Naša sredina, številka 2, leto 1

Naša 

sredina 

www.strankasmc.si Časopis Stranke modernega centra Številka 2, leto 1 

Simon Zajc 

Dr. Erik Kopač 

Ksenija Flegar 

Dr. Dragan Matić 

Pravica do pitne vode 

kot javne dobrine mora biti 

zapisana v ustavo. 

stran 8 

V SMC podpiramo tiste kandidate, 

ki so kompetentni, strokovno 

usposobljeni, in ne po kriteriju 

naši, vaši. 

stran 10 

Najbolj me razveseli, ko slišim 

da smo prvi, ki smo prišli 

v njihov kraj. 

stran 21 

Center je v politiki najtežji, 

saj ni vedno všečen. 

stran 24

Kazalo 



3 Uvodnik 

Dr. Miro Cerar 

Voda – slovenska življenjska in 

strateška dobrina 

4 Novice 

6 Drugi tir 

7 Profil 

Dr. Peter Gašperšič 

V službi minister, 

doma navaden človek 

8 Stališča 

O (če)bulah in kvotah 

Voda, obnovljivi vir energije 

Bodi moja voda 

Z novelo za popolni odpoklic župana 

10 Intervju 


»Naša beseda v politiki velja, 

to dokazujemo vsak dan.« 

14 Novice iz naše sredine 

15 Lokalni odbori 

18 Tribuna 

20 Sekretariat 

Akademija SMC 

Regijski koordinatorji – pomoč 

poslancem na terenu 

22 Pogosta vprašanja 

24 Premislek 

Dr. Dragan Matić 

V centru stati in(u) obstati 

7 9 

10 

20 

18 

Naročilnica na časopis 

naša sredina 

Časopis Naša sredina je interno glasilo Stranke modernega 

centra in je predvsem namenjeno našim članom, ki ga ti 

prejmejo na domači naslov oziroma ga imajo na voljo tudi 

v svojem lokalnem odboru SMC. Če želite biti informirani o 

dejavnostih stranke SMC tudi kot nečlan, se lahko v Sloveniji 

brezplačno naročite na časopis. Število izvodov je omejeno. 

Vabimo vas, da izpolnite spodnji obrazec in nam ga pošljete 

po pošti na naslov: 

Stranka modernega centra SMC, 

Beethovnova 2, 

1000 Ljubljana 

ali pa skeniranega po e-pošti na 

pr@strankasmc.si. 

Ob tej priložnosti vas vabimo tudi, da se naročite 

na naše tedenske e-novice www.strankasmc.si/ 

narocite-e-novice, če želite prejemati redna e-sporočila 

o aktualnem političnem delovanju stranke. 

Ime: 

Naslov dostave Ulica in hišna številka: 

Priimek: 

Poštna številka: Kraj: Občina: 

Kontakt Telefon: 

Elektronski naslov: 

Mobilni telefon: 

Želim prejemati e-sporočila in e-novice ter tako biti obveščen o aktivnostih stranke SMC. 

Datum: 

Podpis: 

Brezplačna naročnina na časopis ne pomeni prijave v stranko SMC. V ta namen je potrebno izpolniti pristopno 

izjavo, ki jo na najdetena predzadnji strani časopisa. Tudi na naši spletni strani: www.strankasmc. 

si/postani-clan Z vašimi osebnimi podatki bomo ravnali skrbno in skladno z Zakonom o varstvu osebnih 

podatkov.



Uvodnik 3 

Foto: Shutterstock 

V 

državnem zboru je bil 20. 3. 2014 vložen formalni 

predlog za začetek postopka za dopolnitev 70. 

člena ustave, s katerim naj bi v Sloveniji ustavno 

zavarovali pravico do pitne vode ter preprečili, da bi se 

vodni viri privatizirali. Mislim, da je ta predlog nadvse 

dobrodošel, saj bo odprl ustavno razpravo o eni od najpomembnejših 

slovenskih naravnih dobrin ter omogočil 

njeno dodatno varstvo. 

Lani je (tudi) po Sloveniji zaokrožila alarmantna novica, 

da je predlog ene od direktiv Evropskega parlamenta 

in Sveta EU o podeljevanju koncesijskih pogodb med 

drugim določil obvezno objavo javnih razpisov o podeljevanju 

koncesijskih pogodb, katerih vrednost dosega 

ali presega 5 milijonov evrov, v Uradnem listu EU. To bi, 

preprosto povedano, velikim tujim podjetjem omogočilo, 

da na podlagi takšnih razpisov pridobijo koncesijo za 

upravljanje z (nekaterimi) našimi vodnimi viri. 

Na srečo je ta – lahko ji mirno rečemo kar – grožnja 

doživela močan evropski civilnodružbeni odziv, saj so 

se državljani EU nanjo odzvali z doslej prvo evropsko 

državljansko pobudo (takšno pobudo lahko od aprila 

2012 dalje vloži najmanj milijon državljanov iz najmanj 

četrtine držav članic EU, pri čemer z njo državljani 

pozovejo Evropsko komisijo k ukrepanju na področjih 

njene pristojnosti). Po podatkih Komisije je bilo v tej 

prvi uspešni državljanski pobudi s pomenljivim nazivom 

»Right2Water« zbranih 1,68 milijona podpisov, mejni 

prag pa je bil presežen v 13 državah članicah (v Sloveniji 

je pobudo podpisalo 17.546 državljanov). Komisija je 

19. marca 2014, torej pred nekaj več kot desetimi dnevi, 

izdala obvestilo za medije, v katerem je med drugim 

sporočila, da bo še naprej spoštovala pravila pogodbe, ki 

od EU zahtevajo, naj ostane nevtralna glede nacionalnih 

odločitev o lastništvu podjetij za oskrbo z vodo. Podobno 

bo Komisija tudi v mednarodnih trgovinskih pogajanjih 

še naprej zagotavljala, da se spoštujejo in zavarujejo odločitve 

glede upravljanja storitev za rabo vode na nacionalni, 

regionalni in lokalni ravni. K temu Komisija dodaja, 

da sta distribucija vode in oskrba z njo ter storitve v zvezi 

z odpadnimi vodami že izrecno izključene iz uveljavljanja 

čezmejne svobode opravljanja storitev, pri čemer je 

Komisija lani zaradi zaskrbljenosti javnosti iz direktive o 

podeljevanju koncesijskih pogodb izključila zagotavljanje 

storitev za rabo vode. Toda ob tem Komisija med drugim 

tudi sporoča, da bo (šele) začela javno posvetovanje po 

vsej EU o direktivi o pitni vodi, da oceni, ali so potrebne 

izboljšave in kako jih doseči, v svojih prihodnjih prizadevanjih 

pa bo zagovarjala tudi splošen dostop do varne 

pitne vode in sanitarnih storitev kot prednostno področje 

za cilje trajnostnega razvoja v obdobju po letu 2015. 

Tu je zdaj še ena izjemno pomembna naloga za slovensko 

vlado. Če je ta že naredila veliko napako in podpisala 

sporno direktivo, ki je zdaj zaradi vložene državljanske 

pobude nekako zamrznjena, si podobne napake v 

prihodnje nikakor ne sme več privoščiti. Takšna napaka 

bi namreč lahko imela katastrofalne posledice za našo 

Voda – 

slovenska 

življenjska 

in strateška 

dobrina 

prof. dr. Miro Cerar 

državo in za slovenski narod. Voda je namreč vitalna dobrina 

in naše veliko naravno bogastvo, poleg tega pa – na 

srečo ali žal – tudi slovenska strateška dobrina. Slednje 

ima, kot sem nakazal, dobro in slabo stran. Dobra stran 

je v tem, da nas v Sloveniji vsaj zaradi oskrbe s pitno vodo 

dolgoročno ne bi smelo biti strah, saj imamo lastne vode 

v izobilju (če je seveda ne bomo povsem onesnažili), pri 

čemer lahko s presežki te vode, če je ne uporabljamo v 

energetske in druge namene, tudi trgujemo in zaslužimo. 

Slaba stran pa je v tem, da bo to naše naravno bogastvo 

zaradi svojega strateškega pomena prej ali slej vzbudilo 

velike apetite v drugih državah in v močnih multinacionalnih 

podjetjih, ki si bodo zaželela pridobiti pravico 

upravljanja s temi vodami. Takšna pravica pa pomeni 

odločilen vpliv na zagotavljanje standardov čistosti pitne 

vode, na njeno distribucijo in na določanje njene prodajne 

cene. Vse to daje tistemu, ki s pitno vodo upravlja, 

izjemno družbeno moč in vpliv. 

Tu je treba biti zelo jasen in skrajno odločen: Voda je tisto 

naše bogastvo, glede katerega so kakršnekoli politične in 

druge zakulisne igre ter strokovni in podobni večji spregledi 

in napake v prihodnje popolnoma nedopustni. Če tu popustimo 

tujim ali domačim lobijem in dovolimo privatizacijo 

upravljanja s to javno dobrino, bomo dokončno pokazali, 

da nismo politično zreli za samostojnost. V svetu je že kar 

nekaj primerov držav, v katerih se je privatizacija upravljanja 

z vodo izkazala za škodljivo za širše prebivalstvo. Tako se je 

po nekaterih navedbah na primer izkazala za problematično 

podelitev tovrstnih koncesij v Franciji, Portugalski in Veliki 

Britaniji, saj zasebniki neradi vlagajo v infrastrukturo in zato 

težave z neoporečnostjo vode rešujejo na druge načine, ki so 

cenejši, vendar manj prijazni do vode in njenih uporabnikov. 

Primeri iz Grčije kažejo, da je tovrstna privatizacija vodila v 

poslabšanje kakovosti vode in v nenormalno rast njenih cen. 

Negativne izkušnje prihajajo tudi iz Portugalske in Bolivije, 

da o kakih afriških primerih raje ne govorimo. 

Menim, da bi morali biti Slovenci pri zavarovanju naše 

(pitne) vode nepopustljivi. Nad slovenskimi vodami 

vseh vrst moramo ohraniti državno oziroma nacionalno 

kompetenco. To je tako pomembno, da moramo – tako 

menim – upravljanje z našimi vodami izvzeti tudi iz 

morebitne skupne (enotne) pravne ureditve EU. Mislim, 

da je treba zato v zvezi z vloženo ustavno pobudo opraviti 

temeljito diskusijo o tem, ali bi veljalo v ustavo zapisati, 

da našega ustavnega varstva te naravne dobrine v skladu 

s 3.a členom ustave ni dopustno kakorkoli omejevati na 

podlagi tretjega odstavka tega člena, po katerem se v Sloveniji 

uporabljajo pravni akti in odločitve, sprejeti v EU, v 

skladu s pravno ureditvijo EU. To bi, povedano preprosto, 

pomenilo, da pravnemu redu EU v primeru slovenskih 

voda odrečemo nadustavno veljavo oziroma učinke. 

To ne bi smelo pomeniti ignorance skupnih evropskih 

interesov in morebitnih skupn(nostn)ih, povezovalnih ali 

solidarnostnih ukrepov, ki bodo v prihodnje glede vodá 

in še posebej tudi pitne vode vedno bolj aktualni tudi v 

Evropi in svetu. Vendar pa bi ustavna sprememba morala 

določiti, da bo o tovrstnih ukrepih, kadar se nanašajo na 

slovenske vode, zadnjo besedo imela Slovenija. Lahko 

tudi slovenski državljani na referendumu. 

Predlagana ustavna sprememba naj bi v 70. člen ustave 

na novo vnesla dve določbi, ki se glasita: 1. »Vsakdo ima 

pravico do pitne vode.« 2. »Vodni viri, ki služijo oskrbi 

prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, 

se izkoriščajo v obliki neprofitne javne službe.« 

Glede obeh določb bo seveda potrebna temeljita razprava. 

Glede pravice do vode je znano, da sproža številna 

zapletena pravna vprašanja, kajti težave nastopijo, ko se 

je treba natančneje dogovoriti, kaj vse ta pravica zajema, 

kako zagotoviti enakopravnost državljanov pri njeni praktični 

uporabi ter ne nazadnje, kako zagotoviti učinkovit 

pravni in dejanski nadzor nad njenim izvajanjem. Tudi 

citirani predlog določbe o izkoriščanju vodnih virov v 

obliki neprofitne javne službe pa tudi sedanje določbe 

70. člena ustave bo treba v ustavni razpravi temeljito 

premisliti in prediskutirati. Še posebno določbo sedanjega 

tretjega odstavka 70. člena, ki se glasi: »Zakon lahko 

določi, da smejo naravna bogastva izkoriščati tudi tuje 

osebe, in določi pogoje za izkoriščanje.« Vprašanje je, 

ali je zgolj abstraktno navedena zakonska ureditev pri 

določanju izkoriščanja vodá zadostna varovalka pred morebitnimi 

sofisticiranimi ali agresivnimi poskusi pridobivanja 

trajn(ejš)ih kompetenc nad njenim upravljanjem s 

strani tujih oseb. Kakorkoli že, tema je odprta in nadvse 

aktualna ter kliče k angažmaju tako politiko in stroko kot 

tudi civilno družbo. Poleg gozdov, kmetijskih in drugih 

zemljišč in še česa je namreč voda zanesljivo tisto naše 

naravno bogastvo, ki ga ne smemo zapraviti. 

Članek Voda – slovenska življenjska in strateška dobrina je bil 

objavljen v Pravni praksi spomladi leta 2014, pred ustanovitvijo 

Stranke modernega centra in preden je dr. Miro Cerar nastopil 

funkcijo predsednika vlade.

4 Novice 



Dr. Mitja Horvat, poslanec 

Lahko rečete, da sem 

romantik in sanjač, 

a nisem edini! 

R 

azne vrste populizma in delitev na naše in vaše so vse predolgo 

imele ugodne pogoje za svoj obstoj. Iskanje najboljših rešitev za 

človeka in družbo v celoti je razvrednoteno, saj v družbi uživa 

prednost želja po oblasti in imetju. Ne moremo privoliti v to, da je 

posameznik kot oseba razvrednoten do te mere, da predstavlja 

subjekt in je samo orodje v rokah tistih, ki imajo resnično družbeno moč. 

Zato moramo storiti vse, da zavarujemo dostojanstvo človeka in dosežemo 

družbeno odgovorno ravnanje vseh in vsakogar do vseh in vsakogar. V 

družbi si je treba prizadevati za enake možnosti za vse. Privilegiji in uporaba 

moči za njihovo ohranjanje morajo biti preseženi, prednost morata 

dobiti družbeno odgovorno ravnanje in skrb za trajnostni razvoj. 

V ozadju trenutnega globalnega dogajanja je mogoče zaznati nov proces, 

tako drugačen od tega, ki smo ga bili navajeni do sedaj, saj se v imenu 

najrazličnejših interesov izvaja nasilje nad okoljem in ljudmi. Pred tem procesom 

se je po drugi svetovni vojni začel proces zagotavljanja in uveljavljanja 

temeljnih človekovih pravic in svoboščin, vse z namenom, da se ljudem 

zagotovi človeka vredno življenje. Življenje v miru, brez strahu, brez zlorabe 

moči, življenje svobode in enakih možnosti za vse. Ne enakosti, saj te seveda 

ni mogoče zagotoviti niti ne bi bila zanimiva. Še več, siljenje v enakost 

se je v polpretekli zgodovini, zgodovini prejšnjega stoletja, izkazalo za družbeno 

škodljivo in nesprejemljivo. 

Danes, ob največji 

migrantski, begunski, 

predvsem pa človeški 

krizi po drugi 

svetovni vojni, je čas, 

ko gre za državo, zato 

v državnem zboru 

pri reševanju te humanitarne 

katastrofe 

nenehno sodelujemo 

vse politične stranke. 

Pravo bogastvo je različnost, 

pri kateri zagotavljamo enake 

možnosti vsem različnim posameznikom 

in družbenim skupinam. 

Zagotavljanje enakih možnosti za 

vse v odprti, solidarni, pravični, 

napredni in samozavestni družbi 

je vodilo v prizadevanju za boljše 

življenje te generacije in prihodnjih. 

Kot vemo, nismo lastniki 

Zemlje, ampak smo jo dobili v 

uporabo od naših prednikov in 

jo bomo prepustili prihodnjim 

generacijam. 

Nad okolje zaradi peščice ljudi, ki 

zaslepljeni s pohlepom ravnajo 

družbeno neodgovorno. Neodgovorno 

je slediti profitu in se pri tem ne meniti za posledice, ki jih ima izvajanje 

določene dejavnosti na okolje. Zato se moramo takšnemu ravnanju 

odločno postaviti po robu in slediti najnovejšim razvojnim usmeritvam, kot 

sta učinkovita raba virov in upoštevanje načel trajnostnega razvoja. Zaradi 

grozečih negativnih podnebnih in klimatskih trendov si moramo prizadevati 

za trajnostno gospodarsko rast in ustvarjanje zelenih delovnih mest. 

Ker sta naša glavna naravna vira gozd in pitna voda, moramo nameniti 

posebno skrb njunemu ohranjanju. 

Nad ljudi pa z vzbujanjem najglobljih negativnih čustev, od katerih je najbolj 

zavržno ustvarjanje strahu. Zlahka prepoznamo zavržnost takšnega 

ravnanja pri terorističnih dejanjih, nekoliko težje pa je to prepoznati pri 

delodajalcih, politikih in drugih nosilcih družbene moči. Na splošno lahko 

ugotovimo, da je ob koncentraciji moči druga stalnica v družbi naraščanje 

nasilja. Ker nasilje narašča počasi in postopoma, smo kot posamezniki in 

družba zaradi naše prilagodljivosti sposobni in pripravljeni kot sprejemljivo 

sprejemati čedalje večje nasilje. Zato je nujno, da zavračamo družbeno nesprejemljiva 

ravnanja posameznikov in skupin ter ne dopustimo naraščanja 

stopnje družbene sprejemljivosti njihovih besed in dejanj. Prizadevati si 

moramo za krepitev spoštovanja med ljudmi. Do sočloveka, ne glede na to, 

kakšne so njegove osebne okoliščine. Prizadevati si moramo, da sočloveka 

ne bomo ocenjevali na podlagi predsodkov, ampak v spoštovanju njegove 

enkratnosti. 

