Naša sredina, številka 3, leto 2

NAŠA
SREDINA
Profil 7
Opolitiki je otroka
doma ne sprašujeta,
saj se jima zdi dolgočasna,
brezzvezna,
ju je pa vprašala za
mnenje v obdobju obravnave
zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih: ”Na koncu
se je izkazalo, da je premislek o
kompleksnem vprašanju lahko
zelo preprost. Dejala sta mi, da
’nama že noben ne bo ukazoval,
s kom se lahko poročiva in koga
naj imava rada, še najmanj pa
država in politika’. Skozi njuno
čisto misel, skozi njune oči je
politično zahtevno vprašanje
dobilo enostaven odgovor, kar
kaže na to, kako se generacije
spreminjajo in kako pomembno
je, da imamo tudi pri tem delu,
pri vodenju države, sposobnost
poslušati in slišati generacije, ki
prihajajo, saj to, kar počnemo,
navsezadnje počnemo zanje.”
Včasih je igrala rokomet, košarko,
tudi odbojko, saj so jo bolj
privlačili ekipni športi: ”Šport je
sestavni del mene, saj verjamem
v zdrav duh v zdravem telesu.
Danes, če je le deset minut časa
in dovolj energije, grem teč,
praviloma pozno zvečer, če mi
uspe kdaj zjutraj, pa še toliko
bolje. Absolutno pa premalo
plavam, nič ne hodim v hribe, in
to je nekaj, kar bom zanesljivo
obžalovala.” Kot otrok si je želela
postati kirurginja, ampak ko je
spoznala, da ne prenese pogleda
na kri, je to odpadlo. Kasneje
se je obotavljala med študijem
psihologije in politologije ter
se odločila za slednjo, a ideje o
študiju psihologije še ni popolnoma
opustila. Vedno je imela
tudi željo postati svetovna popotnica,
prvi cilj bi bila Antarktika,
saj tam ni gneče.
Na potovanja se sicer najraje
odpravi spontano, brez večjega
načrtovanja: ”Se odločim in
grem, saj če nimaš poguma, če
ozko slediš svojemu načrtu, ti
življenje pobegne. To je res tra -
gično. Dobro se je prepustiti
utripu.” Danes najbolj pogreša
to svobodo: ”Ker v sebi čutim
del praznine, ker se nimam
mož nosti napolniti s to izkušnjo,
ki jo lahko dobiš, samo če
jo živiš, ne moraš si je zamisliti.”
Prvih dni v državnem zboru se
spominja kot polnih adrenalina:
”To je bil kot skok z zelo
visoke pečine v vodo, za katero
se ni vedelo, koliko je globoka,
mrzla. Pristanek je bil zelo
osvežujoče hladen, vendar je
glava hitro prišla na površje.”
Pravi, da primerjav med delom
predavateljice in političarke ne
dela, saj na koncu vedno delaš z
ljudmi.
Obdobja pred uspehom na
volitvah, ko se je začela zgodba
SMC, se spominja kot obdobja
”totalnega fokusa, koncentracije,
ki se je spomnim iz časov
svoje mladosti, ko sem trenira-
Dr.
Simona
Kustec
Lipicer
Prva ženska vodja
največje poslanske
skupine v parlamentu,
podpredsednica stranke
SMC, doktorica političnih
znanosti, strokovnjakinja
za šport, vestna
krvodajalka, podpornica
humanitarnih društev,
zagovornica LGBTskupnosti,
mama 13-letne
hčerke in 10-letnega sina.
la šport in ko izgubiš občutek
za prostor in čas”. Dnevnika
ne piše, saj pogosto zmanjka
časa in tudi motivacije, čeprav
je ”materiala več kot dovolj, že
samo obdobje pred volitvami bi
bilo lahko knjiga v dveh delih”.
O funkcijah in nazivih pa razmišlja
v smeri svojega življenjskega
vodila, da funkcija nikoli ne
naredi človeka, naredi pa človek
funkcijo. O politiki pa, da je
tako umazana, kot jo naredijo
ljudje. Vsaka dejavnost v življenju
človeka je rezultat njegovih
dejanj in njegovega odnosa do
te dejavnosti.
Sebe vidi kot osebo, ki ljubi
svobodo in ima problem s tem,
ko ji nekdo želi predpisovati, kaj
sme in česa ne. V tem smislu si
osebno želi čim manj zakonov,
a je zagovornica tistih, ki služijo
kot pomoč, kot asistenca tistim
skupinam v družbi, ki potrebujejo
dodatno pomoč, da se
postavijo trdno na svoje noge in
gredo odločno naprej – živet življenje,
ki jim je bilo dano. To je
zakonodaja s področja social nih
zadev, šolstva, izobraževanja.
