èe potem ne morejoali ne znajo skrbeti zanje? V naši ulici sem opazilanekega kužka po imenu Bobi. Privezan je bil nakratko vrvico, dolgo en meter. Imel je dve skledi. Vprvi je imel postano vodo, v drugi pa v vodonamoèen kruh. Tak odnos skrbnikov do psa jenepravilen.Pri nas doma imamo tudi živali - ptièke in mucoLizo. Za vse živali lepo skrbimo. Še posebej zanašo muco Lizo, ki je zelo razvajena. Najraje sezadržuje v naši družbi. Ker je dolgodlaka muca, nelovi miši, zato jo hranimo z maèjo hrano. Vèasih jidamo tudi jajce, da ima bolj svetleèo dlako. Zelo sebojimo, da bi našo Lizo povozil avto.Upam, da se veèina ljudi zaveda, da imamoživali za zabavo pa tudi za prijateljstvo!Nekateri ljudje imajo svoje ljubljenèke. Kot naprimer: psa, hrèka, želvo, maèko, papigo… Ljudje znjimi najprej ravnajo zelo lepo in jim dajo vsak danjesti, jim menjajo vodo, se z njimi igrajo… Nato pase jih navelièajo. Niè veè jih nimajo radi, jih nikdarveè ne peljejo na sprehod, jim ne dajo veè jesti…Najveèkrat takšni ljudje pustijo živali, da sametavajo naokoli laène, premražene in prestrašene,ker so ostale brez svojega doma. Ostanejoprepušèene na milost in nemilost drugih ljudi. Lemalokdaj se zgodi, da takšne živali najdejodrugega gospodarja, ki je pripravljen lepo skrbetizanje.Ne bodimo taki, kajti, èe smo si zaželeli svojegaljubljenèka, moramo lepo skrbeti zanj in mu nudititakšno življenje, kot si ga zasluži.sem kraj, od koder prihaja. Na drevesu je viselavelika bela vreèa in iz nje je prihajal èuden glas. Izdrevesa sem vzela vreèo in pogledala, kaj je v njej.Notri je bilo polno lepih majhnih psièkov. Nekaj jihje že poginilo, ostali pa so bili hudo ranjeni.Odnesla sem jih domov in jih dala v košaro.Naslednji dan sem jih peljala k živinozdravniku.Rekel je, da naj jim poišèem topla zavetišèa in jihdam dobrim ljudem.Tudi mi smo enega obdržali.Takrat sem ugotovila, kako so nekateri ljudjegrdi do živali.Uèenci 6.a razredaMoj ljubljenèekTole vam pišem, ker imam doma kar tri domaèe živali.Pes As je oèetov, hrèek Muri sestrin, muca pa je mojain ker imam zelo rad maèke, vam bom napisal nekajo moji muci Maci.Skotila se je 31.5.98. Ko smo jo dobili, je bila šeèisto majhna, zdaj pa je stara štiri mesece in je zelovelika. Je tigrasta, ima dolge dlake, košat rep, rjaveoèi in dolge brke. Je zelo ljubka in vedno pride k meniter zaène presti.Najraje je èokolado in pije kakao. Ker imam zelorad živali, bi vsakega, ki jih muèi, kaznoval. Sam pamislim, da morajo tisti, ki se odloèijo, da bodo imelihišnega ljubljenèka, zanj tudi skrbeti, ga hraniti in munuditi dom, ne pa ga muèiti, kot to poènejo nekateri.Miha Erzar, 6.aBeli oènjakV filmu, ki smo ga gledali s šolo, je tudi prikazanomuèenje živali. Gospodarji služijo denar s psi.Priredijo tekmovanje, kjer se dva zelo dobra psastepeta in gospodar tistega, ki zmaga, dobiogromno denarja. Moje mnenje o tem pa jedrugaèno. Jaz psa ne bi imela zaradi denarja,ampak bi lepo skrbela zanj in ga imela rada.Moja psièka KalaImam psièko Kalo, ki jo zelo razvajam. Z njo seigram in hodim na sprehode. Vsaj enkrat na mesecjo tudi skopam. Hranim jo enkrat na dan, vèasih patudi na skrivaj dobi kakšno poslastico. Najraje spipri meni v sobi. Ko pridem domov iz šole, je zelovesela in od veselja skaèe po meni. Imam jo zelorada in je ne dam nikomur. Takšno mora bitiravnanje z živalmi.Ana Bratun, 6.bKo sem šla v gozd, sem slišala nek hrup. Iskala16

HRÈEK PRI POUKUO ŽIVALIH PRI POUKUSLOVENSKEGA JEZIKATudi v tej številki našega èasopisa bomo objavili nekaj najboljših spisov, ki jihpišemo pri slovenšèini, tokrat pa smo se lotili tudi nove teme, in sicer smo selotili prouèevanja BASNI.Nauk o basnihPodobe so v naravi raznolike,enako so razlièni si ljudje;živad ima napake in odlike,èloveški rod po nje stopinjah gre.Ko v knjigi bereš to in ono basen,na koga meri, bralec, ne sprašuj;le z basnopiscem tiho pomodrujin nauk postane tudi tebi jasen.Èe v basni sebe boš morda spoznal,tedaj zapisana je, kot je prav.Premnog z oèitki se po bližnjih pase,pri tem prerad pozabi nase.BASENBasni zavzemajo v ljudskem izroèilu posebnovlogo. Že v starem veku je prišla iz Indije in Egiptav Grèijo. Tam je njen najboljši zastopnik znamenitiEzop, ki je živel v 6. stoletju pred našim štetjem kotsuženj na otoku Samosu. Basen se je znala vsakidobi prilagoditi. Posebno je bila cenjena v srednjemveku. Nemški verski reformator Martin Luter jepriporoèal branje basni takoj za Biblijo.V 18.stoletju so imeli basen za eno najodliènejših panogpoezije. Znani basnopisec je Lafontaine, ki je dodalbasni umetniško vrednost. Poleg Lafonaina soznani še Lessing, Krilov, Moore,Obradoviè. Pri nasje prvi zaèel pisati basni Valentin Vodnik, najveè pajih je napisal Anton Martin Slomšek. Basni so pisalitudi Valjavec, Trdina, Levstik, Kette, Josip Ribièiè,Pregel, Matej Bor, ...Basen je književna vrsta, ki je po vsebinipripovedka v vezani ali nevezani besedi.V njejnastopajo živali, ki se obnašajo kot ljudje. Celotnazgodba je èimbolj slikovita in živa prispodobaodnosov med ljudmi s presenetljivim konènimpreobratom, ki omogoèa izrecno vspostavitevmoraliènega nauka ali kritike. Sprva je bil ta naukdodan obvezno kot pregovor na koncu pripovedi,pozneje pa tudi na zaèetku, da ga je basenpojasnila.Danes je basen tudi brez moralnega nauka, sajga lahko izlušèimo iz pripovedi. Marsikatera basense je zelo obrusila, toda ostal je njen nauk, ki jeohranjen v pregovorih, primerjavah, prispodobah(narediti iz muhe slona, zdrav kot riba,...). Živali sov basnih znaèajsko tipizirane.Najveè basni je o LISICI. Lisica je znana kotpretkanka in kot zvita žival. Med našim ljudstvom jenekaj basni, v kateri jo kljub zvijaènosti ukanijodruge živali.Pogosto v basni nastopa tudi MEDVED. Pri vsejsvoji moèi, velikosti je smešen, dobrodušen,sladkosned in neumen godrnjaè. V basni si ga radaprivošèi lisica, saj ji verjame, ker misli, da jepoštena kot on. Medveda oznaèuje izredna telesnamoè, ne premore pa veèje umske zmožnosti.17