Rekli boste, da sem romantik in sanjač. Lahko in upravičeno. Vendar verjamem, 

da nas je veliko, ki pri sebi čutimo potrebo in željo, da spremenimo 

tok dogajanja v družbi. Čeprav vsak zase s svojimi ravnanji lahko prispeva 

k spremembam, je še toliko pomembneje, da se medsebojno prepoznamo, 

povežemo in spodbudimo, da skupaj uresničimo najgloblje sanje in želje 

skozi vso zgodovino človeštva. Živeti v miru, ustvarjalno in v medsebojnem 

spoštovanju. Brez strahu! Verjamem, da skupaj in s pozitivno energijo 

zmoremo! 

Zaščita upokojencev 

SMC podpira prizadevanja 

upokojencev za uskladitev 

pokojnin v tem letu 

Stranka SMC podpira prizadevanja 

upokojencev za takšne 

pokojnine, ki bodo omogočile 

zasluženo dostojno življenje 

v starosti. “Soglašamo, da je 

treba vložiti napor, da najdemo 

možnost za uskladitev pokojnin 

v tem letu,” je dejal predsednik 

SMC dr. Miro Cerar. Podpredsednik 

Zveze društev upokojencev 

Slovenije Janez Sušnik je 

poudaril, da se zavedajo, da je 

proračun sprejet in da bo treba 

poiskati vire znotraj tega. 

”V stranki se zavzemamo, in 

takšno stališče bomo zagovarjali 

tudi v vladi, za nadaljnjo 

preudarno upoštevanje sedanjih 

proračunskih omejitev, 

ki smo jih skupaj sprejele vse 

koalicijske stranke in ki bi nam 

lahko omogočile, da bi znotraj 

obstoječih sistemov poskrbeli 

za določeno prerazporeditev 

proračunskih sredstev, ki obstajajo,” 

je po sestanku poudarila 

vodja poslanske skupine SMC dr. 

Simona Kustec Lipicer. 

V SMC smo vse od začetka mandata 

vodili takšno politiko javnih 

financ, ki je podlaga za višjo 

gospodarsko rast, 2,9 odstotka v 

letu 2015 glede na leto 2014, in 

za zmanjšanje brezposelnosti, 

6,7 odstotka manj brezposelnih 

marca 2016 glede na marec 2015, 

posledično pa tudi za manjši 

obseg socialnih pomoči. 

Hkrati se zaradi neugodnih 

demografskih trendov v SMC 

zavzemamo za takšne spremembe 

v pokojninski zakonodaji, 

ki bodo omogočile dolgoročno 

fiskalno vzdržnost pokojninskega 

sistema in stabilno izplačilo 

pokojnin. Vlada že pripravlja 

izhodišča za spremembe v 

pokojninski zakonodaji po letu 

2020, saj trenutna reforma daje 

določene pozitivne učinke. 

SMC je že lani podprla izredno 

uskladitev pokojnin v višini 0,7 

odstotka, kar je bilo uresničeno 

januarja letos, prav tako pa 

je podprla regres, ki je bil lani 

izplačan prvič po letu 2012. 

Poslanec mag. Krajnc in 

minister Počivalšek obiskala 

podjetje Palfinger v Mariboru 

Poslanec SMC mag. Bojan Krajnc in minister za gospodarski razvoj 

in tehnologijo Zdravko Počivalšek sta obiskala podjetje Palfinger v 

Mariboru, v katerem sta se srečala z vodjo financ Haraldom Kriebaumom 

in drugimi vodstvenimi delavci podjetja. Vodstvo podjetja se 

jima je zahvalilo za pomoč pri vzpostavljanju učinkovitejšega dialoga 

z Mestno občino Maribor, ki je omogočil začetek investicije v novo 

lakirnico podjetja Palfinger v Mariboru, ocenjene na šest milijonov 

evrov. 

Zaradi predolgo časa nerazrešenih pravnih nejasnosti glede razpolaganja 

z zemljiščem, potrebnim za investicijo v novo lakirnico 

v Mariboru, je vodstvo koncerna Palfinger že razmišljalo o selitvi 

celotne proizvodnje v Bolgarijo, kar bi nedvomno pomenilo veliko 

izgubo za Maribor, saj to podjetje v Mariboru zaposluje skoraj 700 

ljudi. Poslanec mag. Krajnc je na grozečo izgubo delovnih mest in 

zamujanje priložnosti za investicijo opozoril ministra Počivalška, 

ta pa je s svojim odločnim posredovanjem pomagal pri uspešnem 

nadaljevanju dialoga. 

Sestanku je sledil ogled proizvodnih prostorov podjetij Palfinger, d. o. 

o., in Palfinger Marine, d. o. o., katerih glavna dejavnost je proizvodnja 

dvigalnih in transportnih naprav. 

SMC je že doslej podprla vse 

spremembe pokojninske 

zakonodaje, ki so različnim 

skupinam izboljšale možnosti 

pri upokojevanju. Tako imajo po 

spremenjenem zakonu obrtniki, 

ki izpolnjujejo pogoje za 

upokojitev, možnost prejemanja 

75 odstotkov pokojnine, če še 

naprej opravljajo dejavnost in 

se vključijo v zavarovanje za dve 

uri na dan, ter tako po svoji želji 

ostajajo aktivni tudi v starosti. 

Prav tako so upokojenci upravičeni 

do dodatka za pomoč 

in postrežbo ter invalidnino in 

bodo odslej prejemali dva ločena 

zneska. Tako bodo ti prejemki 

varni pred izvršbami. 

Poslanci SMC se 

pridružujemo 

humanitarni akciji 

Zveze prijateljev 

mladine Maribor 

Halo, si za to? 

Poslanska skupina SMC se pridružuje 

humanitarni akciji Zveze 

prijateljev mladine Maribor Halo, 

si za to?. Cilj humanitarne akcije, v 

kateri zbirajo odslužene mobilne 

telefone, je, da s starimi telefoni 

pomagamo otrokom v stiski in 

hkrati ozaveščamo mlade o odgovornem 

ravnanju z odpadki. 

Poslanka Vesna Vervega, pobudnica 

sodelovanja poslanske skupine 

SMC pri humanitarni akciji, poudarja, 

da se večina izmed nas niti 

ne zaveda, da kilogram odsluženih 

starih telefonov na trgu stane kar 6 

evrov, kilogram polnilnikov pa 0,15 

centa.



Novice 5 

Poslanci SMC 

Kobilarna Lipica naj bo enotno podjetje 

v sklopu gospodarskega ministrstva 

Poslanci podprli ministra Klemenčiča: 

Goljufanje bogatih pri osebnem stečaju 

bomo preprečili 

Poslanci SMC so podprli novelo 

insolvenčnega zakona, ki uvaja 

dodatne varovalke, s katerimi 

bomo nepoštenim dolžnikom 

v postopku osebnega stečaja 

preprečili odpust obveznosti 

in zlorabe postopka osebnega 

stečaja. Nekaj sprememb je tudi 

pri prestrukturiranju podjetij v 

težavah. Da bi dolžniku preprečili 

skrivanje premoženja, se 

podaljšuje tudi rok za vložitev 

tožbe za razveljavitev odpusta 

obveznosti z dveh let na tri. 

Minister Klemenčič je o predlogu 

poudaril: “V Sloveniji se je 

namreč v vse preveč primerih 

vzpostavila praksa, da ljudje 

vložijo zahtevo za osebni stečaj, 

nato pa prenesejo svoje premoženje 

na družinske člane ali 

povezane osebe. Temu poskuša 

ta zakon narediti konec.” 

Minister je dejal, da gre za 

razmeroma majhne spremembe 

zakona: “Njihova rdeča nit 

je omejiti določene zlorabe, ki 

zmanjšujejo varnost upnikov 

ter spodkopavajo pravičnost in 

pravno državo, zato je pomemben 

vsak mesec. Ne gre samo za 

Poslanci SMC so v parlamentarni 

postopek vložili predlog novele 

zakona o Kobilarni Lipica, ki 

predvideva vnovično združitev 

kobilarne in turistične dejavnosti. 

Novela predvideva, da sedanji 

javni zavod Kobilarna Lipica in 

družbo Lipica Turizem znova 

združimo v enovito podjetje, kot 

je bilo to pred letom 2012 in pred 

vnovično razdružitvijo po sprejemu 

zakonskih sprememb v letu 

2014. Za takšno rešitev je tudi 

gospodarski minister Zdravko Počivalšek, 

ki opozarja, da sedanja 

ureditev v Lipici ni uspešna in da 

je v veliki meri šlo za izčrpavanje 

javnega dela na račun tistega, 

ki mora ekonomsko znati živeti 

samostojno. Opozoril je tudi na 

opozorila računskega sodišča in 

potrebe kobilarne. 

enega ali dva tajkunska primera, 

ampak jih bo vedno več, če zakon 

ne bo spremenjen.” Veljavni 

zakon o finančnem poslovanju, 

postopkih zaradi insolventnosti 

in prisilnem prenehanju se 

namreč uporablja od 1. oktobra 

Državni zbor bo novelo zakona 

o Kobilarni Lipica obravnaval 

po skrajšanem postopku. Novela 

poleg tega, da naj bi državna 

kobilarna znova opravljala tudi 

gostinsko-hotelirsko dejavnost, 

prinaša tudi prenos pristojnosti 

za Lipico s kmetijskega ministrstva 

na ministrstvo za gospodarstvo. 

Poslanec dr. Dragan Matić je 

poudaril, da bo ta sprememba 

omogočila, da v sklopu javnega 

zavoda znova izvajajo tudi turistično 

dejavnost, ki ni povezana z 

javno službo: “Do sedaj smo imeli 

dve organizacijski obliki, javni 

zavod Kobilarna Lipica in družbo 

Lipica Turizem. Ločitev na dve 

dejavnosti se ni izkazala kot posrečena 

in uspešna. Verjamemo, 

da bo s celovitim upravljanjem, 

ki bo obsegalo tudi turistično 

dejavnost, omogočeno, da bo 

tudi kulturna dediščina imela več 

od tega kot doslej in da bo nova 

organizacijska oblika prinašala 

boljše rezultate in uspešnejše 

trženje.” 

2008, ko je bila kot novost v slovensko 

insolvenčno zakonodajo 

vnesena tudi možnost osebnega 

stečaja. Ker pa se v zadnjem 

obdobju dogajajo zlorabe tega 

instituta, so spremembe dobrodošle. 

Anita Koleša, poslanka 

Včasih 

moram sesti 

na pomol … 

in z nogami krožiti po gladini vode in potem vidim ali 

pač ne vidim v globino, odvisno, kako močno se vzvalovi 

ta košček morja pod mano. Včasih nočem videti 

dna. Ljubše so mi podobe, ki jih ustvarja moj palec, in 

kapljice soli, ki mi polzijo po gležnjih. 

Po skoraj dveh letih me v mojem kraju še vedno sprašujejo, 

zakaj sem šla med politike. Pa jim razlagam, da 

zaradi nas vseh, da bi nam šlo bolje in lepše. Mi še kar ne 

verjamejo, da tam, v Ljubljani, nočejo slišati za težave 

nas, navadnih ljudi. 

Pred 30 leti sem kot ena od najmlajših članic zbora 

združenega dela v občinski skupščini glasno protestirala 

proti starejšemu kolegu, ki je trdil, da je vse, kar se dogovorimo 

in sklenemo v tistem delegiranem občinskem 

organu, politika. Kakšna politika, sem bila huda! Gre za 

več denarja kulturnim društvom, pa novo šolo potrebujemo, 

bazen ne dela, naša Pešnica vedno bolj smrdi … 

Ha, ha … Potem sem v krajevni skupnosti predlagala, 

da postavijo nove koše za smeti namesto grdih rjavih 

kant, ki so jih obesili na kandelabre. Pa so me zasmehujoče 

zavrnili, da za smeti so pa tudi tiste kante čisto okej. 

Ja, takšne so bile moje prve politične izkušnje in ob 

spominih nanje se zabavam, ker je bilo življenje tedaj 

tako zelo preprosto. 

Danes pa je moje zavedanje, da je vse zares politika, 

enako, kot to dojemajo moji sokrajani, in zato so previdni. 

Potem se razgovorimo, in ko beseda nanese na 

vsakdanje probleme, na stanje v družbi, ne slišim dosti 

tarnanja. Moja mlada znanka, ki jih še nima trideset, 

pravi, da v njeni generaciji gimnazijskih sošolcev ni nikogar, 

ki bi po študiju ostal brez službe. Podjetnik, ki se je 

v mojo poslansko pisarno prišel pozanimat o možnostih 

pridobivanja evropskega denarja, se mi pohvali, da je 

letos zaposlil dva nova delavca. Predsednica društva 

upokojencev pa me je zaprosila, ali bi jim donirali 

nekaj sredstev, da si bodo lahko kupili nov računalnik. 

Potrebujejo ga za uporabo davčne blagajne! Oni hočejo 

poslovati po zakonu in imeti urejene papirje, mi je pojasnjevala. 

Na prireditvi sem srečala znanca, ki ni bil nikoli 

naklonjen moji politični stranki, pa mi je stisnil roko z 

besedami: “Veš, dobro delate.” 

Takšne zgodbe me hrabrijo in prepričujejo, da ljudje 

iz mojih krajev vendarle poznajo odgovor, zakaj sem 

postala poslanka, in da me niso poslali v Ljubljano zato, 

da bi poskrbela za nov asfalt pred njihovo hišo. Vedno 

sem trdila, da kar je dobro za državo, je dobro za občine. 

In občani so me razumeli precej bolje, kot so si to želeli 

župani. 

Nečesa pa ne razumejo niti moji sokrajani: zakaj se 

vendar v parlamentu tako nemogoče vedemo. Zakaj so 

nekateri poslanci tako žaljivi, zakaj nenehno ponavljajo 

laži in nesramne opazke, zmerjajo, strašijo? Na žalost 

je tudi to politika, politika, ki skozi sovražni govor, 

populizem in zaničevanje sogovornikov med ljudi vnaša 

nestrpnost in pesimizem. Veseli me, da moji soobčani 

takšno vedenje nekaterih naših kolegic in kolegov sploh 

opazijo in ga obsojajo. V množici sovražnosti, ki se 

širijo prek različnih medijev in družabnih omrežij, smo 

poslanci ogledalo te družbe. Pred časom sem slišala 

neko Poljakinjo, ki je zaskrbljeno ugotavljala, da politiko 

v njihovi državi vodi rumeni tisk. Smo v Sloveniji na isti 

poti? 

In zato moram včasih sesti na pomol in se zazreti v morje 

in v podobe vzvalovane vode. Da se obdam z lepoto in 

razmislim o moji nadaljnji poslanski poti.

6 Drugi tir 

NAŠA 

SREDINA 

Drugi tir ni na več na drugem tiru 

Ustanovili smo projektno podjetje, 

oblikovali projektni svet in pridobili 

gradbeno dovoljenje za drugi tir. 

Vlada dr. Mira Cerarja je ustanovila projektno 

podjetje, oblikovala projektni svet 

in pridobila gradbeno dovoljenje za drugi 

tir Divača–Koper. Postopek pridobitve 

gradbenega dovoljenja je skozi različna 

obdobja trajal skupno 11 let, zato gre za 

izjemno pomemben mejnik te vlade pri 

gradnji drugega tira. 

Marca je bilo ustanovljeno tudi posebno 

projektno podjetje, v katerega bo 

Slovenija vložila do 200 milijonov evrov 

ter vložek v obliki zemljišč, dokumentacije 

v vrednosti okrog 50 milijonov 

evrov. Preostala potrebna sredstva bodo 

sestavljena iz vložka morebitnih zainteresiranih 

držav, zasebnih vlagateljev, 

evropskih sredstev in zadolžitve. Cilj je, 

da bo lastniški delež Slovenije v projektnem 

podjetju manjši od 50 odstotkov 

in bo torej v večinski zasebni lasti, zato 

se najeta posojila ne bodo štela v dolg 

države. 

Minister za infrastrukturo dr. Peter 

Foto: Anže Malovrh/STA 

Gašperšič pričakuje, da se bodo prva 

pripravljalna gradbena dela na trasi 

začela že letos. Razpis za izvajalca drugega 

tira bi lahko objavili proti koncu 

leta 2017. To leto bo po načrtih najintenzivnejše 

leto, ki bo dalo natančnejše 

odgovore o začetku gradnje drugega 

tira. Zadnje dejavnosti v zvezi z drugim 

tirom, vključno s pridobitvijo gradbenega 

dovoljenja, kažejo trdno odločenost 

vlade za izvedbo projekta. 

To potrjuje tudi delovno srečanje na 

temo drugega tira pod vodstvom premierja 

dr. Cerarja, ki je potekalo 2. aprila 

na Brdu pri Kranju. Ključni sogovorniki 

so se strinjali, da bo za projekt potrebno 

javno-zasebno partnerstvo in da je treba 

za financiranje projekta najti model, ki 

bo predstavljal čim manjše breme za 

davkoplačevalce. 

Za učinkovito in uspešno nadaljnje 

sodelovanje pri projektu bo oblikovan 

poseben projektni svet, ki bo imel strateško, 

svetovalno in usmerjevalno vlogo. 

V njem bodo sodelovali vodilni predstavniki 

ministrstva za infrastrukturo in promet, 

ministrstva za finance, ministrstva 

za gospodarski razvoj in tehnologijo, 

Slovenskega državnega holdinga, podjetij 

Luka Koper in Slovenske železnice ter 

DRI upravljanje investicij. 

