Zakladnica - Založba Izolit

Beneška ljudska 

Čatež 

CILJI 

Učenci 

ß doživljajo ljudsko pripovedko ob poslušanju interpretativnega branja (učitelja in sošolcev), 

ß razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti, 

ß samostojno tiho berejo besedilo, 

ß glasno, interpretativno berejo prozno delo, 

ß se identificirajo s književno osebo, 

ß si oblikujejo predstavo književne osebe, 

ß prepoznavajo značajske lastnosti in občutja književne osebe iz neposrednih in posrednih 

besedilnih signalov, 

ß iščejo razlage za ravnanje književnih oseb. 

UVODNA MOTIVACIJA 

Čatež. – Na kaj pomislite ob tej besedi? Na Čateške toplice, verjetno. Torej na bazene s toplo in 

zdravilno vodo. Le zakaj se temu kraju tako reče? To bi bilo treba raziskati. Je pa res, da v Benečiji 

– na drugem koncu Slovenije – poznajo bajno ali bajeslovno bitje z imenom čatež. 

NAJAVA BESEDILA 

Pa preberimo beneško pripovedko, ki nam ga bo predstavila. 

PREMOR PRED BRANJEM 

Učenci se umirijo in osredotočijo na poslušanje. 

INTERPRETATIVNO BRANJE 

Učitelj prebere pripovedko. 

ČUSTVENI PREMOR 

Nekaj sekund tišine, da učenci zberejo svoje misli. 

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ 

Bi radi srečali čateža? 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo besedilo in si na listič ali v zvezek izpisujejo neznane besede. 

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED 

Učitelj vodi frontalni pogovor o razumevanju besed in jih razlaga s pomočjo učencev. 

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA 

Delo z zemljevidom – poiščejo kraje, ki so navedeni na začetku, poiščejo Čateške toplice. 

Narišejo čateža – pomagajo si z besedilom in risbe razstavijo na stenah učilnice. 

GLASNO BRANJE 

Prostovoljec na bralnem stolu glasno prebere pripovedko – ostali sledijo besedilu v berilu. 

VREDNOTENJE 

Eden od učencev pove obnovo pripovedke, drugi pozorno spremljajo pripovedovanje in na koncu 

komentirajo (jasnost, strnjenost, zaporedje dogodkov v obnovi ...). 

Učitelj vodi frontalni pogovor – pomaga si z vprašanji v berilu (En, dva, tri - odgovori ti). 

Učenci se v skupinah ali parih pogovorijo o besedilu pod naslovom Mali vseved in na predlogo 

miselnega vzorca oblikujejo osnutek nove pripovedke, zbirajo ideje za: 

- obliko bajnega bitja (pol človek, pol ...), 

- njegova čarovna moč (pomaga, kaznuje, nagaja, uči ...), 

132K O 

KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 205 

R A K I N A D O B L A K I 

Primer šolske interpretacije je pripravila 

Tatjana Pintar 

OŠ GORJE

133 


Breda Gruden 

OŠ IVANA TAVČARJA, 

GORENJA VAS 

K O R A K I N A D O B L A K I 

206 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI 

- značaj (hudoben, dober, muhast ...), 

- učinki njegovega delovanja (potres, soteska, nahajališče rude ...). 

NOVE NALOGE 

ß Na podlagi miselnega vzorca, ki si ga naredil(a) s sošolci, si izmisli pripovedko o svojem bajeslovnem 

bitju in njegovi čarovni moči (doma lahko marsikaj spremeniš, če dobiš boljšo idejo kot v šoli) – 

poveži ga z neko naravno posebnostjo v bližini svojega kraja ali katerokoli slovensko 

znamenitostjo (naravno okno, skala/velik kamen posebne oblike, soteska, nahajališče rude, 

močvirje) ali naravnim pojavom (potres, poplava ...). Seveda svoje nadnaravno bitje tudi nariši in 

predstavi sošolcem. 

ß Čatež se maščuje na različne načine (s kamenjem zasuje hiše, ljudi zapelje v votline in jih tam 

draži do smrti ...). 

Napiši eno od zgodb: 

- o otroku, ki ga je zapeljal čatež v svojo votlino in ga tam mučil, dokler ni podlegel (kje sta se 

srečala, zakaj ga je zapeljal, kako ga je dražil ...), 

- o kmetu, ki je razjezil čateža, in mu je potem ta zasul kmetijo (s čim ga je kmet razjezil, kako mu 

je pokazal roge, kaj se je zgodilo z njegovo družino, ko jim je plaz zasul domačijo ...), 

- o pastirju, ki ga je čatež obdaril s šibo (kakšne vrste šiba je bila to, s čim jo je zaslužil ...). 

Gorenjska ljudska 

O Védomcih 

CILJI 

Učenci 

ß berejo o bajnih bitjih v slovenskih pokrajinah, palčkih, škratih, čatežu, vedomcu itd. in spoznajo 

njihovo vlogo v ljudskem verovanju, 

ß z zbirko sestavljajo domišljijskočutno predstavo pravljičnih bitij, 

ß upoštevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje domišljije, 

ß se identificirajo s književnimi osebami, 

ß razumejo motive za ravnanje pravljičnih bitij, 

ß pravljice prebirajo, s posebej oblikovanim govorom označijo razpoloženje, 

ß ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila, 

ß besedilo označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju, 

ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, 

ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, 

ß poustvarjajo na podlagi iste teme, 

ß zbirajo pravljice v narečju, 

ß seznanijo se s knjižno zbirko založbe Didakta Zakladnica slovenskih pripovedi – V somraku 

kraljestva palčkov in škratov (tudi Visoko v gorah, globoko v vodah, Odkod je ta naš svet?), 

ß pripovedujejo ljudske pravljice po svoji izbiri sošolcem. 


Učitelj pripravi knjižne primere in ilustracije bajnih bitij. Učenci si ogledajo knjige in zbrane ilustracije. 

Opisujejo bajna bitja in povedo, kakšno čudežno moč menijo, da ima določeno bajno bitje. Poimenujejo 

bajna bitja.


Učitelj najavi novo besedilo. Pripravi prostor (svečke, zatemnitev). 

Pove, da bodo poslušali pravljico o vedomcih, ki se največkrat prikazujejo kot lučke ali leteči ogenj, 

ki ima čarobno moč. Podobni so škratom. 