VOLK je znan po svoji nasilnosti,krvoloènosti, nenasitnosti in požrešnosti.PES je zvest, navadno mu greni življenje MAÈKA.OSEL je neumen in naiven.ÈEBELA je pridna, marljiva in priljubljenamed ljudmi.Podobne lastnosti imajo tudi MRAVLJE.POLŽ je poèasen, a iznajdljiv in predstavljavrlino vztrajnosti.OREL je kralj ptic.V basnih je pogosto bahavin povzpetniški.HRÈEK PRI POUKUMUHA je majhna, nadležna žival.VRANE so prepirljive, praznoglave in naivne.V slovenskih basnih so prikazane skoraj vseživali, ki žive v bližini èloveka.Pripravili pri dodatnem poukuslovenskega jezika pod vodstvomuèiteljice Knapiè Minke uèenci: TjašaLamut, Jan Moštrokol, Hoti Holinski, 7.a,Vesna Komat, Negoslav Boškov, 7.cVIRI:Matjaž Kmecl: Mala literarna teorijaSilva Trdina: Besedna umetnost 1Slovenske basni in življenjske pravljice (MK, 1991)Slovenske basni (MK, 1967)Janez Keber: Živali v prispodobahÈE BI RAZUMELA GOVORICO ŽIVALIPrav vsakdo ima kakšnonemogoèo željo, o kateriponoèi sanja, med poukom onjej razmišlja ali pa o njejnapiše spis. Bi se èudili, èe biv Èukovi jami sreèali zlatoribico, ta pa bi vam sspremljavo krokodila v nekajREP stavkih povedala, davam izpolni eno željo. Bi viizbrali teden s PameloAnderson, z Bredom Pittomali pa zabaven vikend vdružini Willa Smita. Mojodgovor: NITI POD RAZNO.Ker pravzaprav iz svoje kožene morem, sledi temuprimerno tudi odgovor. Zelosi želim razumeti govoricoživali. HOKUS POKUSGOLDEN FISH je zapelaribica in želja se mi jeizpolnila. Lahkih korakovsem stopala po cesti vživalski vrt. Tam je namreèodlièen kraj za poizkus novihspretnosti. Ko se kar nisemmogla naèuditi jezikavimhijenam, ki so imele okroglomizo, glede lepotneoperacije sosedove zebre,sem skoraj padla vnezavest, ko sem na drugistrani zaslišala divje svinje,ki so razpravljale o OprahShow. Da bi le slišali, kaj soopice imele povedati o zalimladenki Kasandri. NE!TEGA MI NE BI VERJELI!Kakor so me nesle noge,sem jo bliskovito ucvrla izživalskega vrta, še prej pakar nisem mogla preslišatilevje zgodbe, kaj je bilo18pravzaprav potem, koESMERALDA prime maèkoza krtaèko. Ko sem se lestežka izognila prezgodnjismrti, sem si zaželela, da bise doma vse dobro konèalo.Za nameèek pa naj šedodam, kaj pravzapravpomeni nenavadnogodrnjanje Tita (moj kuža),ko ga zjutraj zbudim. Vsehživalskih kletvic še ne znam,a kar je zjutraj zamomljal Tit,sem JASNO RAZUMELA.Za konec le še dokonèamnaslov ÈE BI RAZUMELAGOVORICO ŽIVALI, bi se zaves mesec zaprla v svojosobo.Ana Hudobivnik, 7.b

Veliko starih ljudi govori, da posmrti prideš še enkrat na Zemljo.Bo že držalo, saj sem se naZemljo vrnila kot maèek. Živimpri bogati družini v samemsredišèu Italije. Mesto, v kateremprebivam, je polno drugih maèk.Seveda, kot mi pravi gospodarica,sem najlepša in najpridnejšamaèka izmed vseh. Že od malihnog se igram z manjšimi aliveèjimi maèkami. Kadar uidem, jegospodarica zelo jezna, in ko sevrnem domov, me pošteno okara,saj nisem bila prav niè pridna. VHRÈEK PRI POUKUÈE BI BILA VELIK PEShiši v kateri stanujem, živi še nekpes. Imena ne vem, ali je Fifi aliFerdo. Hotela sem zavladati vkraljevstvu, pa je kar naenkratlastnica pripeljala nekega cucka,ki je sedemkrat manjši od mene,laja pa tako, da se ga vèasihustraši tudi sluga na hodniku.Nekega dne sem se pravpotihoma splazila v kuhinjo.Splezala sem na mizo in iz mojeopazovalne toèke gledalakuhinjske police, ki so bile polnedobrot. Najboljša in sevedanajveèja med vsemi je bila slastnaklobasa. Po skovanem naèrtu semstopila v akcijo. Kot raketa semplanila na klobaso, a v tistem hipumi je spodrsnelo in padla sem natla, z mano vred pa tudi klobasa.V tistem trenutku je bil tu Fiferdo,ki je pograbil klobaso ter se skril vkot. Èe bi bila le za hipec veliki pesz velikimi zobmi, bi mu pokazala,kar mu gre.Petra Ribnikar, 7.bNARAVOSLOVNI DNEVITokrat vam predstavljamo še dva nova naravoslovna dneva:Naravoslovni danna travniku:Smo uèenke šestega razredain vam bomo predstavile lanskinaravoslovni dan na travniku.Predno smo odšli na šolskitravnik, nas je uèiteljicarazdelila v štiri skupine. Vsakaskupina je imela vodjo, na uènihlistièih pa smo prejeli zapisanenaloge, ki smo jih moralinarediti.V skupini, kjer so nabiralirastline enokaliènice, so polegtega še primerjali višino trav zvišino drugih travniških rastlin.V skupini, kjer smo nabiralidvokaliènice, pa so moraliugotoviti najpogostejšo barvorastlin na travniku. Naslednjaskupina je ugotavljalaštevilènost rastlin na travniku inkatere rastline sonajštevilnejše. Zadnja skupinapa je s pomoèjo kompasaskicirala šolski travnik indoloèila lego šole.Po delu na terenu smo seodpravili v uèilnico biologije in spomoèjo raznih knjig ugotavljaliimena nabranih rastlin, ki sta jihnabrali prva in druga skupina.Po konèanem delu pa je vsakaskupina predstavila svoje delo.Špela Miklavèiè, NinaVrhovnik, Tatjana Okornin Sanja Vujinoviè, 6.bJama Pekel:Ko smo se s šolo odpravili vCeljsko kotlino na ekskurzijo,smo si med drugimizanimivostmi ogledali tudi jamoPekel kot naravoslovni delekskurzije. V šoli smo dobilinaloge z vprašanji. Nanje smomorali odgovoriti in izdelatiseminarske naloge.V njih smoopisali vse znaèilnosti jamePekel.Jama leži tri kilometreseverno od Šempetra. Je ena19najveèjih na Štajerskem. Izdelaljo je potok Peklenjšèica. Skalnivhod v jamo izgleda kot podobahudièa. Jama je bila že odnekdaj znana in zelo obiskana.V tej jami so našli kostipraèloveka. Leta 1969 so zaèelijamo raziskovati. Ima dvenadstropji.V njej so velikikapniki razliènih oblik.V jami jetudi veliko slapov. Ob stenah sobeli kapniki. Pot po njej je zelolepo urejena. Ker so v jaminaredili stopnice, prideš iz nje42 m više, kot pa vstopiš vanjo.V jami Pekel živijo postrvi,raki, netopirji, pajki, hrošèi...Rastlin ni, le ob umetni svetlobi(reflektorji) je nekaj mahov.Matija Korošec, 6.b