Gradnja drugega tira je nujna, če želimo 

zagotoviti nadaljnji razvoj pristanišča 

v Kopru, sodobno in zmogljivo železniško 

navezavo pristanišča na železniško 

omrežje v Sloveniji in na širše evropsko 

železniško omrežje ter krepitev konkurenčnosti 

širšega slovenskega gospodarstva 

in strateške pozicije Slovenije. 

Poslanci o drugem tiru 

TILEN BOŽIČ 

MAG. LILIJANA 

KOZLOVIČ 

MARKO FERLUGA 

IGOR ZORČIČ, 

predsednik 

Odbora DZ za 

infrastrukturo, 

okolje in prostor 

Strateška lega Slovenije je ena izmed 

ključnih konkurenčnih prednosti naše 

države. S prevzemom ključnih vladnih 

resorjev smo v SMC dobili enkratno 

priložnost, da končno zagotovimo ugodne 

razmere za izkoriščanje tega izjemnega 

potenciala. Investicija v drugi tir in s 

tem odprava najobremenjenejšega 

železniškega odseka med Divačo in 

koprskim pristaniščem nam bo omogočila, 

da (p)ostanemo najhitrejša in najkrajša 

pomorsko-železniška vez med Azijo ter 

Srednjo in Vzhodno Evropo. Visoka dodana 

vrednost številnih dejavnosti, povezanih z 

logistiko, ki že stoletja daje kruh mnogim 

v tem prostoru, bo prinesla nove naložbe 

in delovna mesta po vsej Sloveniji. S tem 

in drugimi projekti posodobitve železniške 

infrastrukture Slovenijo dokončno 

postavljamo na zemljevid globalnih 

blagovnih tokov. 

Sploh nočem razmišljati drugače kot 

optimistično. Preveč zamujenih let je za 

nami in premalo zavedanja o strateškem 

položaju slovenskega pristanišča, ki je 

prek železniškega transporta najkrajša, 

najhitrejša in najcenejša pot blaga v 

središče Evrope. Samo neumni ne bi 

storili vsega, da izkoristijo prednosti, 

ki pomenijo delovna mesta in dobiček. 

Zaupam vladi, da je to resnično njena 

prioriteta. 

Menim, da je vlada spoznala, kako 

pomemben je ta projekt, in to ne samo 

za Obalo, temveč za vso Slovenijo. Projekt 

drugega tira je lahko Cerarjev ”New 

Deal” oziroma Cerarjev ”Marshallov 

plan”. Z njim se bo ob začetku gradnje 

pognal sektor gradbeništva, ki je bil v 

zatonu, ta pa bo posredno ali neposredno 

multiplikativno vplival na vse druge 

panoge – logistiko ter proizvodne, dodelavne 

in storitvene panoge. Posledično 

bo drugi tir vplival tudi na rast BDP (en 

odstotek investicij v infrastrukturo v 

treh letih pomeni tri odstotke rasti BDP) 

in imel dodatne učinke na vso gospodarstvo 

in standard življenja vseh naših 

državljanov in državljank, zlasti na Obali, 

kjer so minuli politični cunamiji uničili 

velik del dobrega gospodarstva. 

Projekt gradnje drugega tira Divača–Koper 

je po gradnji avtocestnega križa največji 

prometni infrastrukturni projekt v Sloveniji. 

Trasa, ki na dolžini 27 kilometrov poteka 

skozi 20 kilometrov predorov in prek dveh 

viaduktov, bo nedvomno izziv tako projektantom 

kot gradbenikom, glede na vrednost 

projekta, ki je ocenjena na več kot milijardo 

evrov, pa tudi vladi, ki si prizadeva, da bi 

se projekt ob udeležbi zasebnega kapitala 

financiral proračunsko vzdržno in v korist 

vseh davkoplačevalcev. Z gradnjo tega 

železniškega odseka bo odpravljeno ozko 

grlo tovornega železniškega prometa iz Luke 

Koper. Ob številnih pozitivnih gospodarskih 

in makroekonomskih učinkih bo storjen 

tudi pomemben korak k razvoju železniškega 

omrežja v Sloveniji, s tem pa tudi korak k 

razvoju trajnostne mobilnosti, ki mora biti 

naš cilj pri varovanju okolja pred emisijami 

iz prometa.

NAŠA 

SREDINA 

Profil 7 

Ustanovni član 

SMC je dodobra 

premislil, preden 

je sprejel odgovornost 

ministra za 

infrastrukturo. 

“Motivacija, želja, cilj, da se 

na področju infrastrukture 

naredi pomembne izboljšave, 

so pretehtali,” pravi gradbeni 

strokovnjak, ki je bil za svoje 

diplomsko delo na fakulteti za 

gradbeništvo in geodezijo nagrajen 

s Prešernovo nagrado. 

V ZDA je nato raziskoval vidike 

potresne varnosti konkretnih 

premostitvenih objektov. Zanj 

nadvse dragocena izkušnja, 

kako znanje koristno uporabiti 

v praksi. 

Desetletje in več je delal v javni 

upravi in bil tudi na mestu 

državnega sekretarja na ministrstvu 

za okolje in prostor. 

Ministrovanje pa je zanj čast: 

“Konec koncev človek ne dobi 

takega vabila prav pogosto.‘‘ 

O SMC ne dvomi; navsezadnje 

je v stranko vstopil “zaradi 

vseh, ki so želeli preplesti 

svoje ideje, ki zagovarjajo 

prave stvari, ki so v dobro 

državljanom”. In verjame, da 

če bodo vztrajali na začrtani 

poti, “bodo tudi ljudje konec 

koncev spoznali, za kaj se 

pravzaprav zavzemamo”. 

“Že dlje časa sem tudi sam 

čutil, da bi bilo potrebno v tej 

državi, morda z drugačnimi 

pristopi narediti nek premik. 

Čutil sem, da nas delitev v Slovenskem 

političnem prostoru 

preveč razdvaja in onesposablja, 

da bi lahko naredili tisto, 

kar ta država nujno potrebuje, 

da najdemo nek skupen interes, 

da združimo skupne moči, 

da naredimo tiste prave stvari 

in prav v tem sem videl priložnost 

v stranki Mira Cerarja.” 

Politika od politika zahteva 

strokovnost, znanje, ob seveda 

osnovnih lastnostih, kot so 

znati usklajevati, imeti posluh 

za stroko, spodbujati prave 

odločitve, je odločen. Ko je 

nastopil mesto ministra, so mu 

mnogi rekli, da je celo preveč 

strokovnjaka in premalo politika. 

A je prepričan: “Dobro 

je, če ima minister posluh za 

stroko svojega resorja. Kako 

naj bi sicer prišel do res pravih 

odločitev? Seveda pa, ko se 

predlogi začno uresničevati, 

mora znati delovati kot politik. 

Znati usklajevati!” 

“Večkrat mi pridejo na misel 

besede škrata Gimlija iz 

Gospodarja prstanov: ‘Certanty 

of death, small chance of 

success, what are we waiting 

for!’ Tako približno se mi 

včasih zdi, da smo v situaciji, 

kjer je možnost za uspeh 

majhna, ampak mi gremo v 

akcijo,” pravi. 

V ZDA se je zavedel, da se 

spreminja, da postaja bolj 

Dr. 

Peter 

Gašperšič 

V službi je minister, ki želi, 

da bi naša država spet 

postala privlačna, doma 

pa oče treh najstnikov, 

ljubitelj motociklizma, 

svetlobe in glasbe mladih. 

Ob vikendih mu je dom 

sinonim za mir. 

optimističen, da tudi pri drugih 

želi videti nekaj pozitivnega. 

Zaradi tega mu kdaj pa kdaj 

pride na misel, da bi šel živet 

drugam. Pri nas je preveč nevoščljivosti. 

“Zdi se mi, da vse 

prehitro pomislimo, da je se za 

vsakim uspehom skriva nekaj 

nečastnega. A še vedno sem tu, 

med somišljeniki, ki se trudimo 

naučiti ljudi, da pomagamo 

drug drugemu, se veselimo 

uspeha drugih. Prepričan sem, 

da imamo vsi nekaj od tega, če 

je nekdo uspešen. Imel sem 

ponudbe, da bi ostal v ZDA, a 

Slovenija je bila takrat v optimističnem 

zagonu. Videl sem 

kar nekaj izzivov in možnosti za 

svoje delo v Sloveniji in to me je 

takrat pripeljalo domov. Danes 

so morebiti časi, ko te vizije, 

optimizma manjka, in prav na 

tem moramo delati, da bomo 

Slovenijo spet naredili privlačnejšo 

za mlade.” 

V doktorski disertaciji je parafraziral 

naslov pesmi Leonarda 

Cohena “There is a crack, a 

crack in everything, that’s how 

the light get’s in”. Pomenska 

dvojnost mu je všeč. “Crack 

je tudi razpoka, skozi katero 

v nedostopne prostore vdira 

svetloba, ali pa recimo posije 

žarek upanja.” 

Gradbeništvo ga je od nekdaj 

veselilo. Spomni se, da je 

v otroštvu kar naprej nekaj 

gradil, razstavljal in sestavljal. 

Užival je v tehničnem pouku ter 

tehničnem risanju in pisanju. 

V srednji šoli pa je takrat, ko 

je bilo računalništvo nekje na 

pohodu, s sošolcem ustvaril računalniški 

program za izračun 

potrebne dimenzije stebra in 

armaturo za podane obremenitve, 

to pa se ni zdelo nekaj fantastičnega 

samo njima, saj sta 

prejela Krkino nagrado. Za ta 

uspeh kot tudi za poklic gradbenika 

sta prepotrebni vztrajnost 

in potrpežljivost, ve povedati. 

In ljubezen do tega, kar delaš, 

doda, “to žene naprej”. 

Rad ima tudi hitrost in adrenalin. 

Je ljubitelj formule 1, 

predvsem pa motociklizma. 

Navija za Rossija in Marqueza, 

sam pa, odkar je prodal motor, 

vozi skuter s kabino. Od nekdaj 

so ga privlačile drugačne stvari, 

recimo jadranje na deski, ko je 

bil še študent. Za ‘abrahama’ si 

je zaželel skočiti s padalom. In 

so mu sodelavci podarili bon 

za skok. Prosti pad je tisto, kar 

ga mami, še preden se padalo 

razpre. “Zdaj bo pravi čas, ko so 

vrhovi še beli, doline pa zelene,” 

pove ljubitelj narave, ki se 

rad zadržuje ob vodi. Doma, če 

je že pred TV-zaslonom, pa ob 

dobrem angleškem humorju, 

kot ga znajo ustvariti montypythonovci. 

Zanimivo je, da mu je všeč glasba 

mladih: techno, rave, house, 

živahni ritmi in elektronska 

glasba. Že med študijem si jo 

je vrtel v ozadju, za spodbudo 

sivim celicam in koncentracijo. 

Že desetletje pa tudi ne je 

mesa: “Vzel sem si čas in tri 

mesece vztrajal na presni prehrani, 

zelenjavi, sadju, oreščkih, 

izločil sem kruh in kuhano 

hrano ter se počutil lažjega, 

bolj energičnega. Teza je bila, 

da za presnovo kuhane hrane 

porabimo ogromno energije.” 

Zaradi naporne službe je prešel 

na kuhano hrano, a od mesa 

uživa le ribe. 

Bo drugi tir njegov zaščitni 

znak? “Mislim, da je na nek 

način že postal.” Želi si, da bi ga 

začeli graditi še v tem mandatu: 

“Morda bo to zaznamovalo to 

vlado, predsednika vlade, ki 

se je ves čas zavzemal, da je 

to prioriteta. Vsi se trudimo, 

da bi bil ta projekt uresničen, 

vendar v zdajšnjih razmerah 

brez pomoči in sodelovanja 

Luke Koper ne bo moglo priti 

do realizacije.” 

Foto: Barbara Reya

8 Stališča 



Simona 

Kustec Lipicer 

O (če)bulah 

in kvotah 

V 

zadnjih dneh je ponovno 

potekalo veliko pogovorov 

na temo žensk in naše 

enakopravnosti v družbi, 

na vodstvenih mestih, v 

relaciji med delom (v jeziku razprav beri: 

kariero) in zasebnim življenjem (v jeziku 

razprav beri: družino). Kot vsako leto je to 

viharjenje misli in idej tudi tokrat sovpadalo 

s slavljenjem mednarodnega dneva 

žena in njegove mnogo manj intenzivne 

različice – materinskega dne. Na dnevnem 

redu razpravljavk in razpravljavcev 

so se na vmesni poti med vsemi že (pre) 

mnogokrat slišanimi hvalospevi na eni 

strani in zaskrbljenostjo nad položajem 

žensk in mater na drugi po pričakovanjih 

pojavile spolne (v jeziku razprav 

beri: ženske) kvote kot neke vrste rešilni 

jopič za boljši položaj žensk. Povedano z 

drugimi besedami so se pogovori odvijali 

v smeri, kaj bi bilo, kako bi bilo, s kom bi 

bilo … vse drugače, če bi bilo. Oziroma 

prevedeno v jezik znanega in razumljivega 

reka “Če bi čebula ne imela če”. 

Torej, zakaj kvote in zakaj poleg vsega še 

ženske? Zakaj nikoli ni govora o moških 

kvotah? Je položaj moških drugačen ali 

nad njim nismo enako zaskrbljeni kot 

nad položajem žensk? So morebiti večji, 

močnejši, pametnejši, lepši kot me? 

Sama živim v prepričanju, da v času, ki 

ga živimo danes, ne dvomimo več o tem, 

da smo ženske enako kot moški naravna 

danost, rezultat identičnega oplojevalnega 

procesa in živahne igre kromosomov, ki 

ga vsi končamo po enaki poti skozi žensko 

telo. Od te točke dalje nas zmes karakterja, 

genov, vzgoje, izobrazbe, socialnih vezi 

na dosledno spoštovanih načelih enakosti 

Zakaj nikoli ni govora o 

moških kvotah? Je položaj 

moških drugačen ali nad 

njim nismo enako zaskrbljeni 

kot nad položajem žensk? 

utemeljenega demokratičnega sistema, 

poguma ter končno tudi kančka mile 

sreče, ki nas vodi skozi življenje, dela drugačne, 

ne pa tudi same po sebi neenake. 

Če sistemi, v katerih živimo, dovoljujejo 

neenakost in diskriminacijo, je nekaj 

narobe s temi sistemi in ne nami in je zato 

naša naloga, da takšne sisteme vrnemo na 

njihovo naravno pot in k poslanstvu, da 

služijo posameznikom in skupinam – po 

enakih pravilih in z enakimi priložnostmi. 

Kvote kot umetna administrativna 

priložnost po mojem mnenju niso primerne 

za vzpostavitev enakosti kateregakoli 

odgovornega in naprednega demokratičnega 

sistema in v njem nimajo kaj 

iskati, ampak kvečjemu kažejo na njegovo 

hipokrizijo in zahrbtnost. Kvote so za demokracijo 

in “kvotirane” etiketa, ki jo tisti, 

ki znamo ceniti svoje življenje in sebe, 

obsojamo in se je celo sramujemo, ker ne 

govori o naših kvalitetah in zmožnostih. 

V prvi vrsti govori o diskrecijski moči 

“kvotirancev”, da po sebi lastnih kriterijih 

presoje neposredno in z vidika širše 

legitimnosti pogosto tudi nepooblaščeno 

posegajo v enakost spolnih, generacijskih, 

intelektualnih in še kakšnih drugih 

porazdelitev v družbi, s čimer jo umetno 

spravljajo v stanje neravnotežja. Res je, 

da kot družba tako postajamo drugačni, 

lepotno kirurško popravljeni in preoblikovani, 

a nikakor ne enaki. Na takšen način, 

četudi dobronamerno, čebulo preoblikujemo 

v bulo. 

S tem pogledom in oceno se lahko tudi 

kapitalno motim. In je vloga ženske v 

družbi res tako drugačna od moške, da je 

ne moremo, če jo sploh želimo, enačiti z 

moškim. Takšen odnos je možno pojasniti 

z mitom o ženskah med nastankom sveta. 

Potem ko so bili še pred človekom nad vodami 

ustvarjeni nebo in zemlja, svetloba, 

ptice in velike morske živali, je bil šestega 

dne končno ustvarjen še moški, poimenovan 

človek. In ker je bil ta človek sam, 

je bila iz njegovega telesa ustvarjena še 

njegova pomočnica, poimenovana žena. V 

takšnem asistenčnem dojemanju moško-ženskega 

sveta verjamem, da bi bila 

(ženska) kvota pogumno, drzno in tudi 

tvegano dejanje, ki bi bulo preoblikovalo 

v čebulo. 

Ženske in moški smo drugačni, drugačne 

smo si, tako kot moški, tudi ženske med 

seboj, prav tako pa smo si vsi tudi zelo podobni. 

Eden od pomembnih blagoslovov 

je, da lahko živimo v svetu in sistemih, ki 

to drugačnost spoštujejo, spodbujajo, negujejo 

in jo častijo, ker vedo, da v njej leži 

temeljno bistvo enakosti, sodelovanja in 

napredka. Takšni sistemi ne potrebujejo 

kvot, se ne sprašujejo zakaj, kako, s kom 

bi, če bi, ker jim je jasno, da je čebula 

lahko samo čebula, tako kot je bula lahko 

samo bula. 

Simon Zajc 

Bodi moja 

voda 

Človek naj bi bil brez hrane 

sposoben preživeti od 60 do 

70 dni, brez vode pa največ 

deset dni. Zato je jasno, da 

je vodo in vodne vire treba 

varovati in poskrbeti, da je na voljo vsem 

prebivalcem – tudi v prihodnosti in kljub 

velikim apetitom multinacionalk, ki si 

seveda želijo, da bi vodo spremenili v 

karseda dobičkonosen posel. Zato sem 

zelo vesel, da se je svet SMC odločil in soglasno 

podprl vpis pravice do pitne vode 

v ustavo, kar sem tudi pričakoval. S tem 

naša stranka tudi na področju oskrbe z 

vodo skrbi za boljšo prihodnost Slovenije 

in njenih državljanov. 