PREMOR PRED POSLUŠANJEM 

Učenci se umirijo, prijetno namestijo ter usmerijo pozornost na poslušanje. 

INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE PRAVLJICE 

Učitelj doživeto pripoveduje učencem gorenjsko pripovedko O vedomcih. 


Učenci podoživijo pravljico ter uredijo vtise o njej. 


Pripovedujejo o vtisih. Povedo, ali jim je bila pravljica všeč ali ne. 

TIHO BRANJE 

Samostojno poiščejo besedilo v berilu in ga tiho preberejo. 

Podčrtajo manj znane in neznane besede. 

RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED 

Učenci oblikujejo skupine. V vsaki skupini poiščejo besede, ki jih niso razumeli, in razlage zapišejo 

na list. Besede razložijo ali poiščejo razlago v SSKJ (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html): vedomec, 

migljajo, zbirališče, švignil, bi zagodel, se razlete, razpotje, se je razkropil, so se razpršili. 

Ko z delom končajo, skupine zamenjajo liste. Sošolcem iz sosednje skupine razložijo besede, ki jih 

poznajo. Težje besede razložijo s pomočjo učitelja. Skupine petih besed uporabijo v novih povedih. 

GLASNO BRANJE 

Izbrani učenci interpretativno preberejo besedilo. 


Učitelj postavlja vprašanja o vsebini. Učenci opišejo obnašanje vedomca. Pripovedujejo, kako se je z 

njimi srečala kmetica. 

ANALIZA ZGRADBE LITERARNEGA BESEDILA 

Pogovorijo se o besedilu in utemeljijo, zakaj je to besedilo pripovedka. 

Kaj pomeni, da je gorenjska? Pokažejo na zemljevidu. 

SINTEZA IN VREDNOTENJE 

Učenci se pogovorijo o besedilih, ki so jih že prebrali. 

Opisujejo bajna bitja iz že prebranih pravljic. 

Ogledajo si zbrane ilustracije, jih opisujejo. 

Povedo, če poznajo kakšno ljudsko pripoved, ki na domišljijski način razloži nenavadne pojave. 

Učenci v skupinah dopolnijo besedilo iz razdelka Nič lažjega in ga zapišejo v zvezek. 

NOVE NALOGE 

ß Zbirajte ljudske pravljice v domačem okolju. 

ß Zapišite svojo pravljico o bajnem bitju in jo ilustrirajte. Predstavite pravljice in jih zberite v 

knjigi Bajna bitja v 5. razredu. 

ß V skupinah pripravite zemljevid Bajna bitja po slovenskih pokrajinah. 

KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 207

PRILOGA 

V zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi so doslej izšle štiri knjige. 

V 

isoko v gorah, globoko v vodah, Zbirka: Zakladnica 

slovenske pripovedi, Založba Didakta, Radovljica 

1999. 

V tej knjigi so zbrane pripovedi iz zakladnice našega 

ljudskega izročila iz različnih krajev Slovenije, tudi 

preko meja. 

V uvodu mag. Roberto Dapit in dr. Monika Kropej spregovorita 

o bajnih bitjih narave v slovenskem ljudskem izročilu. 

Zgodbe, ki so nastajale med ljudmi in se širile preko ustnega 

izročila iz roda v rod, nam veliko povedo, kako so ljudje v 

preteklosti živeli, kaj so delali in kako so si svet predstavljali. 

Namen teh zgodb je bil, da bi otroci razumeli in se naučili, kaj 

je dobro in kaj slabo in kako naj bi se obnašali v naravi in med 

ljudmi. Čeprav se danes zgublja navada pripovedovanja ljudskih 

pravljic, se med ljudmi še pojavljajo pripovedovalci, ki se spominjajo 

zgodb, ki so jih slišali nekoč. Zbiralci so jih zapisali in 

nam jih ohranili. Ustno izročilo nima meja, saj ljudje prestopajo 

geografske meje in z njimi tudi njihove pripovedi. Imena likov se 

menjajo, zgodbe pa so si zelo sorodne. 

Tako je tudi nastala zbirka pripovedi, ki vsebuje zelo stare 

motive o bajnih bitjih, kot so vile, bele žene, krivopete, žalik 

žene, divji možje, divje žene, povodni možje, velikani, ajdi in pojavi 

iz narave. Čeprav je danes zbledelo verovanje v človekovo 

odvisnost od skrivnostnih naravnih sil, pravita avtorja v uvodu, 

nas pravljice in povedke lahko popeljejo v nevidni svet, ki nas 

obdaja. 

Mladim bralcem in raziskovalcem ljudskega blaga pomeni 

pričujoča zbirka enaintridesetih besedil iz različnih slovenskih 

krajev potovanje in spoznavanje bitij, v katera so verjeli naši 

predniki in jih želijo tudi sodobni otroci poznati. 

Vile, bele žene, žalik žene, častljive žene ali častitke, kakor jih 

pač imenujejo ljudje v različnih krajih, so bitja z dolgimi svetlimi 

lasmi, oblečena v belo in bivajo blizu izvirov, na vrhu gore, v 

drevesu in plešejo kot rusalke ali sirene. Meje so zabrisane, 

lastnosti bitij se prelivajo, različna so le imena. 

Rojenice, divje žene, krivopete in vesne napovedujejo usodo. 

Dujačese, krivopete in ajdovske deklice se celo poročijo z 

možmi, a od njih pričakujejo vdanost in poštenost. Ko mož 

prekrši obljubo, vilinsko bitje za vedno odide. 

Divji možje, gorni možje, pogorni možje, hostniki, vilenjaki 

so močni, orjaške postave, so ljudem prijazni, lahko pa tudi 

sovražni. Če jih ljudje obdarijo s kruhom in mlekom, se bogato 

oddolžijo, skopost pa grobo kaznujejo. 

Velikani, orjaši in hrusti živijo v hribovitih delih Slovenije in 

so neznansko močni. Danes za njimi ostajajo skale nenavadnih 

oblik. 

Povodni mož, jezernik, gestrin, salemsonar, mamalić, vancaš 

in še kdo je velik, kosmat, z ribjim repom in živi v jezerih, rekah, 

tudi morju, je ljudem nevaren, lahko jih potegne v vodo ali 

povzroči nevihto in burjo. 

Ko bodo bralci prebrali te pripovedi, bodo prisluhnili vilinskim 

bitjem, kjerkoli bodo hodili, saj bivajo v gozdovih in rekah, travnikih 

in poljih in se skrivajo pred ljudmi, a se pogosto pojavljajo 

in burijo domišljijo. 


