Hrčkov list - osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

HRÈEK PREDSTAVLJA NOVE ŽIVALIKAÈE IN KAÈA KLOPOTAÈAV tem Hrèkovem listu smo že nekajkrat omenili kaèe. Ker o njih ne govorimopreveè radi in se jih raje izogibamo, celo zelo se jih bojimo zato, ker o njih skorajgotovo vemo premalo, si v tem prispevku preberite vse o kaèah in še posebej ozelo znani KAÈI KLOPOTAÈI.Znaèilnosti kaè:Kaèe po notranji zgradbi telesauvršèamo med vretenèarje vskupino plazilcev. So bližnjisorodniki kušèarjev, èeprav seskupini plazilcev po obliki precejrazlikujeta. V miljone let trajajoèemrazvoju so namreè kaèam nogepopolnoma zakrnele in izginile.Imajo nestalno telesnotemperaturo, ki jo uravnavajo skolièino krvi, ki se pretaka po krvnihžilah pod kožo. Ko se nastavljajosonènim žarkom, se krvne žile podkožo razširijo in kri se ogreva.Pozneje, ko postaja hladneje, sežile krèijo, skoznje se pretaka manjkrvi in tako telo ostane toplejše.Zunanja plast kože je debela. Telopokrivajo rožene luske in so izkerotina, torej iz iste snovi kot nohtiin lasje pri èloveku ali ptièja peresa.Te luske jih varujejo pred velikoizgubo vode iz telesa. Luske nerastejo skupaj z živaljo. Zato moražival staro kožo z luskami pogostozamenjati z novo, veèjo. Pravimo,da se levi. Stare kože se znebijonaenkrat v kosu. Izpodrine jo nova,ki je pod njo.Kaèa ima posebni sklep, s katerimje zgornja èeljustnica rahlopovezana s spodnjo èeljustnico,zato lahko pogoltne veèjo žival, kotbi se zdelo, da bi šla v usta. Zgornjain spodnja èeljustnica se loèita vdve polovici, levo in desno. Obepolovici spodnje èeljusti se širokorazmakneta in ustna odprtina setudi tako poveèa. Obe poloviciskupaj potiskata zalogaj v žrelo.Najprej plen trdo drži leva stran,medtem ko zobje v desni polovicipopustijo in se pomaknejo v novpoložaj. Nato popustijo zobje levepolovice in se pomaknejo naprej. Intako grižljaj potiskata izmeniènoproti požiralniku, podobno kot zrokami izmenoma vleèemo za vrv.Je mesojeda žival. Razne vrste sstrupom omrtvièijo ali usmrtijo ujetiplen. Živalim vbrizgajo strup scevastimi ali žlebièastimi zobmi, kijim pravimo strupniki. Veèinomaimajo dolg in na koncu razcepljenjezik, s katerim ves èas opletajopred seboj. Na ta naèin kaèevohajo; z jezikom lovijo po zrakumolekule snovi ter jih nosijo naposebne vohalne jamice na ustnemnebu. To èutilo za voh imenujemojacobsonov organ.Pri gibanju kaèe uporabljajomoène mišice, ki omogoèajovalovito zvijanje telesa. Ti valovi seširijo vzdolž telesa od glave dorepa. Ko se telo odriva od podlage,se kaèa premika naprej. To gibanjeje podobno plavanju jegulje. Kaèe,ki živijo v pušèavah, uporabljajoposebno gibanje, ki ga imenujemoboèno zvijanje. Kaèje telo sepodlage dotika le na dveh, trehtoèkah, žival se poganja naprej vzankastih zavojih.Zelo pomembno èutilo je oko.Vedno je naravnano na daljavo,vendar jim posebne mišice, kipotisnejo leèo naprej, omogoèajogledanje od blizu.Klopotalo kaèe klopotaèe29Kaèa klopotaèa:Je debela kaèa s kratkimrepom, ki živi v prerijah in polpušèavahSeverne Amerike.Na ovalni ali topo trikotni glaviima med nosnima odprtinama inoèmi dve globoki jamici. V jamici naobeh straneh smrèka so za toplotoobèutljiva èutila, s katerimiklopotaèe ponoèi zlahka zaznajosvoj plen – to so majhni sesalci,kušèarji in ptièi.V zgornji èeljusti stadva dolga, šilasta zoba strupnika, kiimata na sprednji strani žleb, pokaterem priteka strup. Strup je zelomoèan in žrtev hitro usmrti. Èlovekaredko ugrizne, ker ga opozori sklopotanjem in je zelo poèasna.Oèesna zenica je pokonèna.Vzdolž rjavo sive hrbtne strani senizajo èrne èrtaste lise, trebuh jeskoraj èrn, s svetlimi pikami.Posebnost je klopotalo, ki ga imana koncu topega repa. Sestavljenoje iz veèih roževinastih obroèev, kiso gibljivo vtaknjeni drug v drugega.So ostanki kože prejšnjih levitev.Ob vsaki levitvi nastane novobroèek. Klopotaèa pa se lahko levidvakrat do trikrat na leto. Kadar jeogrožena ali preplašena, zgibanjem repa klopota.Dolga je okoli l,5 m. Mladièe koti.Lovijo jo zaradi cenjene kože.Finžgar Blaž, 6.a