Slovenija je bogata z vodo 

Slovenija je po vodnatosti glede na preostalo 

Evropsko unijo (EU) brez primerjave. 

Vode imamo ta trenutek veliko in, kar 

je še pomembnejše, naša voda je zelo 

kakovostna. To nam priznajo vsi, ki kdaj 

prečkajo našo lepo deželo. A vse le ni tako 

rožnato. Arso opozarja, da nivo podtalnice 

vsako leto vztrajno pada, kar pomeni, 

da se ob vseh spremembah podnebja kaj 

kmalu lahko tudi sami srečamo z resnim 

pomanjkanjem pitne vode. 

Problem s pitno vodo pa se ne bo pojavljal 

le pri nas. Že danes je brez pitne vode 900 

milijonov ljudi. Mnogim je zato jasno, da 

bo tisti, ki bo imel pod nadzorom vodne 

vire, imel pod nadzorom ves svet. Poznamo 

že primere multinacionalk v Afriki, 

Pogosto se zgodi, da se 

zavemo, kako pomembno je 

nekaj, šele ko to izgubimo. 

Pri vodi je na srečo drugače. 

Pakistanu in drugje, ki so olastninile vodne 

vire in sedaj drago prodajajo vodo že 

tako obubožanemu prebivalstvu. Ti ljudje 

nimajo izbire, ali plačajo ali pa začnejo 

odštevati tistih deset dni. Tega scenarija v 

Sloveniji ne smemo dopustiti. 

SMC, koalicijska pogodba in ustava 

SMC in koalicija sta se do tega vprašanja 

opredelili že v koalicijski pogodbi, v 

kateri je v programskem delu zapisana 

namera koalicije o zapisu pravice do pitne 

vode kot javne dobrine v ustavo (pravica 

do pitne vode, pravica do upravljanja z 

vodami). 

Strokovna skupina je sedaj že pripravila 

besedilo novega 70.a člena Ustave 

RS. Podpredsednik Stranke modernega 

centra ter predsednik državnega zbora in 

ustavne komisije dr. Milan Brglez meni, 

da bi proces spremembe ustave mogoče 

lahko izpeljali že pred parlamentarnimi 

počitnicami. 

Novi člen ustave in posledice 

Besedilo, ki ga predlaga strokovna skupina, 

je sledeče: 

»70.a člen (pravica do pitne vode) 

Vsakdo ima pravico do pitne vode. 

Vodni viri služijo prednostno in trajnostno 

oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za 

oskrbo gospodinjstev. Vodni viri, ki služijo 

oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za 

oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago. 

Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za 

oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko 

neprofitne javne službe, tako da vodne vire 

za ta namen izkorišča sama neposredno ali 

izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje 

samoupravnim lokalnim skupnostim.« 

Treba pa se je zavedati, da predstavlja 

opredelitev pravice do pitne vode v 

posebnem členu ustave zgolj prvi korak. 

Podrobnejša ureditev te pravice bo sledila 

v zakonodaji (Zakon o vodah in Zakon o 

varstvu okolja). Sprejetje predlagane spremembe 

ustave sicer pomeni, da zasebna 

podjetja ne bodo smela opravljati javne 

službe oskrbe z vodo. Ker pa so bile v 

nekaterih občinah že podeljene koncesije 

za oskrbo prebivalcev s pitno vodo tudi 

zasebnim podjetjem, in to za obdobje več 

deset let, bo morala omenjena zakonodaja 

za te primere urediti prehodno obdobje. V 

najslabšem primeru bodo koncesije veljale 

toliko časa, za kolikor so bile podeljene, 

saj bi sicer lahko prišlo do odškodninskih 

zahtevkov.



Stališča 9 

Jani Möderndorfer 

Z novelo 

za popolni 

odpoklic 

župana 

Ko je kranjski župan vinjen 

povzročil prometno nesrečo, 

se je ob tem zapletal 

s takšnimi in drugačnimi 

izgovori. Sramotno je, da se 

predstavnik občanov tako bizarno bori za 

svoj politični obstoj. Tudi zato smo znova 

obnovili že predlagano temo instituta 

odpoklica funkcionarja. 

Spomladi 2015 so se koalicijske stranke 

SMC, SD in Desus ter opozicijski stranki 

Združena levica in Zavezništvo AB 

dogovorile za podporo svežnju sedmih 

zakonov, ki je bil pripravljen jeseni, in 

ga prenovljenega znova vložile. V njem 

je tudi novela, ki uvaja možnost odpoklica 

župana, kar je postopek neposredne 

demokracije, pri katerem se pred iztekom 

mandata z glasovanjem odstavi funkcionarja. 

Spomnimo na proteste za odstop 

mariborskega župana konec leta 2012 in 

v začetku leta 2013. Protestniki so takrat 

zahtevali možnost odpoklica, zato ne 

velja, kot mislijo mnogi, da je predlog 

zakona nastal zaradi primera kranjskega 

župana. 

Mandat župana ne more biti prekinjen 

zaradi njegove politične odgovornosti, 

saj veljavni zakon o lokalni samoupravi 

ne vsebuje te možnosti. Določbe urejajo 

predčasno razrešitev župana le kot skrajni 

ukrep v primeru nadzorstva zakonitosti 

dela. Razlog za začetek postopka za 

predčasno razrešitev župana, ki jo opravi 

državni zbor (DZ), je neizvrševanje odločb 

ustavnega sodišča ali pravnomočnih 

odločb sodišča, pristojnega za upravne 

spore. DZ o razrešitvi odloča na predlog 

vlade, preden izda sklep, pa mora župana 

opozoriti na njegovo nezakonito ravnanje 

in mu predlagati, kako naj v primernem 

roku odpravi te nezakonitosti. Če župan 

ravna v skladu z opozorilom, postopek 

o razrešitvi ustavijo, če razlogi niso bili 

odpravljeni, pa se, če so bili uporabljeni 

že vsi milejši zakoniti ukrepi, župana 

razreši. Župan lahko zahtevo za presojo 

ustavnosti vloži v 30 dneh. Če zahtevi 

ni ugodeno ali ta ni bila vložena v roku, 

župana razrešijo in razpišejo predčasne 

volitve. 

Vprašanje položaja župana in predčasnega 

prenehanja županovanja se lahko 

veže tudi na način pridobitve županske 

funkcije. Pri nas župane volimo neposredno, 

volitve pa potekajo po dvokrožnem 

večinskem sistemu. Poznamo dve vrsti 

odpoklica: popolni odpoklic, pri katerem 

državljani sodelujejo v začetni fazi (pobudi) 

in pri samem odločanju za odpoklic, 

ter nepopolni odpoklic, kjer državljani 

sodelujejo v fazi sprožitve postopka ali v 

fazi glasovanja. 

Novela zakona uvaja popolni odpoklic. V 

nasprotju z omenjeno predhodno novelo 

zdajšnja določa ostrejše pogoje za 

začetek odpoklica, s čimer bi preprečili, 

da bi odpoklic sprožila že manjša skupina 

volivcev. Pobudo za glasovanje o odpoklicu 

lahko da vsak volivec, pri tem pa 

mora priložiti podpise dveh odstotkov 

volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na 

Občani bodo lahko župana 

poskušali odstaviti le enkrat 

v mandatu, najprej v letu 

dni od nastopa mandata in 

najpozneje leto pred iztekom. 

zadnjih rednih lokalnih volitvah, vendar 

ne manj kot 15 in ne več kot 2500. Če je ta 

pogoj izpolnjen, se lahko začnejo zbirati 

podpisi podpore zahtevi pred državnim 

organom, pri čemer predlog zakona glede 

na velikost občine določa potrebno število 

podpisov podpore zahtevi (na primer 

30 odstotkov volivcev v občini z do 5000 

prebivalcev ali do 15 odstotkov volivcev v 

občini z do 100 tisoč prebivalcev). Postopek 

za razpis glasovanja o odpoklicu se 

začne šele, če je izpolnjen tudi ta pogoj. 

Odločitev volivcev za odpoklic je sprejeta, 

če zanjo glasuje večina, pod pogojem, da 

se glasovanja udeleži več kot 90 odstotkov 

volivcev, ki so glasovali v drugem krogu 

na zadnjih volitvah. 

Občani bodo lahko župana poskušali 

odstaviti le enkrat v mandatu, najprej v 

letu dni od nastopa mandata in najpozneje 

leto pred iztekom. Neizvoljeni županski 

kandidati tako ne bi mogli nemudoma 

začeti s postopkom odpoklica, v letu pred 

rednimi volitvami pa bi s tem onemogočili 

zgodnjo (pred)volilno kampanjo. 

Igor Zorčič 

Voda, 

obnovljivi 

vir energije 

Naša prihodnost bo vedno 

bolj povezana z vodo tudi kot 

obnovljivim virom energije, 

zato ji v politiki namenjamo 

veliko pozornosti. SMC v 

svojem programu izrecno podpira gradnjo 

hidroelektrarn na Savi, kar je dogovorjeno 

tudi v koalicijskem sporazumu, ki določa 

nadaljevanje investicij, dopušča pa tudi 

možnost investicij v hidroelektrarne drugod 

po državi. 

Vlada je pokazala posluh do zadev 

lokalnega pomena, tudi do Posavja, od 

koder prihajam. To je dobra popotnica 

za delo poslanca. Poslanci smo člani več 

delovnih teles, kjer zakone obravnavamo 

predhodno. Sam sem predsednik odbora 

za infrastrukturo, okolje in prostor ter 

član mandatno-volilne komisije, ustavne 

komisije in odbora za pravosodje. Odbor, 

ki mu predsedujem, se med drugim 

ukvarja tudi z vodno infrastrukturo, rabo 

obnovljivih virov energije in upravljanjem 

voda. Investicije v vodno infrastrukturo so 

bile zlasti po letu 2008 zaradi gospodarske 

krize premajhne, kar občutimo tudi ob 

vsakokratnih poplavah. 

Največji projekt države in energetike na 

območju Posavja je gradnja hidroelektrarn 

na Spodnji Savi. Idejno izvira še iz 

sedemdesetih let, kot državni akt pa je bil 

prvič urejen leta 1993 s sprejetjem uredbe 

o koncesiji za izkoriščanje energetskega 

potenciala Spodnje Save, ki je bila podlaga 

za podelitev koncesije za izkoriščanje 

energetskega potenciala Save na odseku 

od Suhadola do državne meje s Hrvaško. 

Takrat so za gradnjo predvideli še hidroelektrarne 

Boštanj, Blanca, Krško, Brežice 

in Mokrice, a se je projekt že od začetka 

srečeval s problemi umeščanja v prostor 

Največji projekt države 

in energetike na območju 

Posavja je gradnja hidroelektrarn 

na Spodnji Savi. 

Idejno izvira še iz sedemdesetih 

let, kot državni akt pa 

je bil prvič urejen leta 1993 

s sprejetjem uredbe o koncesiji 

za izkoriščanje energetskega 

potenciala Spodnje 

Save. 

in financiranja. Zagotoviti je bilo namreč 

treba številne urbanistične, protipoplavne 

in vodovarstvene ukrepe. 

Leta 2000 so uredbo povzeli v zakonu o 

pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega 

potenciala Spodnje Save, ki je bil v 

zadnjih letih kar nekajkrat spremenjen, 

saj so projekt vseskozi pestile finančne 

težave. Zakon je prvotno določal, da se 

ureditve vodne infrastrukture ter ureditve 

državne in lokalne infrastrukture izvajajo 

do leta 2015, kar pomeni, da bi morala biti 

končana že vsa dela in zgrajena tudi zadnja 

hidroelektrarna – HE Mokrice. Ta rok 

so premaknili na konec leta 2016, uporabno 

dovoljenje pa naj bi bilo pridobljeno 

do leta 2017. A očitno ne bomo dosegli niti 

tega roka. V najboljšem primeru bo do 

konca leta zgrajena HE Brežice, gradnja 

HE Mokrice pa je še precej oddaljena. 

Tudi pri HE Brežice se pojavljajo težave 

s financiranjem vodne infrastrukture ter 

ureditvijo državne in lokalne infrastrukture. 

Hidroelektrarno namreč gradi energetsko 

podjetje, infrastrukturne ureditve 

pa država. Glede težav s financiranjem 

spomnimo, da je državni zbor letos sprejel 

zakon o fiskalnem pravilu, ki dodatno 

omejuje proračunsko porabo. 

Gradnja hidroelektrarn ima številne pozitivne 

učinke na gospodarstvo in okolje, 

saj vključuje številna domača podjetja. Ta 

sodelujejo pri gradbenih delih, izdelavi 

zapornic, turbin in drugje, kar pomeni, 

da velik del investicije ostaja na domačih 

tleh. Z gradnjo infrastrukture ob hidroelektrarnah 

se urejajo tudi vodotoki, s tem 

pa se zagotavlja protipoplavna varnost, 

navsezadnje se čedalje pogosteje spopadamo 

s poplavami. Hidroelektrarne so 

okoljsko sprejemljiv način pridobivanja 

električne energije. Slovenija se je v sklopu 

EU zavezala, da bo do leta 2020 dosegla 

najmanj 25-odstotni delež obnovljivih 

virov energije v bruto rabi končne rabe 

energije, to zavezo pa bo v skladu z akcijskim 

načrtom za obnovljive vire dosegla 

prav z gradnjo hidroelektrarn na Savi.

10 Intervju 


sredina



11 


“Naša beseda 

v politiki velja, 

to dokazujemo 

vsak dan.” 

Tekst: Neža Kodrič 

Foto: Uroš Hočevar 

Leto 2013. Dr. Erik Kopač in dr. Miro Cerar se dobita na kavi, osebno 

se še ne poznata. Pa tudi SMC še ne obstaja. Ne razmišljata o tem, 

kakšni funkciji bosta zasedala čez eno leto. Govorita o Sloveniji, o 

nezadovoljstvu ljudi s politiko, ki se v hudi gospodarski krizi pogreza 

v medsebojne spore in ukvarja sama s seboj, in o pritiskih in pozivih 

iz tujine, naj se vlada resno spoprime z vedno slabšim finančnim 

stanjem države. Ugotavljata, da delita pogled na dogajanje v družbi pa 

tudi oceno, da je čas, da se družbena kritičnost preoblikuje v aktivnejšo 

politično angažiranost. Tudi v malo širšem krogu ljudi, ki se 

začno redno srečevati, profesor na ljubljanski fakulteti za družbene 

vede sliši zelo podobna razmišljanja o razmerah v državi, predvsem 

pa to, da obstaja resna volja za aktivno politično delo, ki bi državi 

in državljanom pomagalo iz krize, najprej pa iz začaranega kroga 

negativizma. Sprva se osredotoči na svoje področje, nato mu naložijo 

odgovornost za oblikovanje celotnega političnega programa. Skupaj 

z Violeto Bulc in Aleksandrom Kešeljevićem pripravijo 200-stranski 

dokument, ki določa temeljna načela delovanja, vrednote in vizijo 

razvoja Slovenije. Tako se začne politična pot ekonomista in obramboslovca, 

strokovnjaka za ekonomsko-varnostna vprašanja, ki ga 

bliskovito sosledje dogodkov – predčasne volitve, ustanovitev stranke 

in zmaga na volitvah – v nekaj mesecih postavi na mesto generalnega 

sekretarja največje parlamentarne stranke v državi. 

* * * 

Bi pritrdili, da sta vaši lastnosti preudarnost in vztrajnost? 

Za tisto, kar počnem na veliko, potrebujem več časa, dlje se odločam, 

preudarno. Potem moram to izpeljati. Vztrajno, korak za korakom. 

Kaj je prinesla v slovenski politični prostor Stranka modernega 

centra? 

Slovenska politika je v zadnjih letih postajala vedno bolj podobna 

italijanski, za katero je značilno hitro menjavanje vlad, vzdušje, da 

je v politiki mogoče vse, hkrati pa veliko nezaupanje, da pravzaprav

Intervju 

12 



»Stvar, ki me je v politiki na nek način presenetila, je, da 

beseda velikokrat ne velja. To je po mojem mnenju tudi eden 

izmed razlogov, zakaj je politika med ljudmi ocenjena tako, 

kot je. Naša beseda v politiki velja, in to dokazujemo vsak 

dan. « 

nikomur ne gre zares za nič. 

Ponavljajoče vladne krize so zgolj 

v šestih letih in treh različnih 

vladah postale skoraj normalno 

stanje tudi v Sloveniji, ljudje so 

se umaknili v volilno abstinenco, 

mladi v apolitičnost. In ko smo v 

SMC začeli urejati kaotične razmere 

v državi in ustvarjati predvidljivo 

stanje, se je zgodil neke 

vrste posttravmatski sindrom, 

šok, pričakovanje, da se morajo 

ves čas dogajati skrajnosti. 

Kje se je zalomilo prejšnjim 

vladam? 

Ko se je leta 2008 začela ekonomska 

kriza, so na površje priplavali 

rezultati politike iz preteklosti, 

predvsem negativna selekcija pri 

ljudeh in napačne odločitve tesno 

prepletenih interesov politike, 

gospodarstva, vsega. Recimo 

temu domačinstvo, ki se mu 

Slovenija ne more čisto izogniti 

zaradi svoje majhnosti. Hkrati je 

država postajala zbirokratizirana, 

neučinkovita. Tudi nas je kljub 

dejstvu, da je od začetka krize 

minilo že nekaj let, presenetilo 

to, kar smo našli, ko je naša vlada 

leta 2014 nastopila mandat. 

In kaj ste našli? 

Finančno manj kot nič, velike 

dolgove, skoraj oderuške mednarodne 

obresti, in kar je bilo 

najhujše, sistem je bil nastavljen 

tako, da je vodil samo navzdol, 

v zadolževanje in vedno večje 

napetosti. 

Kaj ste naredili najprej? 