HRÈEK PRI POUKUNOVOLETNA ZABAVA PRISPOZNAVANJU NARAVEZadnjo uro pred novim letom smo si pri pouku spoznavanje narave vzeli èasza zabavo. Saj vsi veste, kako težko je biti v šoli tik pred poèitnicami ali prazniki,še težje pa se je takrat uèiti ali poslušati razlago uèitelja. Zato smo se skupaj zuèiteljico odloèili za zabavnejšo uro, pa še vedno v smislu narave.Narisali smo razpredelnico stremi okni. V prvo okno smomorali napisati rastlino, v drugookno èloveški organ, v tretje pažival. Toda vse tri so se moralezaèenjati na doloèeno èrko, kismo jo izbrali.Zmagovalka sem bila jaz (Tea)s 40 toèkami. Najmanj doseženihtoèk je bilo17. Živali, rastline inorgane smo iskali podnaslednjimi èrkami: R, A, Š, I, È,J, Ž, Z, G, N, P, T, O, C. Najtežjièrki sta bili A in I. Najveè možnihtoèk je bilo 42.Pri tej uri narave smo se imelizelo lepo. Kljub smehu in zabavipa smo se vseeno igraje tudinekaj nauèili.Tea Piškur, 5.cNADLEŽNI KOMARPri biologiji se uèimo o razliènih živalih. Pogovarjali smo se tudi o komarju. Predensmo si ga podrobno ogledali, nam je uèiteljica postavila vprašanje: NA KAJPOMISLIŠ, KO SLIŠIŠ BESEDO KOMAR? Tu je nekaj najzanimivejših innajpogostejših odgovorov.Ali vam res povzroèam toliko preglavic?Narisal Nejc Lebar, 6.aKo zaslišim besedo komar:·Najprej pomislim na neko sitno žival, ki pije kri in me sredi noèi spravlja ob živce!·Pomislim na male brenèeèe živalice, neskonèno zbujanje, praskanje in velike rdeèe bule.·Pomislim na poletne poèitnice in srbeèe pike.·Pomislim na najhujšo noèno moro.·Pomislim na poletje.·Pomislim na nadležno žuželko, po kateri mi nastanejo velike srbeèe pike.·Pomislim na pik, srbenje in noèno brenèanje.Uèenci 6.a razreda20 .

V 4. številki Hrèkovega lista smo žepisali o zdravi prehrani. Ponudili smovam tudi nekaj starih, a zdravihreceptov naših babic. Tokrat vampredstavljamo znameniteDRAŽGOŠKE KRUHKE.Uèiteljica gospodinjskega pouka, Nataša Koblar,nas je nauèila, kako se jih izdeluje. Na sliki lahkovidite naše umetnije, èe pa hoèete vedeti o njih kajveè, preberite, kaj smo vam o njih napisali.Zgodovina dražgoških kruhkov sega daleè nazajv prejšnje stoletje. Umetnost izdelave se jeprenašala iz roda v rod. Marija Jelenc iz Dražgošjih izdeluje že 70 let. Spominja se, da je moralasedeti za mizo in oblikovati kruhke, pri tem pa jeopazovala otroke pri igri. Peèene kruhke je naložilav košaro in jih prodajala po hišah, dokler košara nibila prazna, kruhki so postali njeno življenje.Dražgoški kruhki so zaradi lepote in umetnostipraznièna jed. Podarjamo jih za osebne praznike,obletnice, poroke, rojstne dneve in za drugeslovesnosti.Vèasih je bil medeni kruh tudi ljubezenskiposrednik med fantom in dekletom. Dekleta in fantjeso male kruhke, ki so jih dobili v dar, hranili mesece,tudi leta. Pravilno peèeni kruhek se ne pokvari in jeprecej trd. Èe ga hoèemo jesti, ga moramo z nožemzrezati na tanke rezine.Da bi ta obièaj ohranili, smouèenci osmih razredov pobrskalipo knjigah in pri uri gospodinjstvaizdelali vsak svoj dražgoškikruhek. Naši kruhki imajonajveèkrat obliko srca, a kdor sehoèe poigrati, lahko izdela tudidrugaèe oblikovane kruhke(zvezdice, majolike, pipe,….). Zaokrasje smo uporabili predvsemcvetliène motive: planiko,travniške rože, marjetice,grozdje, pšenièno klasje…Sama zamisel in oblikovanjekruha nudi veliko veselje vsem,ki radi oblikujejo s prsti,predvsem, èe delamo s srcemin z mislijo na èloveka, ki mu boHRÈEK PRI POUKUDOBROTE IZ NAŠE KUHINJEMedeni kruh – dražgoški kruhki21naš izdelek namenjen.Èe te je ob vsem tem kaj zamikalo, da bi naredilsvoj dražgoški kruhek, poizkusi!!Priprava testa:Osnovni surovini sta med in moka. Uporabimo lahkokaterikoli med, razen kostanjevega. Ta je pregrenek.Delamo lahko s pšenièno ali rženo moko. Kotsredstvo za vzhajanje uporabimo jelenovo sol (dobišjo v lekarni).Potrebujemo:1 kg moke1/2 l medu1 žlièko jelenove soli1/2 dcl vodePriprava:Med segrejemo na 60 stopinj. Vroè med med stalnimmešanjem vlivamo v moko, dodamo v topli vodiraztopljeno jelenovo sol. Vgnetemo v dokaj trdotesto in zaènemo takoj oblikovati kruhke. S pomoèjovaljèka izdelamo želeno obliko kruhka, ki naj imaslab cm debeline. Rob okrasimo z vili-co. Izdelaneokraske polagamo na testo, ki smo ga pomazali zvodo, da se okrasek prime na podlago. Kruhkepeèemo 10 - 15 minut pri 180 stopinjah. Peèenekruhke premažemo z raztopino medu in vode, dase lepo svetijo.Setavila Maja Knific, 8.cNaši dražgoški kruhki