Ilustracije Vena Dolenca vnesejo vanje čarobnost, pravljičnost, 

strah in humor, dopolnjujejo besedila, jih obogatijo in nudijo 

bralcem možnost, da domišljija zaplava na krilih. Le na brezkrajnih 

poteh domišljije pa lahko srečamo vso čarobnost, ki nam jo 

knjiga ponuja. 

Drugi knjigi je naslov Odkod je ta naš svet? in prinaša pripovedi 

o poreklu stvarstva. Besedila je izbral in priredil dr. Zmago 

Šmitek. V knjigi najdemo razlage o nastanku sveta, človeka, 

potresov, plodne zemlje, kraške pokrajine, o Luni, Velikem vozu 

in ozvezdjih, nastanku strele, stvarjenju ženske, nastanku jezikov, 

o ognju, kamniških planinah in izvoru rastlin ter živali. 

Pripovedi ponujajo bralcu razmišljanje nekdanjega človeka, ki 

je živel v tesnem stiku z naravo in imel dar opazovanja. Ta človek 

ni potreboval globokih in natančnih razlag o okolju, temveč se 

je zadovoljil s preprostimi, a zanj verjetnimi pripovedmi, ki so se 

širile iz kraja v kraj in so jih prenašali ljudje. Ti so jih neštetokrat 

ponavljali v kmečkih domačijah in kolibah z namenom spoznavati 

človeško vlogo v okolju. Zgodbe so pripovedovalci povedali 

vsakokrat nekoliko drugače in poslušalcem se je zdelo, da 

prinašajo resnico, v katero so verjeli. 

V somraku kraljestva palčkov in škratov je tretja knjiga iz 

zbirke Zakladnica slovenske pripovedi, za katero sta izbor in 

priredbo besedil pripravila dr. Monika Kropej in mag. Roberto 

Dapit. Tokrat imajo glavno besedo pritlikava bajna bitja, od 

vedomca do palčkov. 

Škratje in palčki živijo v gozdovih, gorah, rudnikih, močvirjih, 

domačem ognjišču, kovačiji, čevljarski delavnici, letijo po zraku 

in se spuščajo po dimnikih. So majhne postave, imajo starikav 

obraz, dolgo belo brado, rdečo koničasto kapico, oblečeni so v 

rdečo jopico, rdeče ali zelene hlače, s seboj nosijo lučko, včasih 

pa se prikažejo kot maček, žaba, tele ali kaj drugega. Nekateri 

so prijazni, čuvajo gozdne zaklade, pomagajo človeku pri različnih 

opravilih in kažejo pot v rudnikih. Škrati so do ljudi prijazni, 

a če jih ti razjezijo, jih kaznujejo. 

Poleg pravljic o palčkih pa so v knjigi zbrane tudi pripovedi 

o čatežu, ki se rad zadržuje ob izvirih pitne vode, orku, duhu 

divjin, ki v gozdovih in na planinah straši ljudi, voureku, ki se 

ljudem pokaže v podobi osla. Vedomci so skupina majhnih 

otrok, morda duhovi tistih, ki jih je mati zavrgla. Čeprav danes v 

palčke, škrate in druga bajna bitja ne verjamemo več, te zgodbe 

še vedno pripovedujemo otrokom. Ljubitelji ljudskega besedila 

pa bodo v knjigi poiskali sledi davnih časov in davno izgovorjenih 

pripovedi. 

Četrta knjiga z naslovom Sledovi potujočih duš predstavlja 

povedke in pravljice o bajnih bitjih-kresnikih, škropnikih in 

vedomcih. Zbrani so najznačilnejši primerki iz vseh slovenskih 

pokrajin. Gre za različne strašljive prikazni, ki so zlasti ponoči 

prežale na človeka, med njimi so seveda zelo pomembne duše 

umrlih, ki so si nadele različne oblike: kot MEGLICE ali kot 

SKRIVNOSTNA LUČ, ki ponoči švigne prek neba. Ljudje so se 

neskončno bali vračajočih se duš pokojnikov. Številni obredi 

in zakletve, pa tudi fizična dejanja (obtežitev grobov s težkimi 

kamnitimi ploščami), naj bi preprečile te nezaželene obiske.

Primorska ljudska 

Komu se hrib smeje 

CILJI 

CILJI 

Učenci 

ß doživljajo ljudsko pripovedko ob poslušanju interpretativnega branja (učitelja in sošolcev), 

ß razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti, 

ß samostojno tiho berejo besedilo, 

ß glasno, interpretativno berejo prozno delo, 


ß si oblikujejo predstavo književne osebe, 

ß prepoznavajo značajske lastnosti in občutja književne osebe iz neposrednih in posrednih besedilnih 

signalov, 

ß iščejo razlage za ravnanje književnih oseb, 

ß dramatizirajo prozno besedilo. 

MOTIVACIJA 

Ste že kdaj razmišljali, kaj bi storili s kupom denarja – če bi recimo našli zaklad ali zadeli na loteriji? 

Kaj pa bi storili vaši starši? 


Morda pa boste imeli srečo in se vam bo posmejal hrib, kot se je nekemu revnemu kmetu na 

Primorskem. 


Učenci se udobno namestijo in osredotočijo na poslušanje. 


Poslušajo učiteljevo interpretativno branje. 


Nekaj sekund premora, da se zgodba usede. 


Vam je bila zgodba všeč? Kako čutite – je hrib ravnal pravično? 

TIHO BRANJE 

Učenci prvič tiho preberejo besedilo in si izpisujejo neznane besede v zvezek. 

Učenci drugič tiho berejo in sproti rešujejo učni listič (UČNI LIST 1). 


Učence razdelimo v pare, zamenjajo si lističe in jih pregledajo – uskladijo razlage. 

Po dva para skupaj sestavita skupino, ki reši UČNI LIST 2. 

Učitelj vodi frontalni pogovor: dopolnjuje razlage in postavlja dodatna vprašanja. 


Učitelj vodi frontalni pogovor o vsebini. 

Kdo nastopa v zgodbi? 

Zakaj se je hrib začel smejati? 

V čem se kmet in bogatin razlikujeta? 

134K O 




Tatjana Pintar 

OŠ GORJE


GLASNO BRANJE 

Poklicani učenec na bralnem stolu glasno prebere celo zgodbo. 