Uredili smo finance, kar nam 

zdaj vsi že priznavajo. Dogovarjali 

smo se z vsemi, ne glede na 

to, ali so bili sogovorniki z leve 

ali desne, in dosegli dvotretjinsko 

večino v parlamentu, da smo 

sprejeli način ravnanja z državnim 

denarjem, ki vodi do zdrave 

državne blagajne. To pomeni, da 

ne zapravljamo več, kot si lahko 

privoščimo. Kljub temu dogovoru 

nam je uspelo zagotoviti enak 

obseg socialnih pravic. 

Kaj konkretno članom SMC 

pomeni socialna država? 

V Stranki modernega centra nam 

še vedno pomeni najprej pomoč 

tistim, ki si sami ne zmorejo 

zagotoviti zadostnih in dostojnih 

pogojev za življenje. Pomeni nam 

varno starost, ki jo zagotavlja 

solidarnostni pokojninski sistem, 

pomeni nam javno šolstvo in 

javni zdravstveni sistem, skrb in 

spodbude za mlade. To so naše 

temeljne usmeritve, ki smo jim 

zavezani v našem programu in 

ki smo jih zapisali v koalicijski 

sporazum vlade, ki jo vodimo. 

Zakaj je tako pomemben socialni 

sporazum, ki ste ga podpisali? 

Kar nekaj zadnjim vladam ni 

uspelo doseči dogovora o socialnem 

sporazumu, ki pomeni način 

dogovarjanja, ko gre za širše 

družbene teme. Socialni sporazum 

predvideva, da se o takšnih 

temah za skupno mizo dogovarjajo 

delavci, delodajalci in 

država. V takšnem okviru nam je 

nedavno uspelo doseči dogovor 

v sporu med delavci in upravo v 

energetiki. V SMC smo ponosni, 

da socialno sporazumevanje med 

sindikati, delodajalci in vlado po 

več kot petih letih znova deluje. 

Kaj bi lahko izpostavili kot 

največji dosežek pri ohranjanju 

socialne države? 

Najprej dejstvo, da je naša vlada 

prva, ki postopoma odpravlja 

nekatere omejitve pri socialnih 

transferjih, sprejete v preteklih 

letih. Naši ministri in poslanci so 

podprli višjo minimalno plačo, 

subvencionirano kosilo za večje 

število otrok, prav tako ni več 

mogoča izvršba na neto minimalno 

plačo socialno najšibkejših. 

Zavedamo se, kako težko se 

preživljajo številni upokojenci, 

zato smo podprli in bomo izvedli 

že drugo uskladitev pokojnin v 

tem letu. Ravnamo po načelu, da 

gredo socialni transferji vzporedno 

z zmožnostmi države, da jih 

lahko dejansko izvedemo in za 

njimi tudi stojimo. 

Rekli ste, da je SMC socialnoliberalna 

stranka, ki zagovarja 

trg in svobodo podjetništva. 

Kakšno vlogo naj ima pri tem 

država? 

Če pogledamo po svetu, je 

rešitev več: popoln umik politike 

iz gospodarstva, torej čim 

bolj avtonomno gospodarstvo. 

Druga rešitev, ki smo jo že imeli 

in jo imajo v Franciji, je, da je 

politika neposredno odgovorna. 

“Ker si odgovoren, naredi tako, 

kot se tebi zdi prav, če ne boš 

naredil dobro, boš odgovarjal.” V 

Franciji posamezna ministrstva 

upravljajo določene gospodarske 

družbe v državni lasti. Rešitev za 

Slovenijo je po naši oceni ta, da 

se zmanjša število gospodarskih 

družb v državni lasti, da ostanejo 

državne predvsem tiste, ki so 

strateškega pomena. 

Kakšen naj bo odnos države do 

družb v večinski državni lasti? 

Uprave teh družb morajo delati 

odgovorno in neodvisno od 

dnevne politike v največjo korist 

podjetja in lastnika, to je države. 

Upravljanje mora biti pregledno 

in v skladu s pravili, ki jih je po 

več kot dvajsetih letih prva postavila 

naša vlada in naša večina 

v parlamentu. Državne družbe 

morajo voditi najboljši direktorji, 

ne glede na to, od kod prihajajo. 

V SMC podpiramo tiste kandidate, 

ki so kompetentni, strokovno 

usposobljeni, in ne po kriteriju 

naši, vaši. Tako bo tudi naprej. 

Kje se najbolj pozna finančna 

stabilnost in predvidljivost 

javnih financ? 

Tega državljan res ne čuti neposredno, 

posredno pa zagotovo. 

Če ne bi uredili financ, bi bil 

sedanji proračun še mnogo 

manjši, tako pa je več denarja v



Intervju 

13 

»V Stranki 

modernega centra 

nam socialna 

država še vedno 

pomeni najprej 

pomoč tistim, 

ki si sami ne 

zmorejo zagotoviti 

zadostnih in 

dostojnih pogojev 

za življenje. 

Pomeni nam 

varno starost, 

ki jo zagotavlja 

solidarnostni 

pokojninski sistem, 

pomeni nam 

javno šolstvo in 

javni zdravstveni 

sistem, skrb in 

spodbude za 

mlade.« 

vseh sektorjih, višja je gospodarska 

rast, stopnja brezposelnosti 

se je začela zmanjševati, plače se 

dvigujejo. A da se cikel investicij 

zažene, se ne da narediti čez noč. 

Evropa, tudi Slovenija, sta danes 

drugačni, kot sta bili pred letom 

2008, vsi smo podvrženi programu 

stabilnosti. Pozna se v tem, 

da smo v zadnjem letu plačali 

veliko manj za obresti javnega 

dolga. Če država ne bi imela tako 

velikega dolga, bi denar, ki ga 

plačujemo za obresti, lahko porabili 

v proračunu za investicije, 

socialo, varnost. 

Kako bi opredelili SMC? Kakšna 

stranka ste? 

Nastaja stranka socialno-liberalne 

usmeritve, ki pod socialno 

razume socialno državo ter pod 

liberalno podjetništvo in odprto 

gospodarstvo, ki takšno socialno 

državo sploh omogoča. Verjamemo, 

da je socialno-liberalni 

koncept in program razvoja moderne 

države pravi. Danes bolj 

kot kdaj prej, ker je vzdrževanje 

pridobitev socialne države danes 

veliko težje kot pred krizo. 

Koliko vas je ostalo v politiki od 

prvotne programske skupine? 

V ustanovni skupini smo bili 

strokovnjaki za vsa področja, 

ki jih pokriva vlada. Bilo nas je 

okrog 80, tretjina se nas je ob 

ustanovitvi včlanila v stranko, 

približno desetina nas je, ki smo 

politično aktivni. 

To, kako je nastajal strankin 

progam, je skoraj napeta zgodba, 

tudi zaradi časovne stiske. 

Z Violeto Bulc in Aleksandrom 

Kešeljevićem smo vse zidove na 

takratnem sedežu stranke prelepili 

z vsebinami, ki so počasi 

vodile v strankin program. Prvotni 

osnutek programa je bil na 

200 straneh, to je bilo res veliko 

besedila. 

Za državnozborske volitve je 

popolnoma jasno, da ste bili veliki 

zmagovalci, kaj pa lokalne 

volitve? 

SMC je na lokalnih volitvah 

dobila 313 občinskih svetnikov. 

Imamo izjemno močno skupino 

v Ljubljani in Mariboru ter še 

131 občinah po vsej Sloveniji. 14 

dni po državnozborskih volitvah 

sem prevzel funkcijo generalnega 

sekretarja, nato smo odšli 

na teren in ustanavljali lokalne 

odbore. V tednu dni smo opravili 

regijske obiske, od avgusta naprej 

smo obiskali vseh 60 lokalnih 

odborov. Štirje smo bili v avtu in 

na terenu po 12, tudi do 16 ur na 

dan. Iz nič smo naredili mrežo in 

postavili liste za občinske volitve: 

za svetnike, župane, krajevne 

skupnosti in mestne četrti. Bilo 

je več kot 3500 kandidatov. 

Kaj pomeni lokalna mreža SMC? 

Naši ljudje po lokalnih odborih 

so duša te stranke, samo zahvalimo 

se jim lahko za popoldanske 

in večerne ure, ki jih po službi 

namenijo organizaciji dogodkov, 

predavanjem, branju gradiv, 

da potem lahko sodelujejo v 

programskih odborih stranke pri 

oblikovanju zakonov, pogovorih, 

na srečanjih. 

SMC je izjemno velika stranka, 

največja v zgodovini državnega 

zbora. Kako pride do skupnih 

odločitev kar 35 poslancev, 60 

lokalnih odborov, ministrov in 

njihove politike na področjih, ki 

jih vodijo? 

Stranka ima utečen, demokratičen 

način sprejemanja odločitev. 

Če so mnenja različna, se o 

vsebinah veliko pogovarjamo, o 

nekaterih temah pa smo popolnoma 

enotni, na primer, ko gre 

za zapis pravice do pitne vode 

v ustavo. Ravno zdaj je državni 

zbor na pobudo našega poslanca 

sprejel zakon, ki omogoča 

istospolnim parom enak dostop 

do socialno-ekonomskih pravic. 

V resnici je ta enotnost naša 

velika prednost, zlasti ker tudi 

znotraj vlade in v parlamentu 

delujemo pozitivno in resnično 

želimo sodelovanje. Stranka modernega 

centra nima stricev niti 

botrov in nismo prevzeli neke 

prejšnje infrastrukture. 

Koliko vas je v stranki SMC? 

Stranka ima okrog 3000 članov, 

veliko več pa simpatizerjev, ljudi, 

ki so pripravljeni sodelovati na 

nekem področju. Čas, ko smo 

ustanavljali stranko tako, na 

hitro, je bil evforičen; ustanovitev 

je dala prvi zagon, ljudje so 

se včlanjevali in imeli pričakovanja. 

Zdaj smo v procesu naravne 

rasti, naravnega razvoja stranke. 

Vabim pa tudi vse, ki želijo 

sooblikovati politiko na različnih 

področjih, da se nam pridružijo 

pri pogovorih na našem odboru 

za socialne zadeve na stranki in 

v drugih odborih stranke – za 

varnost, gospodarstvo, zdravje, 

šolstvo, pravosodje, infrastrukturo, 

okolje. 

Kakšen je politik ali član SMC? 

Še vedno smo takšni, kot smo 

bili, ko smo se odločili za politiko, 

družbenoodgovorni in 

zavezani načelom pravne države. 

Zato smo tu. Včasih izpade to kot 

politična naivnost, pa nič hudega, 

delati želimo za ljudi, in to ne 

le na kratki rok. 

Prav gotovo želite biti všeč 

ljudem? 

Vsaka stranka mora upoštevati 

mnenje ljudi, a ne na račun 

praznih obljub. SMC lahko svoje 

obljube izpolni. Skoraj vsaka 

odločitev, ki je bila sprejeta v 

parlamentu v zadnjem letu in 

pol, je bila sprejeta, ker so zanjo 

glasovali poslanci SMC. To je 

dobro vedeti. Za vse socialne pravice, 

za vse odprave varčevanj, 

za obseg proračunskih sredstev 

in sprejemanje pravil upravljanja 

državnega premoženja, za 

vse te odločitve so potrebni naši 

glasovi. 

Nam Slovencem manjka optimizma? 

Študije kažejo, da nam ne gre 

tako slabo, in še vedno smo socialno 

najbolj homogena evropska 

družba. Razlike med najbogatejšimi 

in najrevnejšimi so pri nas 

najmanjše v Evropi. Zavedamo 

se, da nekateri zdajšnji sistemi 

niso najučinkovitejši, z učinkovitostjo 

države je največji problem. 

Ampak koliko inovatorjev, inovativnih, 

prodornih podjetij imamo, 

koliko start upov, ki imajo 

dobre ideje, v tem smo v svetovni 

špici. Ljudje znajo, država pa ne 

najbolje. Zato smo tukaj mi, da 

bosta šla državljan in država z 

roko v roki. 

Kaj pa vi osebno, kaj vam 

pomeni politika. Se v njej 

obračate raziskovalno kot 

v obramboslovju ali vas je 

(za)mikala, kot vas mikajo 

potovanja? 

Kot odločitev. Ki je prišla pred 

poltretjim letom, se izvila iz tiste 

naše prvotno civilnodružbene 

skupine. V politiko nisem šel 

zaradi politike, ampak da nekaj 

naredim, nekaj, kar je prav in 

dobro za vse državljane. Pred 

tem se nisem nikoli politično 

angažiral, bil pa sem vedno kritičen. 

Nista pa dovolj le kritičnost 

in opozarjanje, temveč je treba 

poskušati tudi kaj narediti. Zdaj 

imam priložnost. 

Kaj vas je najbolj presenetilo v 

politiki? 

Stvar, ki me je v politiki na nek 

način presenetila, je, da beseda 

velikokrat ne velja. To je po 

mojem mnenju tudi eden izmed 

razlogov, zakaj je politika med 

ljudmi ocenjena tako, kot je. 

Naša beseda v politiki velja, in to 

dokazujemo vsak dan.

14 Novice 



Z vami 

živimo tudi 

na terenu 

Poslanec Saša Tabaković je v 

središču Velenja odprl poslansko 

pisarno, kjer bo vsak prvi ponedeljek 

in tretjo sredo v mesecu 

v popoldanskih urah na voljo za 

vse občane Velenja, Šoštanja, 

Šmartnega ob Paki in Žalca pa 

tudi za druge. Poslansko pisarno 

je odprl tudi poslanec Marko 

Ferluga, in sicer v Kobaridu, 

kjer bo vsak prvi ponedeljek v 

mesecu ob 16. uri oziroma po 

dogovoru: “Veseli me, da imam 

pisarno tudi v tem kraju, saj tu 

živijo pozitivni ljudje, in bom z 

veseljem pomagal, kjerkoli bom 

lahko, kar je tudi moja naloga.” 

Poslanec Ferluga ima sicer pisarno 

tudi v Kopru. 

Svojo poslansko pisarno pa je 

odprla še poslanka Irena Kotnik, 

tokrat še v Cerknem, saj jih ima 

že v Škofji Loki, Radovljici in na 

Bledu. Tako se je odločila, ker si 

želi, da bi bila v stiku z državljani: 

”Kot državljan, ki spremlja 

politiko, gledaš na slednjo drugače 

kot takrat, ko si vanjo vpet, 

zato razumem državljane, da 

so včasih nezadovoljni, vendar 

več kot delati ne moremo, res se 

trudimo, a včasih enostavno ne 

gre hitreje.” V Radovljici je vsak 

ponedeljek (razen prvi ponedeljek 

v mesecu, ko je v poslanski 

pisarni na Bledu) med 16. in 

19. uro, poslanska pisarna v 

Cerknem pa je odprta vsak drugi 

mesec, in sicer vsak drugi ponedeljek 

od 16. do 18. ure. 

SMC za nova delovna mesta 

Na pobudo poslanca SMC Ivana 

Preloga so že v lani potekali sestanki 

in aktivno iskanje rešitev 

za podjetje Arosa Mobilia iz Limbuša, 

ki je zašlo v likvidnostne 

težave. Minister za gospodarstvo 

Zdravko Počivalšek je takrat 

obljubil, da bo storil vse potrebno 

za ohranitev 110 delovnih 

mest. Med vladnim obiskom v 

Podravju sta minister in poslanec 

Prelog zopet obiskala podjetje 

in predala veselo novico, 

da jim je strokovna medresorska 

skupina izdala pozitivno mnenje 

o odobritvi pomoči po načelu 

de minimis. Gre za 200.000 

evrov, s katerimi bodo rešili 110 

delovnih mest. Ministrstvo za 

gospodarski razvoj in tehnologijo 

je pripravilo vladno gradivo, ki 

gre v medresorsko usklajevanje. 

Potrditi ga morata služba vlade 

za zakonodajo in ministrstvo za 

finance, potem pa gre gradivo na 

vlado. 

Minister Počivalšek je mesec 

pozneje položil temelj za začetek 

gradnje Hotela Mond v Šentilju 

in ob tem izrazil zadovoljstvo, saj 

gre za veliko pridobitev za razvoj 

turizma v tej občini, ki prinaša 

tudi nova delovna mesta: “Vlada 

še enkrat dokazuje, da izpolnjuje 

svoje obljube in spodbuja 

uspešne projekte.” Poudaril je 

tudi, da turizem raste na lokalni, 

regionalni in nacionalni ravni 

ter svoje veje širi tudi čez mejo: 

“Veseli me, da bomo danes to 

simbolično ponazorili z zasaditvijo 

slovenske in avstrijske 

trte.” Na dogodku sta bila tudi 

poslanec Ivan Prelog in predsednica 

Lokalnega odbora Pesnica 

Slavica Klemenčič. 

Minister Počivalšek je kot primer 

dobre prakse s predsednico Lokalnega 

odbora Slovenske Konjice 

Ksenijo Klampfer in poslancem 

mag. Bojanom Krajncem 

obiskal tudi uspešno podjetje 

GKN Driveline v Zrečah. “S svojo 

širitvijo bi lahko dodatno zaposlili 

100 delavcev. Ker je eden 

izmed prioritetnih ciljev SMC 

ravno dvig ravni zaposlovanja, 

se bomo maksimalno angažirali, 

da bomo ustvarili podporno 

okolje za izpolnitev tega cilja,” 

vidi veliko priložnosti v podjetju 

Bojan Krajnc. Minister je bil nad 

poslovanjem podjetja navdušen: 

“Za nas je vsak investitor kot zlato, 

saj je tudi zadovoljstvo države 

največje takrat, ko imajo njeni 

državljani možnost za delo.” 

Ksenija Klampfer 

V lokalno okolje poskušamo vnesti več strpnosti 

Lokalni odbor SMC Slovenske 

Konjice so po besedah 

predsednice Ksenije Klampfer 

ustanovili hitro in brez večjih 

težav, saj so znali prepoznati 

ljudi, ki so bili takrat in so še 

danes pripravljeni delati v duhu 

načel, vrednot in političnih 

izhodišč stranke. Potrjujejo jih s 

konkretnim delom in odločitvami 

in so ponosni, da so med drugim 

ugotovili nepravilnosti pri 

financiranju svetniških skupin in 

ustavili sprejetje nezakonitega 

odloka, povezanega z urejanjem 

zdravstvenih koncesij v Občini 

Slovenske Konjice. 