HRÈEK PRI POUKUPREGOVORI Z ŽIVALSKIMILASTNOSTMIKo smo se pri pouku biologije pogovarjali o polžih, na katere se nanaša karnekaj pregovorov, nas je zanimalo, koliko poznamo takih, ki jih uporabljamo vvsakdanjem življenju in vsebujejo znaèilnosti iz živalskega sveta. Zbrali smo jihzelo veliko, pred vami je nekaj najbolj zanimivih in najveèkrat uporabljenih.Ali jih poznate in ali jih kdaj uporabite????·Siten kot muha.·Pameten kot sova.·Kjer osel leži tam, dlako pusti.·Gledata se kot pes in maèka.·Pogumen kot lev.·Zmešan kot kura.·Iz muhe naredi slona.·Zvest kot pes.·Poèasen kot polž.·Rdeè kot kuhan rak.·Molèi kot riba.·Brunda kot medved.·V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici.·Trdoživ kot maèek.·Ponižan kot jagnje.·Šopiri se kot pav·Debel kot pujsTo pa še zdaleè niso vsi pregovori, ki smo jih zbrali.V naslednji številki vam predstavimo nove!Uèenci 6.b razreda22

HRÈKOVI INTERVJUJI IN RAZISKOVANJAINTERVJU Z GOSPO NADO PAJNTARŽe v prejšnjih številkah naše biološke revije smo intervjuvali ljubitelje živali aliuèitelje na naši šoli, ki so kakorkoli povezani z njimi ter lastnike pernatih alikosmatih gmot na štirih oz. dveh nogah. Le za vas sva se z go. Pajntarjevouèiteljico na naši šoli dogovorili, za intervju, kajti pred kratkim se jim je pridružilše en družinski èlan.Dober dan. Zanima me, katere živaliimate trenutno doma? Imamo maèka, psaaljaškega malamuta z imenom Kal ter tri ribice z imeniŽiva, Ines in Nuša.Imate veliko dela z njimi, kdo pa najveèskrbi za njih? Za psa Kala in maèko skrbim veèinoèasa jaz, za ribice pa moja hèerka.Ste imeli že prej kakšnega psa, votroških letih? Ne. S psom sem se sreèavalasamo pri stari mami, kamor sem hodila na poèitnice.Èe imate živali res radi, zakaj ste seodloèili za pouèevanje slovenšèine inne biologije? To pa zato, ker sem zelo rada bralaknjige. Že v osnovni šoli me je za slovenski jeziknavdušila uèiteljica slovenšèine, tako da mi je bil tapredmet najbolj pri srcu.Kaj vi mislite, ali drži, da se maèka inpes ne razumeta ? Mislim da. Muca psa nesprejme, saj so maèke bolj mirne živali in jim gre hrupokoli njih na živce. V naši družini se maèka in pes nerazumeta najbolje. Maèka psa ne prenese, naš Kal paže prav dobro ve, da je bolje, èe sta narazen vvarnostni razdalji, saj takoj, ko se sreèata, naredi Kalokoli nje velik lok.Kdo pa je lastnik Kala?Lastnik je sin Damir, vendar skrbiva zanj jaz in mojmož.Ali Kalu sedaj posveèate veè pozornosti,kot maèki? Da, sedaj je še mlad in se vse vrtiokoli njega.Nam lahko poveste kakšen smešendogodek, ki se vam je zgodil, odkar zvami živi pes? Ha, ha… Seveda, bilo je tako. Spetimi meseci je Kal kot fantek prviè poizkusil dvignitinogo pri lulanju. Seveda je bil prvi poizkus neuspešen,saj je kosmatincu spodrsnilo in je padel v lastnolužico.Ali imate živali radi še iz mladih let?Da. Kot otrok sem poèitnice preživela v Beli krajini, kjerso imeli stari starši kmetijo. Takrat sem se prviè sreèalas kravami in drugimi domaèimi živalmi.Ali ima Kal poleg tega imena šekakšnega ljubkovalnega ali pa takega, skaterim ga poklièete, ko ste res besninanj? Jaz ga klièem Kali, mož Kalisko, ko je bil šeèisto majhen je bil Kalèek, ko pa smo nanj jezni gapoklièemo po imenu smrduh ali lopov.Katere èloveške lastnosti lahkopripišete maèku ali psu? Maèek je boljsamostojen in ni razvajen. Pes pa je bolj neubogljiv.Ali želite imeti še kakšno žival?Ne, mislim, da jih imamo sedaj zadosti.Spoznavate. odkar imate Kala, nasprehodih kakšne nove prijatelje?Seveda. Na sprehodu se sreèujem z ljudmi, ki imajotudi sami doma živali in veèkrat o tem nanese pogovor.Nazadnje pa nama povejte, ali potekajov zbornici kakšne »debate« o živalskihljubljenèkih, namreè vemo, da je na šoliže cela množica uèiteljev, ki imajo domaživali ali pa skoraj cel živalski vrt? Ha,ha… Seveda. Ko sem jaz dobila psa, sem vsempokazala slike, prišli pa so tudi na obisk, da so ga šesami spoznali.Hvala lepa, da ste si vzeli èas za pogovor.Ana Hudobivnik, Ema Grašiè, 7.b23