VREDNOTENJE 

Poklicani učenec pove obnovo. 

Učenci zgodbo ilustrirajo; dva učenca namesto v zvezek rišeta na tablo – prvi bogatina in drugi 

kmeta. 

Učenci v skupinah (po tri ali štiri – lahko iste kot pri razlagi manj znanih besed) razvrščajo pridevnike 

(UČNI LIST 3). 

Učitelj ima pripravljene večje lističe z istimi pridevniki, ki jih po navodilih učencev pritrjuje ob ustrezen 

lik na tabli. 

NOVE NALOGE 

ß V skupinah po štiri: 

- zaigrajte celo zgodbo brez besed, 

- izberite en prizor in postavite nemo sliko, diapozitiv (torej brez besed in gibanja), prikažite izbrani 

odlomek. 

ß Učitelj vodi pogovor o ljudskih pripovedih, ki jih učenci poznajo o nastanku svojega kraja ali kateri 

od krajevnih znamenitosti. Učenci obiščejo starejšo osebo v svojem kraju in jo prosijo, naj pove 

kako ljudsko pripoved. Zapišejo jo in jo predstavijo sošolcem. 

UČNI LIST 1 Samostojno delo: 

V besedilu poišči besede in besedne zveze ter jih razloži. Na prazna mesta dodaj svoje. 

BESEDA RAZLAGA 

kolikor češ 

pole 

bogatin 

odirati reveže 

je napregel psa 

žakelj 

nakladati

UČNI LIST 2 Delo v parih: 

V prebrani zgodbi poišči besede, ki so zapisane tako, kot jih govorimo. 

(npr. rečt, nehat) 

UČNI LIST 3 Delo v trojkah: 

BOGATIN KMET 

IZNAJDLJIV GRABEŽLJIV REVEN NENASITEN 

PREPROST SKROMEN BOGAT IZKORIŠČEVALSKI 

PRETKAN PRILAGODLJIV SITEN UREN 

POŠTEN HVALEŽEN SEBIČEN NEHVALEŽEN 


135 Primorska ljudska 

O oblakih 

CILJI 

Učenci 

ß poslušajo primorsko pravljico, 

ß pravljico berejo, s posebej oblikovanim govorom označijo razpoloženje, 

ß ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila, 

ß besedilo označijo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju, 

ß odgovarjajo na vprašanja o vsebini, 

ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega časa in prostora, 

ß poustvarjajo na podlagi iste teme, 

ß zbirajo pravljice v narečju, 

ß pripovedujejo ljudske pravljice po izbiri svojim sošolcem. 


Jožica Marinčič 

OŠ TREBNJE 



MOTIVACIJA 

Učitelj na tablo pritrdi ilustracije književnih junakov iz ljudskih pravljic iz berila Koraki nad oblaki. 

Učenci jih opisujejo. Tiste, ki jih že poznajo, poimenujejo in povedo, v kateri pravljici nastopajo. 

Pripovedujejo o njih kot književnih junakih ljudskih pravljic in povedk. 

Učitelj vodi razgovor, v katerem odkrivajo značilnosti ljudskih pravljic in povedk in navajajo primere. 

Učitelj lahko zapisuje na tablo, lahko pa skupaj sestavljajo miselni vzorec na liste, učitelj pa na 

grafoskopsko folijo. (PRILOGA 1) 

Učitelj pove, da v pravljicah lahko nastopajo tudi oblaki. Učenci naštejejo vsaj deset besed, kakšen 

je lahko oblak. 

Učenci razmišljajo, kje se posamezni oblaki rodijo. 


V starih časih so na Primorskem razmišljali, kje se rodijo in kakšni so oblaki. Oblake so si predstavljali 

na prav poseben način. Kako, nam bo razložila primorska ljudska povedka, ki nosi naslov O 

oblakih. 


Ko učitelj že napove besedilo, sledi kratek premor, da se učenci pripravijo na besedilo. 

INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILA 

Učitelj pripoveduje besedilo na pamet, kolikor je mogoče zvesto izvirniku. Učenci se koncentrirajo na 

zgodbo. 

Ko so učenci spoznali pripoved, lahko sprejemajo besedilo v vsem njegovem bogastvu. Učitelj besedilo 

glasno, interpretativno prebere. Do prebranega besedila se učenci opredelijo. 

PREMOR PO BRANJU 

Učitelj počaka nekaj sekund, da uredijo misli in vtise. 


Učitelj poudari sporočilo razlagalne povedke: »To so duše umrlih, ki gredo proti soncu in čakajo, da 

bodo šle v nebesa.« 

Pripovedujejo o vtisih. Povedo, kakšna se jim zdi pripovedovalčeva razlaga oblakov. 

TIHO BRANJE 

Gre za neusmerjeno tiho branje, za otrokov intimni stik z besedilom. Ob tem branju si učenci oblikujejo 

svoj odnos do besedila. 


Učenci opozorijo na besede, ki jih niso razumeli ali so se jim zdele neobičajne. S pomočjo učitelja 

jih razložijo in uporabijo v novih povedih.


Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. 

Kateri oblaki nastopajo v zgodbi? 

Kje se rodijo beli oblaki? Kaj imajo radi? 

Kakšni postanejo, ko osivijo, in kaj se zgodi, ko umrejo? 

Zakaj so črni oblaki drugačni od belih? 

Kaj pada na zemljo, ko se beli in črni oblaki stepejo? 

Kdo in kako jih razžene? 

Kaj se zgodi, kadar bog vetra zgreši oblake? 

Kje so oblaki, kadar je nebo jasno? 

Kaj predstavljajo rdeči oblaki? 

GLASNO BRANJE 

Eden od učencev glasno prebere vsebino povedke. 

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA 

Na koliko odstavkov je razdeljeno besedilo? 

Kaj sporoča prvi odstavek? 

Kaj sporočita drugi in tretji odstavek? 

Poišči utemeljitve, da je besedilo O oblakih ljudska pripovedka. 

VREDNOTENJE IN PRIMERJANJE 

Predstavijo književne osebe, ki nastopajo v pravljici. Opišejo jih. 

Povedo, kaj mislijo, da je hotel pripovedovalec s povedko sporočiti. 

Izrazijo svoje mnenje o pripovedovalčevi razlagi. 

Ugotovijo, ali je povedka podobna kateri od ljudskih pravljic, ki so jih brali in v čem je podobna. 

