Urednikova beseda bf 4/2010 - Frančiškani v Sloveniji

Frančiškov svetni redFrančiškov svetni redbf 4/2010D a n t e s e j ekasneje poročil zGemmo di ManettoDonati in imel znjo štiri otroke.Po domnevniBeatricini smrti jeDante iskal utehov klasični književnosti.Vemo, da jebral Boetijeva inCicerova filozofskadela in se kasnejeposvetil študiju filozofijena verskihšolah. Udeležil se jespora med glavnimameniškima redomadominikancev infrančiškanov. Prviso razlagali naukemistike in svetegaBonaventure, zadnjipa so predstavljalinaukeTomažaAkvinskega. Beatricev Vicah kasneje graja to filozofsko strast.Dante se je 11. junija 1289 udeležil bitke priCampaldinu, kjer so se florentinski vitezi boriliproti areškim. Leta 1294 je bil med vitezi, kiso spremljali Carla Martella Anžujskega, sinaCharlesa Anžujskega, med njegovim bivanjemv Firencah.Da bi se lahko ukvarjal s politiko, je postaltudi zdravnik in lekarnar, saj je zakon, izdanleta 1295, zahteval, da morajo plemiči, ki želijoprevzeti javni položaj, sodelovati v enem odZdruženj umetnosti in obrti (Corporazioni diArti e Mestieri). Dante je zato vstopil v lekarniškiceh. Izbor poklica ni bil popolnoma neprimeren,saj so se v njegovem času knjige prodajalev lekarnah.V tem času se s politiko ni bilo lahko ukvarjati,saj je papež Bonifacij VIII. načrtoval vojaškozasedbo Firenc. Medtem ko je Dante šelna pogajanja k papežu v Rim, so bile Firenceosvojene, Dante pa je bil obsojen na dvoletnopregnanstvo in na plačilo visoke denarne kazni.Ker je na papežev »predlog« ostal v Rimu, jebil označen za begunca oziroma skrivača. Kerni mogel plačati kazni, je bil obsojen na trajnopregnanstvo, v primeru, da bi ujeli florentinskivojaki, pa bi bil tudi usmrčen. Pesnik je poskušalna več načinov, da bi kazen spremenili in bi selahko vrnil nazaj v rodno mesto, vendar neuspešno.Smrtna kazen zanj se je celo raztegnilana njegove potomce. Zaradi tega ga v drugipolovici življenja najdemo v Veroni, Sarzanu,Lucci v Italiji. Nekateri viri trdijo, da se je v letih1308-1310 mudil tudi v Parizu, drugi, sicer manjverodostojni, pa ga postavljajo celo v Oxford.Kasneje je bil tudi v Raveni. Tu je dokončal Raj –zadnji del Božanske komedije, njegovega najboljznanega dela, v katerem je utemeljil toskanščinoza uradni italijanski jezik. V Raveni je Dantetudi umrl, najverjetneje za malarijo. Pokopanje v cerkvi San Pier Maggiore, ki je bila kasnejepoimenovana po sv. Frančišku (San Francesco).Bernardo Bembo, beneški pretor, je leta 1483pripomogel k izdelavi boljše grobnice. Na grobuso zapisane besede Dantejevega prijatelja BernardaCanaccia: parvi Florentia mater amoris- Firence, mati majhne ljubezni.Pripravila Fani Pečar FSRVipavski križ,duhovne vaje za FSR,21.–23. maj 2010Bratje in sestre Frančiškovega svetnegareda (FSR) s Primorske smo se v petek,21. maja 2010, ob sedmih zvečer srečaliza samostansko mizo v Vipavskem Križu. Spatrom Ambrožem Mušičem OFM smo sepodali na duhovne vaje z naslovom MANENOBISCUM! (Ostani z nami!).Po okusni večerji smo se z dvema učencemaodpravili v Emavs in na poti srečali Jezusa, kinas je, kot pravi p. Ambrož, vedno pripravljenposlušati. Vedno nam je blizu, pa četudi se samitega ne zavedamo, kot se tega nista zavedalaučenca, ki sta šla v Emavs. Z nami je in nam želipomagati. Po katehezi smo se zbrali v kapelipred izpostavljenim Najsvetejšim, kjer smo Jezusuv tišini zaupali svoje skrbi in stiske pa tudilepe stvari. Dan smo zaključili z večernicami.V soboto smo se že ob sedmih zjutraj dobiliv samostanski kapeli, kjer smo s hvalnicami inserafinskim rožnim vencem začeli dan. Po zajtrkusmo se zopet spomnili na emavška učenca, kista Jezusu pripovedovala, kaj se je bilo zgodilopred nekaj dnevi v Jeruzalemu. Tako kot pravamama hoče, da ji otrok sam zaupa, kaj je »ušpičil«,četudi ona že vse ve, tako je storil tudi Jezus– želel je, da mu učenca sama zaupata svojobolečino. Nato pa jima je začel razlagati pisma.Tudi nam želi Jezus marsikaj povedati, vendarje potrebno, da mu prisluhnemo. Dopoldansmo zato poskušali ohranjati tišino in zbranost.Odpravili smo se na čudovit samostanski vrt inv tišini vsak zase premišljevali, kaj nam želi Bogpovedati v odlomku o ženi, ki so jo zalotili vprešuštvovanju. Čez poldrugo uro smo se zbraliv kapeli, še enkrat prebrali odlomek in Bogu naglas izrazili prošnje, ki so se nam porodile medpremišljevanjem odlomka. Po kosilu nam je p.Ambrož dal priložnost za sveto spoved in pogovor,nato pa smo z učencema prispeli v Emavs,kjer se je Jezus delal, da gre dalje, učenca pa staga prosila, naj ostane. Tudi v našem življenjuJezus stori isto: najprej nam pomaga, nato pa seumakne, kajti noče biti vsilijiv; želi, da ga samipovabimo. Naše srce ima takšna vrata, ki imajo20 21