HRÈKOVI INTERVJUJI IN RAZISKOVANJAMOJ DEDI ÈEBELARMoj dedi živi na Golniku in v bližini na hribèku stoji njegov pisani èebelnjak.Ko nanj posije prvo pomladansko sonce, se v njem prebudijo majcene, drobceneèebelice, pripravljene na novo življenje in delo. To me je spodbudilo, da semdedija prosil, naj mi nekaj pove o njih.1. Kdaj si se zaèel ukvarjati sèebelarjenjem in kdo te je navdušil zato? Naj ti najprej povem nekaj o mojem otroštvu.Èasi, ko sem jaz odrašèal, so bili drugaèni od teh, vkaterih odrašèaš ti. Živel sem v kmeèki družini in imelsem veliko bratov in sester, skupaj nas je bilo petnajst.Poleg dela v hlevu in na polju smo otroci velikoprostega èasa preživeli v naravi. Poèenjali smoštevilne vragolije okrog doma, po travnikih in gozdu inše sanjalo se nam ni o kakšnih raèunalnikih ali televiziji.Morda sem se prav zaradi tega stika z naravo kmaluzaèel zanimati za èebele.V tistih èasih je imela vsakakmetija svoj èebelnjak. Tudi pri nas smo ga imeli. Prištirinajstih sem vzljubil èebele, pri sedemnajstih pa semzanje že skrbel. In od takrat, kot vidiš, so postale inostale moja skrb in ljubezen, moja obveznost in sreèa.Dan za dnem, leto za letom, že dobrih 63 let!!2. Kdaj spomladi zaèneš z delom vèebelnjaku in kako poteka delo èezleto? Moj èebelnjak ima 25 panjev, to je 25 èebeljihdružin.Vsak panj je razdeljen na dva dela. V vsakem je10 satnic. V spodnjem delu - plodišèu živijo in serazmnožujejo èebele skupaj z matico. V zgornjem delu- medišèu pa èebele delavke v celice satnic vlagajocvetni prah in medièino. S pregledovanjem vsakegapanja priènem v marcu. Matice takrat že priènejo zzaleganjem in èe je družina dobra in moèna, se mladeèebele izležejo marca, vèasih pa že v februarju. NatoDedi pri èebelnjakupreverim, èe imajo èebele dovolj hrane, èe je ni, jihnahranim s sladkorno raztopino, ki ji primešam med, èega je še kaj ostalo. Od 15. aprila do konca avgustavsako družino pregledam na 10 dni. Vse ugotovitve orazvitosti družine, še posebej o matici, si sprotizapisujem. Matica živi v družini od enega do štirih let inèe je slaba, jo èebele same zamenjajo z drugo.Naredijo matiènjak in lahko se zgodi, èe nisempreviden, da stara matica s èebelami uide iz panja,ponavadi v bližnje krošnje dreves. Pravimo, da èebelerojijo.Èebelarji tudi pravimo, da èebele hodijo na pašo. Èeje vreme ugodno, konec junija, v juliju in avgustutoèim med: cvetlièni, gozdni in kostanjev - ta je tudinajbolj zdrav. Vèasih se mi zgodi, da s toèenjemmedu zamudim in se le-ta v satnicah strdi.Tegaèebele porabijo za hrano. Pravi med se v kozarcihèez zimo strdi. Èebelarji medu pravimo strd.3. Ali obstajajo kakšne bolezni èebel?Seveda. Poznamo èebelje uši, gnilobo - ta se pojavi vzalegi in èe je gniloba huda, jo èebelar unièi ssežigom. Zelo huda pa je VAROZA. Na èebelah sepojavijo zajedalci, ki èebelico izsesajo in le-tapogine. Varozo prepreèujemo z dimljenjem inposebnimi zdravili. Kadar hranim èebele, sladkorniraztopini vèasih dodam tudi zmleti èesen, vèasih palimonin sok ali cedevito (za boljšo prebavo èebel).4. Kako pripraviš èebele na zimovanje?Konec avgusta se priène priprava èebel na zimo. Èenimajo dovolj hrane, jim pripravim sladkorno raztopino,ki jo predelajo in si naredijo zalogo. Za zimo morajo bitipripravljene do septembra. Po potrebi obložim panjes kartoni in dekami, da jim je topleje in potem donove pomladi potrebujejo mir.Tako. Napisal sem vam le nekaj utrinkov izvsakodnevnih opravil mojega dedija èebelarja.Marsikaj bi vam lahko še povedal, npr. kakoizdeluje romièke, kako pripravlja propolis in kakotali vosek za satnice. Toda to je že druga zgodba.Morda o tem in še èem drugem v prihodnji številkiHrèkovega lista.Likozar Matic, 7.a24

HRÈKOVI INTERVJUJI IN RAZISKOVANJAINTERVJU Z NINO OREHARV letošnjem šolskem letu nas je pri biološkem krožku obiskovala Nina, nekdajtudi uèenka naše šole. Ker študira biologijo in je na praksi v živalskem vrtu, namje popestrila ure biološkega krožka s številnimi zanimivostmi. Zato smo se z njotudi pogovarjale.1. Za kateri poklic ste se odoèili?Odloèila sem se za profesorico biologije in kemije.2. Kje in koliko èasa poteka šolanjeza ta poklic? Šolanje traja štiri leta, poteka pana Pedagoški fakulteti v Ljubljani.3. Kdaj ste se zaèeli zanimati zaživali? Za živali se zanimam že od malega.Uèila bom na srednji šoli, kjer biologija in kemijanista maturitetna predmeta.12. Ali bi še kaj radi povedali bralcemHrèkovega lista? Veseli me, da je na vašišoli veliko zanimanja za živali.Nina U., Nina K.,Nataša, Eva in Sara, 6.è4. Katera izkušnja z živalmi se vam jenajbolj vtisnila v spomin?Najbolj se spomnim prvega stika s kaèo.5. S katero živaljo iz ZOO-ja preživitenajveè èasa? Pomagam vsem živalim, najveèèasa sem z kameleoni, legvani in kaèami.6. Katere živali ste že prinesli nanašo šolo? Na vašo šolo sem prineslaameriškega rdeèega goža, èinèilo, žabo (rjavosekuljo), paliènjake in polže (ahatnike).7. Ali vam je všeè naša šola?Da, saj sem se tudi jaz šolala na isti šoli.8. Ali imate kakšno domaèo žival?Katero? Da, imam zelenega legvana in maèka.9. Katera žival po vašem mnenjupotrebuje najveè nege? Mislim, da najveènege potrebujejo kušèarji. Vendar pa moramovedeti, da vse živali potrebujejo veliko nege.10. Katero žival priporoèate majhnimotrokom? Majhnim otrokom priporoèammajhne glodalce ter male pse.11. Kje boste uèili?Èe želite, da ima vaš napitekše boljši okus, si omislitelonèek s šolskim znakom.Dobite ga za 500 SIT vtajništvu šole. Dobièek odprodaje je namenjenšolskemu skladu.25