S pomočjo učitelja ugotovijo, da gre za razlagalno povedko: 

- je kratka, 

- poskuša pojasniti lastnosti v naravi: nastanek dežja, toče, groma, 

- gre za strašljive podobe duš umrlih, ki v obliki rdečih oblakov potujejo proti nebesom. 

NOVE NALOGE 

ß Učenci po vzrocu ljudske povedke razložijo nastanek dežja, toče in groma. 

ß Učenci zbirajo ljudske pravljice in povedke v svojem okolju, pri čemer so zelo pozorni na njihove 

značilnosti. Predstavijo jih v razredu. 

ß Zapišejo pogovor med oblaki. (PRILOGA 2) 

ß Prosijo starejšo osebo, da jim primorsko pravljico prebere v svojem narečju. Če jim dovoli, jo 

posnamejo. Posnetke naslednjič poslušajo. 


PRILOGA 1 

PRIMERI: 

ß Zlata ptica ß Kralj Matjaž ß Peter Klepec ß Hvaležni medved ß Pšenica – najlepši cvet ß Pastirček ß 

Vesoljni potop in Kurent ß Žal žene ß Rabeljsko jezero ß Od kdaj ima zajček kratek rep ß Kristus in sveti Peter 

ß Zlatorog ß Zlata orehova vejica ß O treh grahih ß Vražji graben in Škratkovica 


Ljudska pravljica in povedka. 

kraj in čas dogajanja sta neznana 

rešujejo naloge, ki v vsakdanjem življenju niso izvedljive 

pravljična števila (3, 100, 7, 2, 6, 1) 

dobrota je poplačana 

zlo je maščevano, a ne vedno 

čudežni predmeti 

danes so namenjene razvedrilu 

nastopajo čarovniški pripomočki 

nenavadne moči 

moči rešujejo junake pravljic in jih vodijo k uspehu 

prerokbe 

junakova iznajdljivost, pridnost, zvijačnost 

nastopajo živali, v njih živijo človeške lastnosti 

povedke govorijo o nastanku imen posameznih krajev 

govorijo o vodi, kamninah, jamah, rastlinah, živalih… 

razlagajo nastanek sveta, prikazni, elementarne nesreče 

nastopajo bajna bitja, ki so dobra ali slaba (vile, divji mož, rojenice, 

povodni mož, škrat, krivopetnice) 

nastopajo ljudje s posebno močjo (volkodlaki, more, desetniki in drugi) 

opisujejo dogodke iz Jezusovega življenja, življenja njegove matere in 

svetnikov 

pripovedujejo o čudežnih nastopih svetnikov, o kaznovanjih, spreobrnitvi 

poskušajo pojasniti lastnosti v naravi: pri človeku, živalih (zakaj ima zajec 

kratek rep), pri rastlinah, pri neživi naravi (od kod velikanske skale sredi 

polja)

PRILOGA 2 Zapiši pogovor med oblaki. Pogovarjata se lahko beli in črni oblak, beli in rdeči … lahko pa tudi 

beli, črni in rdeči. 


136Slovenska 

ljudska 


Branka Škufca 

OŠ ZALOG 


Tematska analiza besedila 


Boter petelin in 

njegova zgodba 

Živalska pravljica z nekaterimi zaznavnimi prvinami komičnosti (vzrok odhoda živali na potovanje) 

pripisuje živalskim književnim osebam človeške lastnosti, predvsem pa prikazuje njihovo 

iznajdljivost; slednje se povezuje z značilno pravljično temo, in sicer da je tudi šibkejši lahko 

najpomembnejši – živali torej zaradi poguma premagajo močnejše nasprotnike. Pravljica tudi 

v sklepnem delu vsebuje izrazite prvine komike (pretiravanje), tako da deloma že odstopa od 

pravljičnega vzorca »klasične« živalske pravljice. Didaktični instrumentarij spodbuja razumevanje 

razvoja zgodbe, mlade bralce pa seznanja tudi z zbirkami pravljic – prav zato je lahko uvodna 

motivacija medbesedilna (pogovor o pravljicah) ali zgodbena (tvorjenje nenavadne, komične 

pravljice). – Odlomek iz igre Bremenski mestni godci je v berilo vključen kot primer poustvarjalne 

nadgraditve pravljice, predvsem pa je ob njem smiselno ustvariti malo razredno »predstavo«. 

CILJI 

Učenci 

ß razvijajo zmožnost poslušanja umetnostnega besedila, 

ß ob poslušanju besedilo v mislih dopolnijo s svojimi domišljijskimi podobami in ga povezujejo 

s svojimi izkušnjami in čustvenim svetom, 

ß ločijo realni in domišljijski svet ter realistični dogajalni prostor pripovedi, 

ß opazijo razliko med pravljico, kjer se dogajajo čudeži, in realnim delom pripovedi, v katerem 

živijo književni junaki, 

ß določijo dogajalni čas in kraj, 

ß odgovarjajo na vprašanja v berilu in utemeljujejo svoje odgovore, 

ß v knjižnici ali doma poiščejo zbirke slovenskih ljudskih pravljic, 

ß iščejo podoben motiv tudi v drugih ljudskih pravljicah, 

ß se seznanijo s pojmom ljudska pravljica ter z lastnostmi ljudske pravljice, 

ß pripravijo razstavo knjig slovenskih ljudskih pravljic. 


Učitelj pove domačo žival, učenci posnemajo oglašanje te živali. Pri tem poskušajo biti čim bolj 

originalni. Za vsako žival učenci povedo, kako imenujemo njeno oglašanje (petelin – kikirikanje …). 

Ali poznate kakšno pravljico, v kateri nastopajo domače živali? Učenci zapišejo naslove pravljic, ki jih 

poznajo. 


Slovenska ljudska pravljica, ki govori o živalih, ki so šle po svetu, ima naslov Boter petelin in njegova 

zgodba. Prisluhnite, kaj se je petelinu in vsem ostalim živalim zgodilo. 


Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje. 


Učenci poslušajo interpretativno branje učitelja. 


Učenci si oddahnejo, uredijo svoja doživetja ob poslušanju. 


Učenci pripovedujejo o pravljici. Povedo, ali so jo že slišali, morda poznajo nekoliko drugačno pravljico. 

Izrazijo svoje mnenje o živalih, njihovem popotovanju in srečanju z razbojniki.