Kateri so bili prvi projekti, 

ki ste se jih lotili? 

Med večje projekte prav gotovo 

spada priprava proračuna, kjer 

smo opozorili na smotrnejšo 

porabo proračunskih sredstev 

in z vloženim amandmajem k 

proračunu poskušali doseči učinkovitejšo 

razporeditev sredstev. 

Prav tako ves čas skrbimo za 

zakonito sprejemanje občinskih 

predpisov in z opozarjanjem na 

nepravilnosti poskušamo doseči, 

Med večje dosežke si 

štejem prizadevanje za 

zakonito delovanje občine, 

nazadnje pri ugotavljanju 

nepravilnosti v zvezi s 

financiranjem svetniških 

skupin, preprečili oziroma 

ustavili smo tudi sprejetje 

nezakonitega odloka, 

povezanega z urejanjem 

zdravstvenih koncesij v 

občini. 

da so sprejeti predpisi zakoniti in 

pravični. Ves čas vztrajamo, da 

občina ob sprejemanju odločitev 

skrbi za socialno in ekonomsko 

varnost prebivalstva. V ta namen 

smo tudi predlagali uvedbo 

subvencij pri obračunavanju 

stroškov čiščenja komunalnih 

in odpadnih voda. Še posebno 

smo ponosni na to, da s svojim 

delovanjem v lokalno okolje 

poskušamo vnesti več strpnosti 

ter posledično več spoštovanja 

in sodelovanja na vseh ravneh 

družbenega in političnega delovanja. 

Sami delate tudi v vlogi 

občinske svetnice. Kako poteka 

delo tam in kateri je bil vaš 

največji uspeh? 

Poleg tega, da sem predsednica 

LO SMC Slovenske Konjice, 

sem tudi občinska svetnica in 

predsednica Statutarno pravne 

komisije. Med večje dosežke si 

štejem prizadevanje za zakonito 

delovanje občine, nazadnje 

pri ugotavljanju nepravilnosti 

v zvezi s financiranjem 

svetniških skupin, preprečili 

oziroma ustavili smo tudi 

sprejetje nezakonitega odloka, 

povezanega z urejanjem 

zdravstvenih koncesij v občini, 

ves čas pa skrbno nadzorujemo 

in opozarjamo na smotrnejšo 

porabo proračunskih sredstev. 

Po katerem načelu delujete v 

vašem lokalnem odboru? 

Delujemo po načelu, da mora 

politika biti načrtovanje in 

udejanjanje dobrega za vse 

občane in ne uresničevanje 

ozkih zasebnih interesov. Zato 

si prizadevamo za sodelovanje 

in usklajevanje ter ne sledimo 

razdiralnim načinom političnega 

delovanja. Ves čas poskušamo 

spodbujati presojo o tem, kaj je 

prav, dobro, pravično in pošteno. 

Verjamemo, da le takšen pristop 

dviguje našo osebno in družbeno 

samozavest ter prepoznavno 

podobo SMC v lokalnem okolju. 

Katera so najpogostejša 

vprašanja in pobude iz vašega 

lokalnega okolja? 

Najpogostejše pobude z 

lokalnega okolja so povezane 

z zagotavljanjem socialne in 

ekonomske varnosti občanov 

ter skrb za stalni razvoj kulture, 

turizma in športa. Tako je 

na primer Občina Slovenske 

Konjice v minulih letih svojo 

primarno razvojno strategijo 

oblikovala na področju turizma 

in kulture, vendar se zdi, da je ta 

razvoj obstal na neki točki. Tako 

se pobude usmerjajo predvsem 

v vnovični zagon turizma in 

kulture, predvsem pa na tisto, 

kar se je mogoče v minulih letih 

zanemarjalo, to je ustvarjanje 

pogojev za razvoj podjetnosti, ki 

bi omogočali dodano vrednost v 

občini.



Lokalni odbori 15 

LO Dravograd 

za srčnost 

v lokalnem okolju 

Lokalni odbor SMC Dravograd 

je bil ustanovljen pred lokalnimi 

volitvami, predsednik je Zvonko 

Burja, podpredsednik Miran 

Korošak, podpredsednica dr. 

Lucija Čevnik, sekretarka pa 

Maja Praper. 

V občinskem svetu Občine 

Dravograd sta kot svetnika s 

svojimi predlogi, opozarjanjem 

na napake in konstruktivnimi 

kritikami dejavna Zvone Burja in 

mag. Dušan Ferenčak. Ker se zavedajo, 

da je dobro sodelovanje v 

regiji pogoj za napredek, so se z 

drugimi odbori iz Koroške združili 

in v precej skupnih projektih 

delujejo enotno. Eden od takšnih 

projektov je tudi 3. razvojna os, 

ki bi tudi prebivalcem Koroške 

omogočila dobro in varno cestno 

povezavo do preostalih delov 

Slovenije. 

Ob prvi obletnici ustanovitve 

stranke SMC so v LO Dravograd 

organizirali izobraževanje o prvi 

pomoči in uporabi avtomatskega 

defibrilatorja. Z organizacijo 

humanitarnih akcij zbiranja 

sredstev so nabrali dovolj denarja, 

da so z avtomatskimi defibrilatorji 

v ogrevanih AED-omaricah 

opremili že tri lokacije: 

”Akcijo nadaljujemo in jo za leto 

2016 načrtujemo še na treh točkah. 

Za to smo se odločili, ker se 

zavedamo, da je skrb za sočloveka 

najvišja človeška vrednota, ki 

jo vse prepogosto zanemarjamo,” 

je dejal Zvone Burja. Člani LO 

Dravograd so ob materinskem 

dnevu obiskali tudi bivajoče in 

zaposlene iz Koroškega doma 

starostnikov Črneče in jih simbolično 

obdarovali z vrtnico. 

Dr. Milan Brglez 

prisluhnil težavam 

krajanov Osilnice 

Podpredsednik stranke in predsednik državnega zbora dr. Milan 

Brglez je na pobudo Lokalnega odbora SMC Kočevje obiskal Pokolpje. 

V Osilnici ga je sprejel župan Antun Volf, potem pa so si s poslancem 

Simonom Zajcem in predsednikom LO SMC Kočevje Božidarjem 

Petehom ter članicami in člani SMC ogledali nedokončani dom 

starejših občanov. Gradnjo doma je financirala občina, potem pa je ta 

pred nekaj leti zastala zaradi medresorske neusklajenosti. Dr. Brglez 

je ponudil pomoč, da se usklajevanja nadaljujejo. 

Podpredsednik SMC si je ogledal tudi maloobmejni prehod Zamost, 

ki ovira prehod avtobusov in tovornjakov, odkar je bil pred nekaj leti 

prekategoriziran iz meddržavnega prehoda. Dr. Brglez je zagotovil, 

da bodo na pristojnem ministrstvu preverili, ali obstaja možnost, da 

prehod znova prekategorizirajo, vzporedno pa izvedejo tudi potrebne 

infrastrukturne prilagoditve. 

V Domu krajanov se je pozno popoldne srečal s krajani in odgovoril 

na številna vprašanja, ki so se nanašala predvsem na infrastrukturno 

podhranjenost občine, saj v Osilnici nimajo niti bankomata. Bankomat 

bi moral biti v interesu vseh, tudi države, so poudarili krajani. 

V odprtem pogovoru so krajani opozorili tudi na problem žice ob 

Kolpi na meji s Hrvaško. V odgovoru jim je dr. Brglez pojasnil, da bo 

ta odstranjena, takoj ko bo na meji vzpostavljen kooperativen odnos s 

sosednjo državo 

Poslanec Simon Zajc je kot podpredsednik odbora za kmetijstvo v 

državnem zboru približno 60 krajanom, ki so bili med občinstvom, 

predstavil ustanovitev podjetja za lesno gospodarstvo v Kočevju, ki 

bo skrbelo za vnovični zagon in razvoj lesne industrije v tej regiji. 

Krajani so bili z obiskom dr. Brgleza in poslanca Zajca zelo zadovoljni, 

ob tem pa so poudarili, da sta prva visoka politika, ki nista prišla 

zaradi predvolilnega boja ali praznika, ampak prav na pogovor z 

njimi o njihovih težavah in pričakovanjih. 

SMC podpira akcijo 

Velikani slovenskega 

športa V Murski Soboti je 

potekala humanitarna akcija 

Velikani slovenskega športa z 

namenom zbiranja sredstev 

pomoči otrokom iz revnih 

družin. Humanitarno akcijo 

vsak mesec v drugem kraju 

organizira Športno društvo 

Olimpiki v sodelovanju s 

Sašem Udovičem, Andrejem 

Staretom in drugimi znanimi 

športniki. Vseslovenski 

kampanji se je pridružila tudi 

naša stranka. 

Mladi želijo prazna 

občinska stanovanja 

urediti v skupnosti 

za mlade Poslanka dr. 

Jasna Murgel in svetnik SMC 

na Mestni občini Maribor 

Damir Orehovec sta se 

udeležila sklepne predstavitve 

projekta Glas mladih Maribora. 

Pogovarjali so se o problemih 

in idejah, ki so jih mladi 

izpostavili po dvodnevnih 

delavnicah. Med drugim 

si želijo več verodostojnih 

informacij na temo politike, 

evropskih projektov mobilnosti 

in tega, da bi prazna 

občinska stanovanja uredili 

v stanovanjske skupnosti za 

mlade. 

Miha Rebolj 

Vzdušje se je hitro spremenilo v pravo smer 

Po lokalnih volitvah v letu 2014 

se je po besedah predsednika 

Lokalnega odbora Jesenice, 

sicer pa znanega hokejista Mihe 

Rebolja vzdušje spremenilo v 

pravo, pozitivno smer. Aktivno 

so pristopili k reševanju 

večletnih nerešenih in perečih 

infrastrukturnih izzivov, ki 

bremenijo Jesenice. 

Kateri so bili prvi projekti, 

ki ste se jih lotili? 

Lotili smo se iskanja rešitve 

dolgo pričakovane energetske 

sanacije Srednje šole Jesenice. 

Pri pristojnih službah 

opozarjamo na nevarnost 

pobočnega masnega premika 

na območju Potoške planine. V 

letu 2017 se bo v Občini Jesenice 

začel projekt Druga predorska 

cev Karavanke. V sklopu 

priprave državnega prostorskega 

načrta je LO SMC Jesenice 

aktivno sodeloval pri podajanju 

predlogov za čim manjše 

obremenitve občank in občanov 

Jesenic in Kranjske Gore med 

gradnjo druge cevi predora. 

Veseli smo, da nam je 

v proračunu Občine 

Jesenice uspelo zagotoviti 

več sredstev za program 

za šport ter da smo 

zagotovili sredstva za 

dodatno subvencijo pri 

plačilu vrtca, do katere so 

upravičeni mladi starši, 

ki imajo stanovanjski 

kredit za reševanje prvega 

stanovanjskega problema. 

Predlagali smo tudi ukrepe pri 

iskanju primernejših rešitev v 

sklopu uredbe o odvajanju in 

čiščenju odpadne komunalne 

vode. 

Veseli smo, da nam je v 

proračunu Občine Jesenice 

uspelo zagotoviti več sredstev 

za program za šport ter da smo 

zagotovili sredstva za dodatno 

subvencijo pri plačilu vrtca, do 

katere so upravičeni mladi starši, 

ki imajo stanovanjski kredit za 

reševanje prvega stanovanjskega 

problema. Uresničena je tudi 

naša pobuda za noveliranje in 

prevetritev razpisnih pogojev 

za vodstvena delovna mesta v 

javnih zavodih, ki so bili dolgo 

nespremenjeni in precej ozko 

usmerjeni. 

Kakšen je tipičen delovni dan 

predsednika lokalnega odbora? 

Delujem kot profesionalni 

podžupan, zato sem osredotočen 

na delo v občinski upravi. 

Pogostokrat se slišim s 

sekretarjem LO SMC Jesenice 

Fikretom Fićem Avdićem, 

s katerim se pogovoriva 

o aktualnih temah ter o 

morebitnih nalogah in izzivih 

lokalnega odbora v bližnji 

prihodnosti. Končujem tudi 

štiriletni mandat kot predsednik 

Hokejskega društva Jesenice, ki 

skrbi za hokejski podmladek na 

Jesenicah. 

Katera je bila vaša 

najzanimivejša izkušnja? Se 

je zgodilo kaj, česar niste 

pričakovali? 

V negativnem smislu me je še 

najbolj presenetilo dogajanje 

med volilno kampanjo oziroma 

retorika posameznikov, s 

katerimi sem pred tem preživel 

precej časa. Naivno misleč, 

da jih dobro poznam, sem bil 

neprijetno presenečen nad 

njihovimi precej neposrečenimi 

objavami na družabnih 

omrežjih. 

Kakšni so vaši cilji v tem in 

prihodnjem letu? 

Z drugimi lokalnimi odbori in 

ob pomoči poslank in poslancev 

SMC bomo iskali rešitve, kako 

obuditi oziroma poudariti 

izjemen pomen in turistični 

potencial Bohinjske proge. V 

občinski upravi bom še naprej 

aktivno sodeloval pri izvedbi 

projekta jeseniške razgledne 

poti, ki bo služila ne samo kot 

povezava med vzhodnim in 

zahodnim delom mesta, temveč 

tudi kot varna rekreacijska 

površina, ki jo potrebujemo za 

vse generacije naših občank in 

občanov. 

Po katerem načelu delujete v 

vašem lokalnem odboru? 

Članice in člani našega lokalnega 

odbora med seboj sodelujemo na 

načelnosti in usklajevanju ter na 

odprtih in iskrenih pogovorih. 

Zavezali smo se, da bodo naše 

dejavnosti usmerjene izključno 

v skupno dobro naših občank in 

občanov ter v nadaljnji razvoj 

našega mesta oziroma občine.

16 Predsedniki lokalnih odborov 

NAŠA 

SREDINA 

Jordan Polanc 

Ajdovščina (Ajdovščina in 

Vipava) 

ajdovscina@lo.strankasmc.si 

Lilijana Bošnjak 

Brezovica (Brezovica, Dobrova- 

Polhov Gradec, Horjul) 

brezovica@lo.strankasmc.si 

Tomislav Jurman 

Brežice (Brežice) 

brezice@lo.strankasmc.si 

Margareta Guček 

Zakošek 

Celje (Celje, Dobrna, Štore, 

Vojnik) 

celje@lo.strankasmc.si 

Milan Jurkovič 

Cerknica (Bloke, Cerknica, 

Loška dolina) 

cerknica@lo.strankasmc.si 

Duška Vlašič 

Bela krajina (Črnomelj, Metlika, 

Semič) 

crnomelj@lo.strankasmc.si 

Jana Miklavčič 

Domžale (Domžale, Lukovica, 

Mengeš, Moravče, Trzin) 

domzale@lo.strankasmc.si 

Zvonko Burja 

Dravograd (Dravograd) 

dravograd@lo.strankasmc.si 

Vera Granfol 

Gornja Radgona (Apače, 

Gornja Radgona, Radenci, Sveti 

Jurij ob Ščavnici) 

gornjaradgona@lo.strankasmc.si 

Andrej Valentinčič 

Goriška (Kanal ob Soči, Brda, 

Šempeter – Vrtojba, Renče – 

Vogrsko, Miren – Kostanjevica, 

Nova Gorica) 

novagorica@lo.strankasmc.si 

Nejc Kolmančič 

Grosuplje (Dobrepolje, 

Grosuplje, Ivančna Gorica) 

grosuplje@lo.strankasmc.si 

Maša Kovač 

Hrastnik (Hrastnik) 

hrastnik@lo.strankasmc.si 

Miro Krevs 

Idrija (Cerkno in Idrija) 

idrija@lo.strankasmc.si 

Matija Tomšič 

Ilirska Bistrica (Ilirska Bistrica) 

ilirskabistrica@ 

lo.strankasmc.si 

Marisa Višnjevec Tuljak 

Izola (Izola) 

izola@lo.strankasmc.si 

Miha Rebolj 

Jesenice (Jesenice, Kranjska 

Gora, Žirovnica) 

jesenice@lo.strankasmc.si 

Aleš Lipičnik 

Kamnik (Kamnik in Komenda) 

kamnik@lo.strankasmc.si 

Božidar Peteh 

Kočevje (Kočevje, Kostel, 

Osilnica) 

kocevje@lo.strankasmc.si 

Lilijana Kozlovič 

Koper (Ankaran in Koper) 

koper@lo.strankasmc.si 

Primož Terplan 

Kranj (Cerklje na Gorenjskem, 

Jezersko, Kranj, Naklo, Preddvor, 

Šenčur 

kranj@lo.strankasmc.si 

Dušan Dornik 

Krško (Kostanjevica na Krki in 

Krško) 

krsko@lo.strankasmc.si 

Marija Minka Zupanc 

Laško (Laško in Radeče) 

laskp@lo.strankasmc.si 

Jožica Krajner 

Lenart (Benedikt, Cerkvenjak, 

Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v 

Slovenskih goricah, Sveta Trojica 

v Slovenskih goricah) 

lenart@lo.strankasmc.si 

Jožef Gerenčer 

Lendava (Črenšovci, Dobrovnik, 

Kobilje, Lendava, Odranci, 

Turnišče, Velika Polana) 

lendava@lo.strankasmc.si 

Ljubo Tomažič 

Litija (Dol pri Ljubljani, Litija, 

Šmartno pri Litiji) 

litija@lo.strankasmc.si 

Peter Umek 

Ljubljana (Ljubljana) 

ljubljana@lo.strankasmc.si 

Sara Karba 

Ljutomer (Križevci, Ljutomer, 

Razkrižje, Veržej) 