HRÈKOVI INTERVJUJI IN RAZISKOVANJAMegla se je poèasi dvigala iznad Kokrice, kosmo se odpravili v gozd. S seboj smo vzeli koruzo,divji kostanj in nekaj sena. Pravzaprav smo bili štirje,èe vkljuèimo zraven še pravega lovskega psa Bena.Tako smo si poèasi utirali pot po visokem, mokremsnegu. Pred nami je bilo še pol poti, ko sva se odnaporne hoje zadihani ustavili. Z lovcem smo bilinamenjeni na krmišèe v “Veliko gmajno”, kakor joimenujejo domaèini tam okoli. Lovcu Iztoku pomenilov kot hobi, s katerim se ukvarja že od malih nog.Njegov oèe ga je velikokrat jemal s seboj na lov, vlovsko družino Storžiè pa se je vkljuèil leta 1982. Takoje tekel pogovor, vse dokler nismo prispeli dokrmilnice.Med gostim drevjem skrita hiška, zraven katerestoji krmilnica naju je spominjala na pravljico oJanku in Metki. Odložili smo težke nahrbtnike in jonapolnili. Ob rob smo obesili nekaj storževposušene koruze, nato pa preostanek spravili vCharles Darwin:Mogoèe ti je uèiteljica za biologijo“zatežila”, da moraš narediti seminarskonalogo o Darwinu (èe si seveda v osmemrazredu), ti pa ne veš, kje bi dobil-a podatkein slike o njem.Lahko greš v knjižnico po debele knjige inleksikone in razne revije, lahko pa enostavnopogledaš, èe je mogoèe kaj o njem na internetu.Povedala ti bom, kako priti do njegovih strani, ki jihje kar nekaj na svetovnem spletu.Najprej odsurfaj na kakšnega od iskalnikov(npr.yahoo-yahoo.com) in v prostor, kjer pišesearch, napiši Charles Darwin. Klikni na search,poèakaj nekaj trenutkov in kmalu boš videl-a, kajvse se najde o njem na internetu. Klikni na enegaod naslovov in se podaj v svet raziskovanj.Na žalost so vse strani o njem v anglešèini,vendar je naše znanje anglešèine že takšno, da žemarsikaj razumemo.Tu lahko prebereš vse o njegovem potovanju zladjo Beagle, tu si lahko ogledaš vse o znamenitemGalapaškem otoèju in živalstvu na njem, pa sevedaDAN Z LOVCEM26koèo zraven nje. Dovolj jo bo do konca zime, èenas ne preseneti sneg, kajti mati narava jenepredvidljiva.Na poti proti domu sva zvedeli še nekaj lovskihprigod ter nekaj zanimivosti in nasvetov o lovstvu.Tiho šumenje nas je zmotilo pri pogovoru, ko jeBen pregnal iz zasneženega grmovja zajca. Lov jebil seveda neuspešen, saj se je pred prehitrimzajcem zabrisala vsaka sled. Pozimi se lovi samoškodljivce, kot na primer lisice in kunce. Zšestnajstim majem pa se odpre lovska sezona, kotjo imenujejo lovci. Maja lahko lovijo srnjake, ostaleživali pa šele od septembra naprej.Doma smo si ogledali lovsko sobo, kjer ima g.Iztok shranjene vse trofeje in nagaèene živali. Sredipopoldneva sva se od njega poslovili in s še enozanimivo izkušnjo odšli domov.Anja Snedic, Ana Hudobivnik, 7.bBIOLOGIJA NA INTERNETUTokrat pa spet malo o internetu, predvsem o tem, kako ga lahko uporabljamo kotpomoè pri uèenju ali izdelovanju raznih pisnih izdelkov – nalog, projektov,seminarskih nalog…….še druge zanimivosti. Prebereš si lahko vsapoglavja iz njegove znamenite knjige “Nastanekvrst”, po kateri je zaslovel in še danes velja zanajveèjega naravoslovca vseh èasov. Tu najdešštevilne slike in študentje se od tu lahko celo uèijo.Lahko s tiskalnikom tudi natisneš kakšno sliko!Nina Kramar, 8.bO živalih:Rad bi izvedel kaj veè o kaki živali, npr. okomarju. Kako prideš do podatkov? Je tomogoèe in kako? Odgovor je seveda:1. Pojdi na internet stran YAHOO.COM.2. V okence napiši ANIMAL in pritisni tipkoSEARCH.2. Poglej prvo ponujeno možnost INSECTS inklikni.3. Prikaže se ti veliko imen živali, za komarja klikniMOSQUITOES.4. Prikažejo se ti razliène vrste, ti pa klikni na MOS-QUITO BIOLOGY.5. Mislim, da sedaj ti izbereš in prebereš, kar tezanima…Aleksandra Radojc, 8.b

HRÈKOVI INTERVJUJI IN RAZISKOVANJAZANIMIVOSTI IZ ŽIVALSKEGA SVETANajveèji ptiè, ki je kdajkoli živel, jebil slonji ptiè. Njegova jajca sobila 200-krat veèja od kokošjih.Izumrl je pred približno 300 leti.Tasmanskega volka vreèarja sonazadnje videli pred 60 leti. To jebila èudno mešana zverina:volèja glava, tigrove proge inkengurujev rep.V bolnišnici za morske živali vZDA nataknejo ranjenimmorskim kravam rešilne jopièe.Tako med okrevanjem lažjeostanejo na površini.Kolibriji so edini ptièi, ki letajoS križanjem s hrti naj bi dobilozko elegantno glavo inrazmeroma nežno in lahkokonstrukcijo, tribarvno dlako panaj bi dobil s križanjembeloèrnega škotskega ovèarja sškotskim setrom (gordonsetrom).Vzreja škotskih ovèarjevse je moèno razmahnila po letu1870. Pri nas je sicer znan šelepo drugi svetovni vojni, a jekmalu postal zelo priljubljen.Najbolj se je razširil v zadnjihpetih letih. Razen dolgodlakegaškotskega ovèarja imajo Škoti šekratkodlakega pri nas neznanegaovèarja (smooth - coated collie),ki se od navadnega škotskegaovèarja razlikuje le po dolžinidlake. Kratkodlaki škotski ovèarje bil najbolj razširjen okoli leta1870, 1921 je vzreja teh psovupadla. Še danes so zelo redki,najveè jih je v ZDA.tudi nazaj, pa tudi vstran in naglavo obrnjeni.Afriški ptiè tajnik lovi kaèe inkušèarje, in to z nogami. Zgrabijih s kremplji in jih potepta dosmrti.Pri ribicah zetih samci pazijo namladièe. Èe kateri odplavapredaleè, ga oèe ujame v usta inga pljune nazaj v gnezdo.Debelokljuni galapaškišèinkavec je edini ptiè, kiuporablja vilice. S kljunom primevejico in z njo beza žuželke izlukenj v drevesu.27Mama netopirka ima takoizostren sluh, da prepozna glassvojega mladièa izmed milijonovglasov drugih netopirjev v jami,kjer se zadržujejo.Nekateri Newyorèani imajopapige namesto alarma protivlomilcem. Èe kdo vdre vstanovanje, zaènejo predirljivovrešèati.Veliki èrni kakadu vabi samico zglasbo. Z eno nogo prime vejicoin tolèe z njo po votlem deblu kotpo bobnu.Zbrala Sara Javornik, 6.èHRÈEK PREDSTAVLJA NOVE ŽIVALIŠKOTSKI OVÈAR (COLLIE)Njegovi predniki naj bi pred približno 400 leti prišli z Islanda najprej naŠkotsko nato pa še v Anglijo. Ime “Collie” naj bi dobil po èrnoglavih ovcah“Colleyih”. Na Škotskem ga še danes pogosto imenujejo “Schotch Colley Dog”.Dolgodlakega škotskegaovèarja pa pri nas najboljpoznamo pod imenom Lassie -po naslovu filma, kjer nastopapes te pasme.Splošni videz: Je srednje velikpes razmeroma nežnekonstrukcije, dolge, bujne(posebno pod vratom) in ravne,zaradi goste poddlake rahloprivzdignjene dlake, z ozkoelegantno glavo, visokonastavljenima, v koniciprepognjenima uhljema in dolgim,spušèenim košato odklanimrepom. Zobovje je škarjastegaugriza, glava ozka s ploskimèelom in razmeroma dolgimgobcem. Linija nosnega hrbtamora biti vzporedna s èelno linijo,po barvi je rdeèkasto do zlatorumen, z veliko belo liso na èelu,ki veèkrat preide na ves gobec(zaželjena je simetrièna), zbelimi šapami ali veèjimi belimilisami po nogah in ponavadi zbelo liso na koncu repa. Lahko jetudi èrno-belo-rjav, s tem da jerjave barve manj in le na mestih,kjer meji èrna barva z belo.Precej razširjen je tudi modro sivmarmornat skoraj progast. Taškotski ovèar ima lahko tudineenako obarvane oèi - enotemno rjavo in drugo sivo modro.Pleèna višina: Pes 56 do 61 cm,psica 51 do 56 cm.Znaèaj: V svojem znaèaju imaprecej nasprotujoèih si potez:èeprav je v bistvu krotek inobèutljiv, je hkrati lahko tuditrmast, brezèuten in len. Precejrazvit ima èut za obrambo svojihgospodarjev, posebno še otrok inosamljenih ljudi. Je aristokratski,pameten, zvest, nenapadalen,