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane in neznane besede. 


Učenci povedo besede, ki jih niso razumeli. Besedo razloži učenec, ki pozna pomen. Če nihče od 

učencev ne pozna pomena besede, ga razloži učitelj (verbalno in neverbalno). 

Učitelj sproti na tablo piše besede: srepo zakikirika, boter petelin, poslopje, tramovi, vol, sfrfoleti, 

gromko, ogel, razsrjen, obličje, zabrusi … 

Učenci iz besed tvorijo nove povedi. 


Učenci odgovarjajo na vprašanja v berilu in na vprašanja, ki jih zastavi učitelj. 

Kako se pravljica začne? 

Kaj meniš, zakaj se je boter petelin odpravil po svetu? 

Katere prestrašene živali so se mu pridružile? 

Zakaj živali niso nadaljevale poti po gozdu? Kaj so sklenile? 

Kaj je z drevesa zagledal petelin? 

Kam so se nato odpravile živali? 

Kaj so počeli razbojniki v samotni hiši? 

Česa so se domislile živali? 

Kaj so storili razbojniki, ko so zaslišali grozovit hrup? 

Kam so šle živali počivat? 

Kdaj si je razbojnik upal nazaj v hišo? Kaj se mu je pripetilo? 

Zakaj so se mu drugi razbojniki smejali in rogali? Kaj jim je povedal? 

Kaj se je zgodilo z razbojniki? 

So bili to pravi razbojniki? 

GLASNO BRANJE 

Klicani učenci po odlomkih glasno preberejo pravljico. Berejo čim bolj doživeto, ustrezno hitro, spreminjajo 

barvo ter dinamiko glasu. 


Ljudje so si pravljice pripovedovali iz roda v rod. Pomembni zbiratelji so jih začeli zbirati in objavljati; 

učenci preberejo razdelek Knjižnica prihajamo. 

Katere lastnosti ljudskih pravljic najdeš v tej pravljici? 

Ali se da določiti kraj in čas dogajanja? Kakšen je konec pravljice? 

VREDNOTENJE 

Kakšna občutja vam vzbuja pravljica? Kakšne so živali? Ali je pametno biti razbojnik? 

NOVE NALOGE 

ß Predstavljaj si, da si se spremenil(a) v eno od oseb iz pravljice. Zapiši, kaj se ti je zgodilo. Lahko 

zapišeš v obliki dnevnika. (PRILOGA 1) 

ß Pravljična oseba, ki si jo izbral(a), je poslal(a) sporočilo SMS več osebam iz drugih pravljic. Napiši 

sporočila. (PRILOGA 2) 

ß Učenci pripravijo razstavo knjig slovenskih ljudskih pravljic, ki jih imajo doma. Primerjajo posamezne 

izdaje in ugotavljajo, če so v različnih izdajah različne pravljice. Besedila pravljic z istim naslovom 

primerjajo in ugotavljajo, ali se 

besedila razlikujejo. 


PRILOGA 1 Predstavljaj si, da si ena od pravljičnih oseb. Zapiši v obliki dnevnika, kaj se ti je zgodilo. 

PRILOGA 2 


Napiši SMS-sporočilo, ki ga je pravljična oseba poslala drugi osebi iz pravljice. Napiši, kateri osebi 

je sporočilo namenjeno.

László Varvasovszky, po bratih Grimm: 

Bremenski mestni godci 

CILJI 

Učenci 

ß poslušajo, nato še sami berejo besedilo po vlogah, 

ß primerjajo besedili Bremenski mestni godci ter Boter petelin in njegova zgodba, 

ß odgovarjajo na vprašanja o besedilu, 

ß opazujejo in okarakterizirajo junake, 

ß razlikujejo navedbe besedila in njegov dramski govor, 

ß seznanijo se s pojmom radijska igra in vedo, da je to zvočna domišljija, ki pride 

do izraza v posneti radijski izvedbi, 

ß razlikujejo dramsko besedilo od proznega, 

ß poznajo pojme prizor, dejanje, igralci … 

ß odlomek zaigrajo s svojimi besedami. 

MOTIVACIJA 

Učitelj razred predhodno spremeni dvorano; prazen prostor pred tablo, grafoskop, stoli postavljeni 

v vrste. Učenci vstopijo v pol zatemnjen prostor. Sedejo v krog pred tablo. Učitelj pripravi slike 

tipičnih živali, ki nastopajo v znanih pravljicah. Posameznim učencem te slike pritrdi na hrbet. Učenci 

ugibajo, katero žival predstavljajo. Sprašujejo po zunanjem videzu, in ko so prepričani, da vedo, 

katero žival predstavljajo, vprašajo še, v kateri pravljici nastopajo. Pripovedujejo o pravljici, v kateri 

kot določena žival nastopajo. 

Učitelj izbira tudi živali, ki nastopajo v pravljici Bremenski mestni godci. 

Če imamo v razredu lutke, lahko učenci, ko odkrijejo žival, ki jo predstavljajo, odigrajo prizorček iz 

pravljice. 

Učitelj obrne nalogo: pripoveduje del pravljice, učenci pa morajo ugotoviti, katera žival v tisti pravljici 

nastopa in kakšna je njena vloga. 


Tudi pisatelj Varvasovszky pozna živalske književne junake pravljičarjev Grimmov. Njegovi pravljični junaki 

pa radi nastopajo tudi v gledališki igri. Pes, mačka, petelin in osel so čutili, kako so z leti postali 

nekoristni svojim gospodarjem. Odločili so se, da se bodo odslej preživljali kot muzikanti v mestu. 

Odšli so in na poti jih je ravno ujela noč. 

Prisluhnimo jim in v zgodbi Bremenski mestni godci nam bodo povedali, kako bodo prenočili. 


Učenci se pripravijo na doživljanje dramskega besedila. Sedejo na stolčke v »gledališču«. 


Učitelj pripravi uprizoritev na grafoskopu (glej navodilo za uprizoritev Edija Majarona v berilu za 4. 

razred (Berilo za razvedrilo), na strani 127). 

Učencem odigra prizor iz berila. Besedilo pripoveduje na pamet in pri tem pazi, da govori doživeto in 

čim bolj zvesto izvirniku. Dramsko besedilo potem še prebere. 


Učenci so prevzeti, osupli, brez besed. Doživetje sede, vtisi se poglobijo. 