ljutomer@lo.strankasmc.si 

Eva Černigoj 

Logatec (Logatec) 

logatec@lo.strankasmc.si 

Andrej Špenga 

Maribor (Duplek, Hoče-Slivnica, 

Maribor, Miklavž na Dravskem 

polju, Rače-Fram, Starše) 

maribor@lo.strankasmc.si 

Karin Elena Sanchez 

Medvode (Medvode in Vodice) 

medvode@lo.strankasmc.si

NAŠA 

SREDINA 

Predsedniki lokalnih odborov 17 

Franc Galin 

Mozirje (Gornji Grad, Ljubno, 

Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob 

Savinji, Solčava) 

mozirje@lo.strankasmc.si 


Murska Sobota (Beltinci, 

Cankova, Gornji Petrovci, Grad, 

Hodoš, Kuzma, Moravske 

Toplice, Murska Sobota, Puconci, 

Rogašovci, Šalovci, Tišina) 

murskasobota@lo.strankasmc.si 

Urška Ban 

Novo mesto (Dolenjske 

Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, 

Straža, Šentjernej, Šmarješke 

Toplice, Žužemberk) 

novomesto@lo.strankasmc.si 

Mojca Žnidarič 

Ormož (Ormož, Središče ob 

Dravi, Sveti Tomaž) 

ormoz@lo.strankasmc.si 

Slavica Klemenčič 

Pesnica (Kungota, Pesnica, 

Šentilj) 

pesnica@lo.strankasmc.si 

Andrej Korenika 

Piran (Piran) 

piran@lo.strankasmc.si 

Ernest Zakarija 

Postojna 

(Pivka in Postojna) 

postojna@lo.strankasmc.si 

Branko Kumer 

Ptuj (Cirkulane, Destrnik, Dornava, 

Gorišnica, Hajdina, Juršinci, 

Kidričevo, Majšperk, Markovci, 

Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž v 

Slovenskih goricah, Trnovska vas, 

Videm, Zavrč, Žetale) 

ptuj@lo.strankasmc.si 

Zoran Bricman 

Radlje ob Dravi (Muta, 

Podvelka, Radlje ob Dravi, 

Ribnica na Pohorju, Vuzenica) 

radljeobdravi@lo.strankasmc.si 

Gregor Remec 

Radovljica (Bled, Bohinj, Gorje, 

Radovljica) 

radovljica@lo.strankasmc.si 

Ivan Backovič 

dolina (Črna na Koroškem, 

Mežica, Prevalje, Ravne na 

Koroškem) 

ravnenakoroskem@ 

lo.strankasmc.si 

Janez Šilc 

Ribnica (Loški Potok, Ribnica, 

Sodražica) 

ribnica@lo.strankasmc.si 

Tomislav Slivnjak 

Ruše (Lovrenc na Pohorju, Ruše, 

Selnica ob Dravi) 

ruse@lo.strankasmc.si 

Danica Božič 

Sevnica (Sevnica in Škocjan) 

sevnica@lo.strankasmc.si 

Goran Mijatovič 

Sežana (Divača, Hrpelje-Kozina, 

Komen, Sežana) 

sezana@lo.strankasmc.si 

Ksandi Javornik 

Slovenj Gradec (Mislinja in 

Slovenj Gradec) 

slovenjgradec@lo.strankasmc.si 

Miro Juhart 

Slovenska Bistrica (Makole, 

Oplotnica, Poljčane, Slovenska 

Bistrica) 

slovenskabistrica@lo.strankasmc.si 

Ksenija Klampfer 

Slovenske Konjice (Slovenske 

Konjice, Vitanje, Zreče) 

slovenskekonjice@lo.strankasmc. 

si 

Peter Jevšinek 

Šentjur (Dobje in Šentjur) 

sentjur@lo.strankasmc.si 

Jožica Vavpotič Srakar 

Škofja Loka (Gorenja vas- 

Poljane, Škofja Loka, Železniki, 

Žiri) 

skofjaloka@lo.strankasmc.si 

Mateja Vidrajz 

Škofljica (Ig, Škofljica, Velike 

Lašče) 

skofljica@lo.strankasmc.si 

Klaudija Redenšek 

Šmarje pri Jelšah (Bistrica ob 

Sotli, Kozje, Podčertek, Rogaška 

Slatina, Rogatec, Šmarje pri 

Jelšah) 

smarjeprijelsah@lo.strankasmc.si 

Renata Pavc 

Tolmin (Bovec, Kobarid, Tolmin) 

tolmin@lo.strankasmc.si 

Tadej Špitalar 

Trbovlje (Trbovlje) 

trbovlje@lo.strankasmc.si 

Igor Teršar 

Trebnje (Mirna, Mokronog- 

Trebelno, Šentrupert, Trebnje) 

trebnje@lo.strankasmc.si 

Andrej Frelih 

Tržič (Tržič) 

trzic@lo.strankasmc.si 

Breda Kolar 

Velenje (Šmartno ob Paki, 

Šoštanj, Velenje) 

velenje@lo.strankasmc.si 

Miroslav Ribič 

Vrhnika (Borovnica, Log- 

Dragomer, Vrhnika) 

vrhnika@lo.strankasmc.si 

Gašper Koprivšek 

Zagorje ob Savi (Zagorje ob 

Savi) 

zagorjeobsavi@lo.strankasmc.si 

Slavko Šketa 

Žalec (Braslovče, Polzela, 

Prebold, Tabor, Vransko, Žalec) 

zalec@lo.strankasmc.si

18 Javna tribuna 



Predsednik vlade 

dr. Miro Cerar je 3. marca 

na javni tribuni v 

Cankarjevem domu v 

Ljubljani na vrhuncu 

napete razprave in 

zborovanj ter protestov 

za in proti reševanju 

vprašanj begunske krize, 

razpravljal z državljankami 

in državljani. Ali bo pri nas 

zaradi zaprtja avstrijskih 

mej ostalo več beguncev, 

bomo potrebovali več 

begunskih centrov, kot sta 

v Logatcu in na Kotnikovi v 

Ljubljani, bomo postavljali 

nove ograje na balkanski 

begunski poti? Kaj delajo v 

Bruslju? 

Javno tribuno v amfiteatrski Štihovi dvorani je suvereno povezoval 

igralec, zdaj pa poslanec SMC Saša Tabaković. 

Skupina mladih je takoj po 

začetku tribune vstala ter 

občinstvu in dr. Cerarju zapela 

protestno priredbo stare otroške 

pesmice. Dr. Cerar je mlade 

aktiviste poslušal do konca in se 

jim zahvalil za kritičen prispevek, 

a so tribuno takoj za svojim 

nastopom zapustili. 

Glasbenik Miha Blažič alias N'toko 

je dr. Cerarju postavil ključna 

vprašanja o svobodi, mejah in 

humanitarnosti. 

Ladislav Troha, znan tudi kot »pojoči major«, je imel pripravljen govor. 

Dr. Cerar je na 

odprtem prizorišču 

Štihove dvorane 

zavzeto odgovarjal 

zlasti na kritike.



Javna tribuna 19 

Vzdušje v dvorani je bilo pravo 

za javno tribuno, vprašanja pa 

vsebinska in polemična. 

Javno tribuno je pozorno 

spremljel tudi poslanec 

dr. Mitja Horvat. 

S pozivom k solidarnosti 

do beguncev in migrantov 

se je v razpravo vključil 

sindikalist Goran Lukič. 

Naše poslanke in poslanci so z 

zanimanjem spremljali odprto, na 

trenutke napeto soočanje mnenj. 

Predsednik dr. Cerar je zlasti 

zavzeto odgovarjal na kritična 

razmišljanja mladih.

20 Sekretariat 



Akademija SMC 

Aprila začetek izobraževanja in 

usposabljanja prve generacije 

novih politikov 

Stranka modernega centra je 

mlada in hitro rastoča organizacija, 

ki se v slovenskem 

političnem prostoru uveljavlja 

skozi svoje članice in člane, 

svetnike in svetnice v občinskih 

in mestnih svetih, podžupanje in 

podžupane (v prihodnosti tudi 

županje in župane), poslanke in 

poslance, ministrice in ministre 

ter druge sodelavke in sodelavce 

ter prostovoljke in prostovoljce 

na vseh ravneh delovanja. 

Članice in člani stranke imajo 

pravico pa tudi dolžnost, da se 

dodatno izobražujejo in usposabljajo 

ter s tem pridobivajo 

znanja in veščine, ki prispevajo 

k boljšemu delovanju stranke 

in k učinkovitejšemu in uspešnejšemu 

opravljanju funkcij 

ter zadolžitev v sklopu stranke, 

države in družbe. 

Akademija SMC, program političnega 

izobraževanja in usposabljanja, 

predstavlja proces, s 

katerim bo Stranka modernega 

centra skrbela za kontinuiran 

in dinamičen razvoj stranke 

na področju opolnomočenja 

in vključevanja članstva. Pri 

razvoju vsebin in metodologije 

vključujemo izkušnje in pristope 

uspešnih sodobnih liberalnih 

strank, projekt pa temelji na 

aktivnem sodelovanju sodelavk 

in sodelavcev sekretariata SMC 

in širšega članstva stranke. 

Akademija SMC bo predstavljala 

tudi okolje, v katerem se članice 

in člani oblikujejo, usmerjajo in 

usposabljajo za nove generacije 

politikov na lokalni, državni 

in mednarodni ravni, da bodo 

pripravljeni na izzive, s katerimi 

se bo SMC srečevala v procesu 

svojega političnega razvoja kot 

sodobna socialno-liberalna 

stranka. 

Naša vizija je omogočiti dodatni 

razvoj za visokomotivirane, 

usposobljene in kompetentne 

posameznice in posameznike, 

ki bodo v javnosti suvereno 

predstavljali vrednote in vizijo 

Stranke modernega centra. Z 

dinamičnim procesom izobraževanja 

in usposabljanja ter prek 

nenehne komunikacije želimo 

ustvariti politične voditelje 

prihodnosti, ki bodo opremljeni 

z vsemi programsko-ideološkimi 

znanji in tehničnimi veščinami 

za uspešno delovanje na sodobnem 

političnem parketu. V tem 

procesu bomo utrdili pripadnost 

članstva vrednotam in programu 

SMC, vzpostavili vezi, odkrivali 

in prepoznavali potenciale med 

članstvom ter ljudi motivirali za 

aktivno sodelovanje v stranki in 

učenje novih veščin. 

V procesu priprave prve pilotne 

izvedbe temeljnega usposabljanja 

na nacionalni ravni, iz 

katerega bo v prihodnje izhajala 

tudi vsebina za osnovna usposabljanja 

na lokalni oziroma 

regijski ravni, smo aktivno sodelovali 

s stranko NEOS iz Avstrije 

in stranko VVD iz Nizozemske, 

pri čemer smo uporabili njihove 

dobre prakse in izkušnje na 

področju izobraževanja in usposabljanja. 

Med 17. in 18. marcem 

so nas obiskali tudi mednarodni 

trenerji VVD, s katerimi smo s 

skupino ključnih sodelavcev in 

prostovoljcev skupaj izpopolnili 

Foto: Arhiv SMC 

program in učni načrt. Prva 

poskusna izvedba usposabljanja 

bo potekala v štirih vsebinskih 

sklopih med aprilom in junijem 

2016, k sodelovanju pa bomo 

povabili testno skupino sodelujočih, 

predvsem mlajših članic 

in članov. V prihodnje bomo 

izvajali osnovna usposabljanja 

in specializirane delavnice, 

med drugim na temo delovanja 

občinskih svetov in krajevnih 

skupnosti ter vodenja kampanje 

na lokalni ravni, obenem pa temeljno 

usposabljanje in dodatna 

specializirana usposabljanja, 

kot sta organizacija kampanj na 

državni ravni in uporaba družabnih 

omrežij na državni ravni, ter 

akademijo na najvišji ravni, kjer 

se bodo usposabljali potencialni 

kandidati za poslance, ministre 

in druge ključne funkcije. 

Uspeh izobraževanja in usposabljanja 

bo odvisen od dela 

in prizadevanja vseh akterjev 

– udeležencev, trenerjev in 

vodstva stranke. Le s skupnim 

in usklajenim delovanjem bomo 

pripravljeni na izzive prihodnosti 

in le tako bomo še naprej 

ostali vodilni. 

Iztok Štefanič, 

vodja sekretariata SMC 

Foto: Arhiv SMC 


generalni sekretar 

SMC 

Dr. ALEKSANDAR 

Kešeljević 

predsednik 

Programske 

konference SMC 

Dr. Simona 

Kustec Lipicer 

vodja poslanske 

skupine in 

podpredsednica 

SMC 

Iztok Štefanič 

vodja sekretariata 

Ta projekt smo vzpostavljali in gradili 

kar nekaj časa, ideja je nastala kmalu po 

ustanovitvi stranke. V zadnjem obdobju 

smo zbrali informacije, kako je to organizirano 

v tujini, in nato izbrali, katere 

vsebine bomo vključili v naše izobraževanje. 

Slušatelji so predvsem mladi člani in 

članice, ki že opravljajo odgovorne naloge 

v stranki, in tisti, ki se želijo aktivneje 

vključiti v delovanje stranke. 

Dr. Kešeljević je v uvodnem delu prve 

generacije Akademije SMC predstavil, 

kako je nastajal program stranke, ki ga 

je nato SMC vključila v vladni koalicijski 

sporazum. Pri nastajanju socialno-liberalnih 

izhodišč je sodelovalo skoraj 

80 strokovnjakov. Podrobneje je opisal 

posamezna programska področja in delo 

programskih odborov stranke. 

Mislim, da je osrednji moto naše 

Akademije SMC, da je v znanju moč, in 

tako smo tudi uspešno začeli z uvodnim 

predavanjem o vprašanju političnih 

ideologij ter v tem kontekstu našega 

modernega centra in socialnega liberalizma. 

SMC ni prazna vreča, ki bi šla v 

slovenski politični prostor brez temeljitega 

premisleka. 

Uvodnemu delu Akademije SMC o 

vrednotah ter programskim načelom 

in ciljem SMC bosta sledili pridobivanje 

praktičnih veščin ter usposabljanje 

o vodenju, upravljanju, organizaciji, 

komunikacijskih veščinah, aktivnem 

državljanstvu in participaciji. V prihodnje 

načrtujemo tudi organizacijo usposabljanj 

na lokalni in regijski ravni.



Sekretariat 21 

Regijski 

koordinatorji – 

pomoč 

poslancem 

na terenu 

Regijski koordinatorji pomagajo 

pri delovanju poslanske skupine 

SMC na lokalni ravni. Njihova 

glavna naloga je, da poslance in 

poslanke povežejo z državljankami 

in državljani in opozarjajo na 

probleme na lokalni ravni, 

spodbujajo vzajemno aktivno vlogo 

poslancev prek poslanskih pisarn 

in prek dejavnosti na ravni celotne 

lokalne mreže. Prav tako na lokalni 

ravni zagotavljajo čim boljši pretok 

informacij med lokalno mrežo in 

poslansko skupino ter skrbijo za 

konkretno povezanost s poslansko 

skupino. 


VODJA REGIJSKIH KOORDINATORJEV 

Ksenija Flegar povezuje delo regijskih koordinatorjev, 

zlasti ko gre za večje dogodke, na 

katerih sodelujejo poslanci iz različnih regij. 

Izkušnje je pridobivala pri organizaciji 

obiskov poslancev v severovzhodni 

Sloveniji. Ksenija kolegicam in kolegom 

pomaga pri prepoznavanju vsebin “s terena”, 

ki jih nato posredujejo poslancem, in 

pri pripravi odgovorov na vprašanja, ki jih 

postavljajo domačini. 

“Najbolj me razveseli, ko slišim krajane, 

da je naš poslanec sploh prvi politik, ki je 

obiskal njihovo vas ali celo zaselek. To je 

takšna spodbuda za naprej, da si ti ljudje, 

ki jih obiščemo, najbrž sploh ne mislijo.” 

Eva Černigoj 

REGIJA 1 

Eva Černigoj pokriva tri statistične regije: 

Primorsko-notranjsko, Obalno-kraško in 

Goriško oziroma Severnoprimorsko. 

Sama pravi, da se je v tem času naučila 

potrpežljivosti, prednosti dobre lokalne 

mreže pa vidi v tem, da je slednja 

dejansko pogoj za vidnejši napredek 

tako na lokalni kot na nacionalni ravni: 

“Dobra lokalna mreža omogoča, da na 

ravni občin ali mikroregij zaznamo izzive, 

ki se jih lotimo, ter tako olajšamo bivanje 

krajanov oziroma državljanov na tem 

območju.” 

Kot posebnost regije, ki jo pokriva, vidi 

njene prebivalce in prebivalke: “Ljudje 

so temperamentni, a srčni in z glavo na 

pravem mestu. S takšnimi ljudmi mi je v 

čast in veselje sodelovati.” 

Marjan Jarnjak 

REGIJA 2 IN REGIJA 3 

Marjan Jarnjak pokriva lokalne odbore od 

Kranjske Gore na severozahodu Slovenije do 

Osilnice in vmes. 

Marjan Jarnjak skrbi med drugim za 

koordinacijo nekaterih projektov, kot 

so problematika velikih zveri in divjadi, 

prehranska samooskrba, “zero waste” 

in humanitarna akcija z društvom 

Olimpiki. V tem času se je, kot pravi, 

naučil, da posameznik le težko premika 

težke gradnike na poti do boljšega stanja 

v državi: “Če to počnemo povezani in 

usklajeno, pa se da marsikaj premakniti 

na bolje.” 

Prednosti dobre lokalne povezanosti 

vidi v dejstvu, da je bilo tam, kjer ta 

obstaja, do sedaj tudi največ narejenega, 

saj občanke in občani najbolje poznajo 

lokalno problematiko. 

Vladimir Lipovšek 

REGIJA 4 

Vladimir Lipovšek pokriva četrto regijsko 

skupino, v katero spadajo lokalni odbori 

Posavja, Dolenjske in Bele krajine. 