HRÈEK PREDSTAVLJA NOVE ŽIVALIvendar nezaupljiv do tistih, ki mune ugajajo. Vzgajati ga je trebapazljivo in ljubeèe, sicer se ne bonauèil niti najpreprostejših stvari.Uporabnost: Ker je moèan,bister in živahen, ga še vednouporabljajo kot ovèarskega psa, ssvojo bistroumnostjo pa se jeizkazal tudi kot èuvaj, prireševanju v vodi, v požarih in kotvodnik za slepe otroke.Zaradi svoje nenavadne lepotepa je postal danes v glavnemaristokratski, prijetenspremljevalec in èlovekovdružabnik. O njem pravijo, da je“pes z moško pametjo in ženskooèarljivostjo”.Prehrana: Zelo težko se zredi,zato lahko poje veè, kot v resnicipotrebuje. Idealen dnevni obrokznaša 300g mesa, 150 gkuhanega riža in zelenjave.Opomba: Dlaka bo ostalablešèeèa in bela, èe se bo velikogibal. Prepogosto kopanje nipriporoèljivo. Vroèino prenašasorazmerno slabo, zato moraimeti na voljo senènat prostor.Maruša Jošt, 7.bKENGURUTo je žival, ki jo poizgledu verjetno vsi pravdobro poznate, gotovo pane poznate nekaterihsamo zanj znaèilnihposebnosti, zato smo seodloèili, da vam nekajpovemo o tej nenavadniživali.Ta prikupni vreèar živi vAvstraliji, ki je že veè desetmilijonov let otok sredi Tihegaoceana, zato ni èudno, da se jesvet tam razvijal èisto po svoje inda se živali tam tako moènorazlikujejo od živali na drugihkontinentih.Veliki rdeèi kenguru je visok1,5 m in tudi rep ni krajši od metra.Ima ogromne zadnje noge, znjimi lahko teèe, skaèe, pri tempa ima glavno vlogo rep, ki gauporablja za ravnotežje. Pri tekudoseže tudi hitrost 70 km/h,skoki pa so lahko dolgi in visoki3m.Noseènost pri samici traja33 dni. Potem pride na svetnebogljeno brezoblièno bitjece,saj ne tehta niti gram. Z velikimtrudom si poišèe pot k vreèi natrebuhu matere in se tam razvijaleto dni. Medtem je prisesan namaterin sesek, da lahkonepretrgoma pije njeno mleko. Kopa se dokonèno razvije, se k njejvraèa le, ko je laèen.Èe eden od kengurujev vèredi zasluti nevarnost, zaène zzadnjimi nogami moèno udarjatiob tla. Nato vsi zaèno bežati.Pred psom ali dingom sekenguru brani tako, da se nasloniob skalo ali drevo in se skrepkimi, pogosto smrtonosnimiudarci znebijo nadležnežev. Èe jev bližini voda, se poženejo vanjoin skušajo potopiti zasledovalca.Nina in Nataša, 6.èKenguruji v teku28

HRÈEK PREDSTAVLJA NOVE ŽIVALIKAÈE IN KAÈA KLOPOTAÈAV tem Hrèkovem listu smo že nekajkrat omenili kaèe. Ker o njih ne govorimopreveè radi in se jih raje izogibamo, celo zelo se jih bojimo zato, ker o njih skorajgotovo vemo premalo, si v tem prispevku preberite vse o kaèah in še posebej ozelo znani KAÈI KLOPOTAÈI.Znaèilnosti kaè:Kaèe po notranji zgradbi telesauvršèamo med vretenèarje vskupino plazilcev. So bližnjisorodniki kušèarjev, èeprav seskupini plazilcev po obliki precejrazlikujeta. V miljone let trajajoèemrazvoju so namreè kaèam nogepopolnoma zakrnele in izginile.Imajo nestalno telesnotemperaturo, ki jo uravnavajo skolièino krvi, ki se pretaka po krvnihžilah pod kožo. Ko se nastavljajosonènim žarkom, se krvne žile podkožo razširijo in kri se ogreva.Pozneje, ko postaja hladneje, sežile krèijo, skoznje se pretaka manjkrvi in tako telo ostane toplejše.Zunanja plast kože je debela. Telopokrivajo rožene luske in so izkerotina, torej iz iste snovi kot nohtiin lasje pri èloveku ali ptièja peresa.Te luske jih varujejo pred velikoizgubo vode iz telesa. Luske nerastejo skupaj z živaljo. Zato moražival staro kožo z luskami pogostozamenjati z novo, veèjo. Pravimo,da se levi. Stare kože se znebijonaenkrat v kosu. Izpodrine jo nova,ki je pod njo.Kaèa ima posebni sklep, s katerimje zgornja èeljustnica rahlopovezana s spodnjo èeljustnico,zato lahko pogoltne veèjo žival, kotbi se zdelo, da bi šla v usta. Zgornjain spodnja èeljustnica se loèita vdve polovici, levo in desno. Obepolovici spodnje èeljusti se širokorazmakneta in ustna odprtina setudi tako poveèa. Obe poloviciskupaj potiskata zalogaj v žrelo.Najprej plen trdo drži leva stran,medtem ko zobje v desni polovicipopustijo in se pomaknejo v novpoložaj. Nato popustijo zobje levepolovice in se pomaknejo naprej. Intako grižljaj potiskata izmeniènoproti požiralniku, podobno kot zrokami izmenoma vleèemo za vrv.Je mesojeda žival. Razne vrste sstrupom omrtvièijo ali usmrtijo ujetiplen. Živalim vbrizgajo strup scevastimi ali žlebièastimi zobmi, kijim pravimo strupniki. Veèinomaimajo dolg in na koncu razcepljenjezik, s katerim ves èas opletajopred seboj. Na ta naèin kaèevohajo; z jezikom lovijo po zrakumolekule snovi ter jih nosijo naposebne vohalne jamice na ustnemnebu. To èutilo za voh imenujemojacobsonov organ.Pri gibanju kaèe uporabljajomoène mišice, ki omogoèajovalovito zvijanje telesa. Ti valovi seširijo vzdolž telesa od glave dorepa. Ko se telo odriva od podlage,se kaèa premika naprej. To gibanjeje podobno plavanju jegulje. Kaèe,ki živijo v pušèavah, uporabljajoposebno gibanje, ki ga imenujemoboèno zvijanje. Kaèje telo sepodlage dotika le na dveh, trehtoèkah, žival se poganja naprej vzankastih zavojih.Zelo pomembno èutilo je oko.Vedno je naravnano na daljavo,vendar jim posebne mišice, kipotisnejo leèo naprej, omogoèajogledanje od blizu.Klopotalo kaèe klopotaèe29Kaèa klopotaèa:Je debela kaèa s kratkimrepom, ki živi v prerijah in polpušèavahSeverne Amerike.Na ovalni ali topo trikotni glaviima med nosnima odprtinama inoèmi dve globoki jamici. V jamici naobeh straneh smrèka so za toplotoobèutljiva èutila, s katerimiklopotaèe ponoèi zlahka zaznajosvoj plen – to so majhni sesalci,kušèarji in ptièi.V zgornji èeljusti stadva dolga, šilasta zoba strupnika, kiimata na sprednji strani žleb, pokaterem priteka strup. Strup je zelomoèan in žrtev hitro usmrti. Èlovekaredko ugrizne, ker ga opozori sklopotanjem in je zelo poèasna.Oèesna zenica je pokonèna.Vzdolž rjavo sive hrbtne strani senizajo èrne èrtaste lise, trebuh jeskoraj èrn, s svetlimi pikami.Posebnost je klopotalo, ki ga imana koncu topega repa. Sestavljenoje iz veèih roževinastih obroèev, kiso gibljivo vtaknjeni drug v drugega.So ostanki kože prejšnjih levitev.Ob vsaki levitvi nastane novobroèek. Klopotaèa pa se lahko levidvakrat do trikrat na leto. Kadar jeogrožena ali preplašena, zgibanjem repa klopota.Dolga je okoli l,5 m. Mladièe koti.Lovijo jo zaradi cenjene kože.Finžgar Blaž, 6.a