”Bodeče žice ne smemo
razume ti kot bodeče žice,” je
eden od stavkov, ki je zaznamoval
prejšnje leto. Spominja se
dogodka, ko je šla s prijateljico
na Rožnik in je skupina za njo
zaklicala: ”A je žica zdaj res
žica ali ni?” Sama pravi, da bi
postavitev žičnate ograje tudi
danes enako komentirala, ”ne
glede na to, ali je bilo vse po PR-
-pravilih”, saj je njen odziv imel
ozadje in kontekst.
Odraščala je namreč v družini
z zdaj že pokojno babico, ki je
bila med 2. svetovno vojno v
koncentracijskem taborišču,
zato se je na primerjave bodeče
žice s koncentracijskimi taborišči
odzvala osebno.
Poudarja, da so vse njene izjave
izrečene s kontekstom, ozadjem
in odgovorno: ”Prav vse bi
enako ponovila. Zavedam se,
da moram ljudem prek medijev
dati izjavo, ki jih bo pomirila,
ampak hkrati ne bo izmišljena.
Nikakor ne želim saditi rožic,
tega od mene nikoli ne boste
dobili. Povem tako, kot je.”
Pravi, da so jo v tem mandatu
najbolj presenetili človeški karakterji,
saj je po naravi naivni
idealist, a se zaveda, da ima posameznik,
karkoli in kakorko li
dela, na koncu opravka z ljudmi:
”Se pa vsak sam odloči, za
kakšno ceno je pripravljen svojo
iskrenost deliti ali jo prodati.”
Je verna, a to ne pomeni, da
slepo sledi eni verski ideologiji:
”Verjamem v to, kar vam
go vorim, verjamem v človeka,
v dobro v človeku in v to, da je
lahko dober samo takrat, kadar
je v ravnovesju s samim seboj.
Moje verovanje, moja religija je
seštevek različnih prepričanj,
Foto: Uroš Hočevar
V Poslanski skupini tudi
letos pripravili letno
poročilo o svojem delu
naukov, ki se nekako združujejo
v mojo temeljno življenjsko
filozofijo in poslanstvo, to pa
je iskati harmonijo – s seboj, z
naravo in z ljudmi, ki te obkrožajo.”
O ljubezni pravi, da lahko hitro
zasvoji: ”Je nekaj, česar ne
moreš kupiti, nekaj, česar ti
nihče ne more vzeti, nekaj, kar
je največji dar, ki ga imaš lahko,
samo moraš si pustiti, saj če ne
tvegaš, če si ne upaš, potem se
ti ne zgodi tako močno, tako
intenzivno.”
Sebe vidi kot odprto, drzno in
tako, kot se jo da hitro razveseliti,
se jo da tudi hitro razjeziti:
”Oboje uspe ljudem, ki me
obkrožajo, ki so mi blizu, sploh
pri kakšni zadevi, ki mi veliko
pomeni.” Apatičnost in predvidljivost
vsakodnevne rutine ji
nista blizu, ji je pa lahko blizu
nekdo, ki je potrpežljiv, močan,
ampak obenem ne takšen kot
drugi: ”To pomeni, da je luciden,
iskren, da si upa, da me
zna pomiriti, … Da ima značaj
minotavra. Ja, to je moj človek.”
Zaveda se, da se je ljudje včasih
bojijo, kar pa ji ni všeč: ”V
po slanski skupini opravljamo
ga raško delo, ves čas smo na
očeh javnosti in vse to med
na mi povzroča tudi koktajle
raz noraznih emocij in reakcij.
Naloga vodje je, da vsa ta čustva
na koncu obvlada, tudi za ceno
tega, da je grešni kozel. Zame
nobeno še tako dobro opravljeno
delo ob koncu dneva nima
prave vrednosti, če ga ljudje
občutijo z grenkobo. Vse, kar
naredim, je v žaru in potrebi, da
je stvari treba premikati na bolje,
na poštenejše mesto. V tem
sem brezkompromisna.”
V tem duhu bi bil tudi njen
nasvet nekomu, ki bi prvič
nastopil funkcijo vodje
poslanske skupi ne: ”Naj zgradi
dober odnos s kolegi in dela
na tem, vse ostalo pride samo
po sebi, saj imamo tudi politiki
znanje in željo, da dobro
opravimo svoje delo.”
Letni pregled dela
Poslanske skupine
Stranke modernega centra
avgust 2015 – avgust 2016
Dr. Kustec Lipicer: ”Iz poročila je
razvidno, da smo opravili veliko delo in
postavili pot novim izzivom, ki nas čakajo. Bistveno je, da s tem poročilom
dajemo tudi zavezo, da bomo z našim delom odgovorno nadaljevali
še naprej, saj se zavedamo, da delamo izključno in samo za ljudi.”
Poročilo lahko v celoti preberete na: letno-porocilo-ps-smc-2015- 2016