Vladimir Lipovšek pravi, da je v tem času 

pridobil veliko izkušenj pri delu z ljudmi: 

“Pri tem mi je vsekakor v veliko pomoč 

znanje, ki sem ga pridobil kot novinar. 

Ugotovil sem, da na terenu ni enoznačnih 

rešitev, saj ima vsako lokalno okolje svoje 

specifike in težave, s katerimi se srečuje.” 

Lipovšek je še poudaril, da je dobro 

organiziran in utečen pretok informacij iz 

lokalnega okolja v poslansko skupino in 

obrnjeno temelj poslanskega dela in da so 

le pristne vezi trden temelj, na katerem 

lahko gradimo. 

Matic Volk 

REGIJA 5 

Matic Volk deluje v Zgornjesavinjski regiji, 

Spodnjesavinjski regiji, Šaleški dolini, Celju z 

okolico, na Kozjanskem in v Zasavju. 

Delo regijskega koordinatorja opisuje kot 

zelo razgibano: “En dan ni enak drugemu. 

Veliko se je treba prilagajati ter preživeti 

veliko časa na terenu, saj je največ vreden 

pristni stik z lokalnim okoljem. Zagotovo 

se lahko od vsakega posameznika in 

prebivalca ogromno naučiš, vsak ti zadevo 

lahko pokaže v drugačni luči, kar je včasih 

odločilnega pomena pri sprejemanju 

pravih odločitev.” 

Kot prednost regije izpostavlja dobro 

organiziranost na vseh ravneh: 

“Sodelovanje s poslanci je v moji regiji na 

izjemno visoki ravni, zato se lahko bolj 

posvetimo projektom.” 

Anna Sorger 

REGIJA 6 

Anna Sorger pokriva del regijske skupine 

šest (lokalne odbore Maribor, Ruše, Radlje 

ob Dravi, Dravograd, Mežiška dolina, Slovenj 

Gradec). 

Kot regijska koordinatorka se je naučila 

tega, da je včasih treba dati času čas in 

da velikih korakov ne gre delati čez noč: 

“Predvsem je pomembno to, da kadar 

naletimo na določeno problematiko, 

raziščemo možne rešitve ter nato vložimo 

ves trud v to, da rešitve dejansko tudi 

izpeljemo.” 

Temelj dobre povezanosti poslancev 

z lokalnim okoljem in poznavanjem 

njihovih težav je dobro razpredena mreža 

kontaktov na različnih področjih. 

Miro Juhart 

REGIJA 7 (in del REGIJE 6) 

Miro Juhart je koordinator za del Podravske 

regije (lokalni odbori Lendava, Murska Sobota, 

Gornja Radgona, Lenart, Ormož, Pesnica, 

Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice) 

Bistvo njegovega dela sta, kot pravi, 

povezovalnost in prepoznavanje šibkih 

točk, konfliktov, težav in seveda tudi 

razvojnih možnosti, priložnosti. Delo je, 

še dodaja, usmerjeno na lokalno raven 

in v uresničevanje temeljnih vrednot in 

načel, predvsem pomoči, sodelovanja in 

učinkovitosti v dobro lokalne skupnosti. 

Prednosti dobrega sodelovanja poslanske 

skupine z lokalnim okoljem vidi v 

povezovanju, premostitvi osebnih zamer, 

odlični informiranosti, strokovnosti in ne 

nazadnje v “zdravi kmečki pameti”.


srediNa 

Spoštovane članice in člani, 

državljanke in državljani, 

delavke in delavci 

ČESTITKE OB 1. MAJU 

PRAZNIKU DELA 

in prijetne praznične dni 


Generalni sekretar 

Spoštovane članice in člani 

Stranke modernega centra, 

Vljudno vas vabimo, 

da se nam pridružite na 

tradicionalnem Pohodu ob žici 

v soboto, 7. maja 2016. 

Pot je prijetna in ravno prav dolga 

za pohod ter prijeten klepet. 

Pohoda se bo udeležil 

predsednik stranke dr. Miro Cerar 

in podpredsednik stranke dr. Milan Brglez. 

dr. Miro Cerar 

predsednik 

23 

Spoštovane članice in člani, 

simpatizerke in simpatizerji, prijateljice in prijatelji 

Stranke modernega centra. 

Vljudno vabljeni na 

piknik / družabno srečanje 

ob 2. obletnici ustanovitve stranke 

v petek, 27. maja 2016, 

s pričetkom ob 17. uri 

v idiličnem okolju na piknik prostoru 

v Zbiljah (1215 Medvode). 

Za jedačo, pijačo in glasbeno podlago bo 

poskrbljeno, prav tako bodo na voljo različne 

družabne in športne aktivnosti. 

Začetek pohoda bo ob 9. uri 

na registracijski-vstopni točki pohoda 

ob gostišču Kačji pastir ob Koseškem bajerju 

v Ljubljani, zaključek predvidoma ob 12. uri 

na Kongresnem trgu; predviden je tudi krajši 

vmesni odmor. 

Prosimo, da udeležbo vas 

in vaših bližnjih potrdite na e-pošto 

lokalno@strankasmc.si 

oziroma po telefonu 01/244 65 58 

najkasneje do petka, 20. maja 2016. 

Glede na število prijav 

in potrebe bo iz različnih 

koncev Slovenije omogočen 

avtobusni prevoz. 

Vabimo vas, da se nam na pohodu pridružite 

v čim večjem številu; povabite tudi svoje prijatelje. 

S prijaznimi pozdravi, 

Lep pozdrav in nasvidenje v Zbiljah! 

LO SMC Ljubljana 

prisTopNa iZJaVa 

Pristopno izjavo najdete tudi na naši spletni strani na naslovu www.strankasmc.si/postani-clan/, 

kjer je prav tako objavljen Pravilnik o članstvu. 


srediNa 

Časopis Stranke 

modernega centra 

Uredniški odbor: 

Zdenka Jagarinec, 

Gregor Plantarič, Ana Štruc 

Oblikovanje: 

Služba za odnose z javnostmi SMC 

Fotografija naslovnice: 

Uroš Hočevar 

Naslov uredništva: 

Stranka modernega centra, 

Beethovnova 2, 1000 Ljubljana 

Tel.: 01 2446 550 

info@strankasmc.si 

www.strankasmc.si 

Facebook: 

www.facebook.com/StrankaSMC 

Twitter: 

@StrankaSMC 

Ime: 

Priimek: 

Datum rojstva: Moški Ženska 

Stalni naslov Ulica in hišna številka: 


Začasni naslov Ulica in hišna številka: 


Drugo Izobrazba (stopnja): 

Poklic: 

Zaposlitev: 

Kontakt Telefon: 

Mobilni telefon: 

Elektronski naslov: 

Ne želim prejemati e-sporočil in e-novic ter tako biti obveščen o dejavnostih stranke SMC. Sem državljan/-ka Republike Slovenije. 

S podpisom sprejemam program in statut stranke (oba sta objavljena tudi na naši spletni strani www.strankasmc.si). 

Datum: 

Podpis: 

Izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo lahko pošljete na naslov 

SMC – Stranka modernega centra, Beethovnova 2, 1000 Ljubljana 

oziroma skenirano na elektronski naslov clanstvo@strankasmc.si 

ali pa jo izročite vašemu najbližjemu lokalnemu poverjeniku. 

Z vašimi osebnimi podatki bomo ravnali skrbno in skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.



23 

Pravilno izpolnjeno križanko 

nam pošljite po pošti na naslov: 

Stranka modernega centra SMC, 

Beethovnova 2, 1000 Ljubljana 

Prvih deset bo prejelo majico SMC. 

Rešitev križanke iz Naše sredine št. 1 

Vodoravno: Jordanec, akustika, vod, Azov, Boris, Ana, Kern, Mamolj, Olševek, Mladi upi, 

pležuh, Reininger, Erik, glajt, jakost, Knin, kajžar, amid, narokvica, AB, Issa, jak, evipan, 

Unije, Köln, Ela, drža, išias, valuta, KL, re, čaka, davki, DG, dama, Čop, Farič, nadrealizem, 

elektroda, Usain, ožina, kašča, Nin, kavs, talar



Premislek 24 

V centru stati 

in(u) obstati 

dr. Dragan 

Matić 

Če bi pri politiki veljala 

samo načelna izhodišča, 

ne bi potrebovali 

večstrankarskega sistema. 

Vsi, ki se ukvarjajo s 

politiko, se namreč 

zavzemajo za večjo socialno 

blaginjo in večjo dostopnost 

do javnih servisov, za manj 

kriminala in korupcije, za 

več varnosti in svobode itd. 

Podobno kot pri desetih 

božjih zapovedih so ne 

glede na kulturo ali prostor 

vse splošne težnje in cilji 

skoraj vedno skupni. 

Če bi pri politiki veljala samo 

načelna izhodišča, ne bi 

potrebovali večstrankarskega 

sistema. Vsi, ki se ukvarjajo s 

politiko, se namreč zavzemajo 

za večjo socialno blaginjo in večjo dostopnost 

do javnih servisov, za manj kriminala 

in korupcije, za več varnosti in svobode 

itd. Podobno kot pri desetih božjih zapovedih 

so ne glede na kulturo ali prostor vse 

splošne težnje in cilji skoraj vedno skupni. 

Velika razlika pa se zgodi pri programih, 

še bolj pa pri njihovem izvajanju. Cilji 

so znani, pot je različna. Velikokrat se tudi 

zaplete, ko si posamezni cilji nasprotujejo. 

Danes je to ravno razmerje med svobodo 

in varnostjo. 

Pri nas je politični prostor že od začetka 

političnega življenja oziroma demokratizacije 

razdeljen na skrajna pola, ki sta 

vedno vodila med seboj izključujočo se bitko 

za javno mnenje oziroma volivce. Skoraj 

vsakokrat se je verjelo, da je mogoče z eno 

formulo doseči razrešitev vseh družbenih 

problemov, naj je bila to ideja o stanovski 

družbi, ki bo urejena na podlagi verskih 

predstav, ali o brezrazredni egalitarni družbi, 

potem družbi, ki jo brez napak uravnava 

trg kapitala, velikokrat pa o družbi, kjer 

ima ena avtoriteta v rokah vse vzvode za 

uravnavanje sistemov in podsistemov. 

V vsej tej vreščeči kakofoniji raznih 

skrajnih stališč, ki ji velik pospešek dajejo 

še afere in negativne zgodbe v medijih, ki 

hlastajo za tržnim deležem, je težko slišati 

glas razuma. Kajti kar ni dovolj skrajno in 

dovolj preprosto za distribuiranje, kar ne 

ponuja že na prvi pogled jasne in enostavne 

rešitve ter obenem krivcev za nastalo 

stanje, ljudje mnogokrat radi označujejo 

za nevsebinsko, brezciljno in omahljivo 

oziroma mlačno. In ravno zato je naša 

pozicija najtežja – smo v centru, ni nas v 

skrajnostih. 

V medijih je z leve strani mogoče slišati 

naslednje očitke oziroma oznake: 

”V Sloveniji imamo vlado, ki je v senci 

desnice … Vlada Mira Cerarja pa je šibka, 

brez lastne politične platforme, brez razvojnih, 

politično-socialnih ali kakršnihkoli 

drugih perspektiv. Preživlja se kot zombi, 

životari v senci desnice. Desnica je tista, ki 

jo vodi ...” 

Prav tako za SMC niso ne pohvalne ne 

obetajoče ocene desne strani: 

“Zgodilo se bo isto, kot se je zgodilo z 

ostalimi političnimi muhami enodnevnicami, 

ki so jih postavili na vrh in jim dali 

občutek, da navidezno vladajo, potem pa 

so se jih odkrižali … Miro Cerar vlada enako, 

kot je Kučan upokojen.” 

Očitno je percepcija z leve in desne 

strani političnega prostora ta, da SMC ne 

vlada – levica razglaša, da namesto SMC 

(ki ”kot zombi životari v senci desnice”) v 

resnici vlada Janša oziroma da je povsem 

jasno, da namesto SMC vlada tisti, ki je 

zgolj formalno ”upokojen” in ki vlado SMC 

lahko kadarkoli zamenja ... 

Pustimo ob strani, da je ta vlada ”brez 

lastne politične platforme, brez razvojnih, 

politično-socialnih ali kakršnihkoli drugih 

perspektiv” v času svojega obstoja in ”nevladanja” 

med drugim dosegla: 

• znižanje stopnje brezposelnosti z 9,4 na 

8,6 odstotka, kar je močno pod povprečjem 

evrskega območja (10,5 odstotka), 

• rast BDP je v zadnjih štirih četrtletjih za 

najmanj 0,5-odstotne točke višja kot v 

evroobmočju; 

• dvig kredibilnosti Slovenije na mednarodnih 

finančnih trgih in izboljšanje bonitetnih 

ocen je znižalo ceno zadolževanja 

države, kar pomeni prihranek v višini 

pol milijarde evrov, ki bi jih sicer plačali 

za obresti; 

• da Slovenija napreduje po lestvicah konkurenčnosti, 

preprečevanja korupcije, 

skrbi za okolje, delovanja pravosodnega 

sistema, delovanja zdravstvenega sistema 

itd. 

Center je v politiki najtežji, 

saj ni vedno všečen. Center 

svojih temeljev ne gradi 

na ideologiji, populizem 

pa ni njegovo orodje, 

ampak tehtanje tega, kaj 

je v konkretnih razmerah 

najodgovornejša rešitev in 

katere poteze bodo na dolgi 

rok pripeljale Slovenijo tja, 

kamor si zasluži. 

Ob tem ugotavljamo, da so ravno kritiki 

z desne, ki so bili na oblasti pred komaj 

nekaj leti, v državo klicali trojko oziroma 

razglašali skorajšnji bankrot Slovenije. 

Enako velja tudi za levico, ki ne prepozna 

prav nobenih pozitivnih socialnih sprememb, 

ki so se zgodile v družbi, ampak še 

vedno sanjari o lesenih železih, kot sta ”neposredna 

demokracija” in ”demokratični 

socializem”, ne glede na to, da je tovrstna 

politika nedavno dosegla svoj klavrni epilog 

v Grčiji, in to prav na socialno najbolj 

grozljiv način. 

Kaj nam torej ostane. Da upoštevamo 

tisto, kar nas zavezuje do državljanov – 

izpolnjevanje koalicijske pogodbe, uvedba 

zdravstvene in pokojninske reforme ter 

reforme javne uprave, uvajanje spodbud za 

gospodarstvo, sproščanje kreditnega krča, 

začetek oziroma dokončanje infrastrukturnih 

projektov ... Bolj ko bomo glede tega 

aktivni in uspešni, bolj bodo vse obtožbe 

izzvenele v prazno. Pri doseganju naših 

ciljev pa nikakor ne smemo pozabiti, da je 

SMC poleg tega, da je liberalna, tudi socialna 

stranka. Potruditi se moramo, da v naši 

državi ne bomo puščali nikogar za sabo. 

Da bomo podprli prav vsakega državljana, 

ki se je brez svoje krivde znašel v stiski. 

Maloštevilni narod mora imeti ta imperativ 

venomer za enega od svojih temeljnih 

ciljev pri vodenju vseh politik. 

Očitno se politični boj zadnje čase spet 

bije na ideoloških vprašanjih. Slednjim na 

žalost daje zagon prav begunsko-migrantska 

kriza. Levica vladi očita nehumanost in 

nekorektnost, saj naj bi bila premalo prijazna 

do beguncev in migrantov, obenem 

pa naj bi s postavitvijo žice na južni meji 

zagrešila nezaslišan zločin. Izpostavlja se 

potreba po zvišanju pravic beguncev, ki naj 

bi bili dobrodošli brez zadržkov. 

Na drugi strani desnica vladi očita, da 

izpostavlja državo migrantskim množicam, 

da bodo v kratkem po naši državi pustošile 

horde nevarnih tujcev, ki bodo ogrožali 

življenje, posest ter socialne pravice 

mirnih delovnih Slovencev in zlasti spolno 

nedotakljivost Slovenk. 

Ob vseh teh populističnih obtožbah je 

treba ohraniti mirno kri in trezno glavo, 

kot smo jo doslej. Pol milijona beguncev 

je prečkalo Slovenijo brez enega samega 

resnega incidenta! Tehnične ovire na južni 

meji niso nastale zaradi beguncev. Zrasle 

so zaradi nezmožnosti sosednje države, 

da bi normalno komunicirala in pripeljala 

begunce do slovenske meje, in zato, ker jih 

je pošiljala v neurejenih skupinah čez reke 

in polja. 

Politika SMC oziroma vladna politika 

mora vztrajati pri tem, da je treba spoštovati 

mednarodne konvencije, ki beguncem 

zagotavljajo osnovne človekove pravice. 

Prav tako pa je treba upoštevati, da so bile 

konvencije, ki urejajo ta vprašanja, sprejete 

za neke običajne razmere. Beguncem ne 

bo nič pomagalo, če bodo sprejeti, potem 

pa se bodo znašli v državi, ki jim ne bo 

mogla dati ustreznega zatočišča in omogočiti 

človeka vredno življenje. 

Nobena skrajna stališča pri sprejemanju 

beguncev – in nekaj jih bo Slovenija gotovo 

morala sprejeti – ne bodo pomagala. 

Še najmanj bo pomagalo netenje sovraštva 

do tujcev, označevanje vseh, ki prihajajo 

za brezdelneže, teroriste, kriminalce in 

spolne nasilneže. 

Center je v politiki najtežji, saj ni vedno 

všečen. Center svojih temeljev ne gradi na 

ideologiji, populizem pa ni njegovo orodje, 

ampak tehtanje tega, kaj je v konkretnih 

razmerah najodgovornejša rešitev in 

katere poteze bodo na dolgi rok pripeljale 

Slovenijo tja, kamor si zasluži. 

Vztrajajmo v centru!

Naša sredina, številka 2, leto 1

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?