HRÈEK SE ZABAVA IN NAGRAJUJEUGANI (rešitve najdeš nekje zadaj)!1. Glavo ima, noge ima,nima pa repazvije se, zbode te,kadar je kepa.2. Jezik preklan,svitek hladan.3. Spomladi se zbudi,votlino zapusti,hlaèa in laèen brunda,pretopla je bunda!4. Vsak dan po opravkihgrem, in vendar, to paè reèismem, ostanem vedno vsvoji hiši. Kako se èudi,kdor to sliši!5. Jajce v tuje gnezdoznesla, zakukala, pomladprinesla.6. Ptièji zbor se oglasi:“Mrzla zima k nam hiti!Odhitimo zdaj od tod,dolga, dolga je še pot.”Tatjana Okorn, 6.b,Kristina Gornik,Ana Pestar, 6.aSo najveèji sesalci na svetu.POVEŽI!!O njih govori pregovor marljivkot...Pravimo, da je èlovekovnajboljši prijatelj.Živijo v Avstraliji in jihuvršèamo med vreèarje.Je sorodnik belega, rjavega inèrnega medveda; najraje sehrani z bambusom.MRAVLJAKENGURUNETOPIRJIPANDAKITISLONIPESV afriških deželah so vèasihprevažali tovor, dandanes pa jihvidimo v živalskih vrtovih.Miha Erzar 6.a30

HRÈEK SE ZABAVA IN NAGRAJUJEREŠI REBUSE (rešitve poišèi nekje na zabavni strani)!Špela Miklavèiè, 6.b... .. . .. . .. . . . .Ana Pestar, 6.aV=OLO. . .L . . .Špela Jakopanec, 6.b31

HRÈEK SE ZABAVA IN NAGRAJUJEŠALE, POVEZANE Z ŽIVALMIVegetarijanec“Povejte mi, gospod, zakaj stevegetarijanec?”“Iz ljubezni do živali.”“In zakaj potem jeste njihovo hrano?”NasvetMati rakovka reèe sinèku rakcu:“Ne kadi, dobil boš èloveka napljuèih!”Pri biologijiUèiteljica: ”Kako so se živaliprilagodile na planinski svet?”Uèenec: “Hm, hm, imajo kratkaušesa.”Uèiteljica: “Zakaj pa imajo kratkaušesa?”Uèenec: “Ja, da jih ne ovirajo, koskaèejo po skalah.”Razred: “Ha, ha, ha….”Kako je okusna, se vidi, da jeuspešnica...Pravilen odgovor bi bil: da jim v mrazune zmrznejo!Zapisala po resniènem dogodku vrazredu: Mojca Križaj, 8.bSte zdaj preprièani gospod Peter, da jemoj Piki nekaj posebnega?Pes:Družina kosi v gostilni. Stiskaški oèe plaèaraèun in reèenatakarju: “Tisti dve klobasi, ki sta ostali,pa kar zavijte, da ju bom nesel domov zapsa!” Otroci so vsi veseli: “Prima, oèkanam bo kupil psa!”Dragi gospod, ne izdajte me mojemusinèku! Preprièan je, da jezdi na poniju.Maèek:Star hišni maèek prenoèuje po tujihstrehah. Ne upam si iti domov, stoka.Ko je mladi gospod pred nedavnim prišeldomov, je kar naprej stokal: “Kdo mi pove,kako bi se rešil maèka?”Zbrali uèenci biol. krožka32

HRÈEK SE ZABAVA IN NAGRAJUJEREŠITVE UGANK: 1. jež REŠITVE REBUSOV: 1. hrèek2. kaèa 2. komar3. medved 3. leopard4. polž 4. kuna5. kukavica6. ptice selivkeNAGRADNA KRIŽANKAReši križanko, izpolni nagradni kupon, ga izreži in vrzi v skrinjico v biološkiuèilnici! Žrebanje bo javno po zvoèniku! Nagrada je kot vedno po izbiri: hrèek ali knjiga,èe hrèka že imaš ali ga ne moreš imeti!Pa veliko sreèe!!!Navpièno:Vodoravno:1. tuli v noè 2. zvitorepka4. gozdna maèka 3. ponoèi se sveti6. nese jajca 5. mali glodalec8. dobil ime po rogu 7. gnezdi na dimnikih9. dolgouhec 10. noèna ptica11. kralj živali12. ima klešèeIz okenc s številkami izpiši èrke vkupon (od 1 – 8 ) . Èe si križankopravilno rešil, se ti bo pokazalo imeneke morske živali.NAGRADNI KUPON:Ana Pestar, 6.aRešitev:____________Ime:_______________Priimek:____________Razred:_____________33