Učiteljeva izjava: Bremenski godci so pa zares pogumni! Naj v miru prespijo noč! 

140K O 





OŠ TREBNJE


TIHO BRANJE 

Učenci si poiščejo miren kotiček v razredu. V svojem tempu preberejo odlomek dramskega besedila. 

Vstopijo v dialog z literarnim besedilom, v razredu vlada bralni mir. 


Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Razložijo jih sošolci ali učitelj. Uporabijo jih v novih povedih. 



Kam so namenjeni osel, pes, mačka in petelin? 

Kako se imenuje mesto? Kako si razlagaš pomen imena Bremen? 

Zakaj tistega dne živali niso prispele v Bremen? 

Kako so se živali dogovorile, da bodo prenočile v gozdu? 

Kaj je zagledal petelin? 

Zakaj so se odločile, da gredo do hiše, kjer je svetila luč? 

Kdo je bil v hiši? 

O čem so se roparji pogovarjali? K čemu so se pripravljali? 

Kaj je zagledal osel, ki je pogledal v hišo? 

Kako so živali vdrle v hišo? 

Zakaj so roparji zbežali? 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno preberejo besedilo po vlogah. Pri tem pazijo, da z glasom čim bolj sooblikujejo literarno 

stvarnost. 


Učitelj vpraša, ali se zdi učencem predstavitev besedila kakorkoli drugačna. 

Vpraša jih, kaj je dramatizacija. Ob tem vprašanju na grafoskopski foliji pokaže del proznega in del 

dramskega besedila (Mali vseved). Pogovorijo se o razliki. V zvezek si izpišejo definicijo dramskega 

besedila, ki jo najdejo v berilu. Učitelj razloži, kaj je prizor in kaj dejanje. 

PROZNO BESEDILO DRAMSKI PRIZOR 

Preštejejo prizore v odlomku. Povedo, kdo nastopa v petem prizoru in kje se dogaja šesti prizor. 

Če so učenci že brali pravljico Petelin in njegova zgodba, se z učiteljem pogovorijo o vprašanjih v 

berilu En, dva, tri – odgovori ti. 

Če tega besedila ne poznajo, ga preberejo doma. Lahko jim ga preberejo starši (prvo branje). Nato 

razmišljajo o vprašanjih v berilu in nanje pisno odgovorijo. Damo jim dovolj časa. 

VREDNOTENJE 

Učenci povedo, kaj menijo o tem, da so se pravljični junaki postarali in postali nekoristni svojim 

gospodarjem. Izrazijo svoje mnenje o nekoristnosti živali. 

Povedo, kaj bi naredili oni, če bi bili gospodarji živali. 

Označijo osebo, ki jim je bila najbolj všeč, in osebo, ki se jim je zdela najbolj pogumna. 

NOVE NALOGE 

ß Učenci povedo, katerega književnega junaka bi predstavili. Sestavijo skupine, ki bodo uprizorile 

igro. 

Medpredmetna povezava: pri likovni vzgoji izdelajo vse, kar bodo potrebovali za uprizoritev (glej 

navodilo v berilu). 

Učenci vadijo igranje s senčnimi lutkami. Pridobijo si občutek za vodenje lutk. Pri tem jim učitelj 

svetuje in pomaga. Vsak učenec pred igro poizkusi vodenje senčnih lutk. 

ß V skupinah v literarnih kotičkih napišejo nadaljevanje dramatizacije. Zaigrajo prizora iz berila in 

nadaljevanje zgodbe, kot so si ga zamislili (PRILOGA 1). 

ß Bremenski mestni godci so posneti kot radijska igra. To zanimivo zvočno domišljijo lahko učitelj 

predvaja pri razrednikovi uri ali pa jo združi z uro, kjer bodo primerjali besedili Bremenskih mestnih 

godcev ter Botra petelina in njegove zgodbe (ko bodo prebrali Botra petelina in njegovo zgodbo).

PRILOGA 1 V skupini se pogovorite o nadaljevanju zgodbe. Dramski prizor zapišite in pripravite za uprizoritev. 

7. prizor 


144Rezijanska 

ljudska 


Mateja Škufca 

OŠ TREBNJE 




Tri botre lisičice 

Rezijanska ljudska pravljica o treh lisičicah v marsičem odstopa od tradicionalnega 

pravljičnega vzorca – v njej je izrazita predvsem prisotnost motivike sodobnega sveta, 

čeprav pravljica še vedno ohranja tudi pravljične poteze (npr. pogostitev z dobrotami). 

Tak spoj tradicionalnih (živalske osebe) in sodobnih prvin deluje komično, inovativno 

– v tem smislu izbrano besedilo spodbuja predvsem bralčevo nadgrajevanje pravljičnega 

klišeja, kar spodbuja tudi didaktični instrumentarij. Uvodna motivacija lahko poteka 

kot pogovor o nenavadnih osebah, tj. kot kombinacija besedne in predstavne motivacije 

(npr. po vzorcu lisica + raketa > lisica v raketi > zgodbica s tem naslovom). 

CILJI 

Učenci 

ß si ogledajo zbirko rezijanskih ljudskih pravljic in slikanico Tri botre lisičice, 

ß poslušajo pravljico v celoti, 

ß spoznajo živalsko pravljico, 

ß okarakterizirajo književne junake, 

ß opisujejo dogajalni prostor in čas, 

ß domišljijsko dopolnijo literarni svet. 


Učitelj na tablo nariše: __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ 

Učenci ugibajo črke, učitelj jih piše na prava mesta (rešitev: LJUDSKA PRAVLJICA). 

Učitelj med učence razdeli lističe s črkami (DELOVNI LIST 1). Na lističih so tudi črke, ki ne sodijo k 

rešitvi. Iz črk učenci sestavijo besedno zvezo ljudska pravljica. 

Na plakatu skupaj oblikujejo miselni vzorec, s katerim predstavijo značilnosti ljudske pravljice. 

Kaj pa pravljice, v katerih nastopajo živali? Ali jih poznate? Učenci jih naštejejo. Takšne pravljice so 

ŽIVALSKE PRAVLJICE. 


V pravljici, ki jo bomo danes spoznali, nastopajo tri lisičice. Ta pravljica je rezijanska ljudska pravljica. 

Povedala vam bom celo pravljico. Pripravite se na poslušanje. 

PREMOR PRED POSLUŠANJEM 

Učenci se zberejo in pripravijo na mirno poslušanje. 

INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE 

Učitelj pravljico pripoveduje, ob tem kaže slike v slikanici. 


Učenci uredijo vtise o slišanem. 


Ali bi se vi pridružili lisičicam na potepu? Učenci povedo tudi svoje mnenje o pravljici. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo odlomek iz pravljice, ki je v berilu. Označijo manj znane in neznane besede.


Manj znanih in neznanih besed je kar veliko v tem odlomku. 

Učence razdelimo v tri skupine. Tudi odlomek razdelimo na tri dele. 

Vsaka skupina poišče in poskuša pojasniti besede v enem delu 

besedila. 

Z učenci se pogovorimo tudi o starih izrazih (gori, doli, napravljena, 

tje, denarce). Učenci pripovedujejo, kako bi lahko besede zamenjali. 


Katere književne osebe nastopajo v besedilu? 

Kakšne lastnosti imajo lisice? Zakaj? 

Lisičica z Brajde se je odločila, da gre na obisk k svoji botrici v Log. 

Kako se je za obisk pripravila? 

Kakšen je bil njen avto? 

Prišla je do vile svoje botrice. Kakšna je bila ta vila? 

Česa se je botrica prestrašila? 

S čim ji je botrica z Loga postregla? 

Ali sta pripravili tudi večerjo? Kakšna je bila večerja? 

Ali je lisičica z Loga dobro živela? Po čem lahko tako sklepaš? 

Povej, kaj se je dogajalo po večerji. 

VREDNOTENJE 

Učencem predstavim zbirko rezijanskih ljudskih pravljic. Učenci 

pripovedujejo, katere pravljice so že brali in katere se jim zdijo 

privlačne za branje. 

Kakšno življenje so živele lisičice? Kakšne so bile po značaju? 

Kdaj in kje se je pravljica dogajala? 

Naloga na delovnem listu. (DELOVNI LIST 2) 

NOVE NALOGE 

ß Dve lisičici sta obiskali še tretjo. Napiši nadaljevanje zgodbe. 

Opiši, kaj so botre lisičice delale pri tretji lisičici s konca Loga. 


DELOVNI LIST 1 Ljudska pravljica 

L J U D 

S K A P 

R A V L 

J I C A 

E H B L 

224 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

DELOVNI LIST 2 Živalske pravljice 

Spomni se štirih živalskih pravljic. V vsak krog napiši en naslov pravljice in njene glavne živalske 

junake. 


144Lilijana 

Praprotnik Zupančič 



OŠ ZALOG 



Babica pripoveduje 


Besedilo je značilna »pravljica« o pripovedovanju pravljice – pravljice, ki se nikoli 

niti prav ne začne, kaj šele konča. Osnovna značilnost tega besedila je torej 

pripovedovalčevo poigravanje z bralčevim pričakovanjem. Didaktični instrumentarij 

se osredotoča na pravljični ton oz. na pripovedovanje pravljice kot dogodek, v uvodni 

motivaciji pa bi učitelj lahko posnemal igrivi način babičinega pripovedovanja. 

CILJI 

Učenci 

ß tiho in glasno preberejo besedilo, 

ß si oblikujejo domišljijsko predstavo o besedilu, 

ß ustno odgovarjajo na vprašanja, 

ß vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom in literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim in 

čustvenim svetom, 

ß si utrjujejo stališče o babičinem pripovedovanju, 

ß sami napišejo narobe pravljico. 


Učitelj razdeli učence v skupine. Vsaka skupina naredi miselni vzorec o pravljicah. Vključuje naj vse, 

kar vedo o pravljicah (vrste pravljic, nastanek pravljic, značilnosti pravljic). 

Skupine predstavijo svoje miselne vzorce (PRILOGA 1). 

Učitelj vpraša učence, če so že kdaj slišali narobe pravljico. 

Kakšna pravljica je narobe pravljica? Ali bi jo znali sestaviti? 

Skupaj si izmislimo narobe pravljico. Pripovedujemo jo v »verigi«. Nekdo od učencev začne s pravljico, 

ki si jo zamisli. Naslednji nadaljuje, vendar se ne drži več vsebine pravljice, pa tudi oddaljiti se ne 

sme preveč. Pravljico zaključimo ravno nasprotno, kot je napisana v originalu. 


Pisateljica Lilijana Praprotnik Zupančič je napisala narobe pravljico. Prisluhnite ji. 


Učenci se umirijo, udobno namestijo ter usmerijo pozornost na poslušanje. 


Učenci poslušajo interpretativno branje. Učitelj bere pravljico s kratkimi premori in spremlja odziv 

učencev. 


Učenci si oddahnejo, uredijo svoja doživetja ob poslušanju. 


Pripovedujejo, kako so doživeli besedilo, učitelj jih usmerja z vprašanji. 

Se vam je zdelo besedilo smešno? 

Vas je besedilo jezilo in spravljalo ob živce? Ste bili razočarani? 

Kako se počutite, če nekdo ves čas prekinja govor, misel, branje? 

Ali se vam je že zgodilo kaj takega? Kdaj? Kdo vas je prekinil in pri čem? 

Ali vas kdaj starši prekinejo med igro, ko morate k večerji …

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane in neznane besede. 

Pri ponovnem branju označijo imena otrok, ki poslušajo babico. 


Učenci odgovarjajo na vprašanja v berilu in vprašanja, ki jih zastavi učitelj. 

Kdo pripoveduje pravljico? 

Koliko otrok je zbranih okoli babice? 

Zakaj babica ne more povedati pravljice o Rdeči kapici do konca? 

Naštej, kaj vse je zmotilo babico med pripovedovanjem. 

Kako si predstavljaš sobo, v kateri babica pripoveduje otrokom pravljice? 

GLASNO BRANJE 

Klicani učenci glasno po odlomkih preberejo pravljico. Berejo čim bolj doživeto, ustrezno hitro, spreminjajo 

barvo ter dinamiko glasu. 


Opredelijo kraj in čas dogajanja. 

Naštejejo in opišejo osebe, ki nastopajo v pravljici. Kako si predstavljate babico? 

Kakšna je narobe pravljica? 

VREDNOTENJE 

Kakšna se vam zdi pravljica? Ali vas tak način pripovedovanja moti ali vam je všeč? Zakaj? 

NOVE NALOGE 

ß Napišejo narobe pravljico. (PRILOGA 2) 

ß Opišejo babico, ki pripoveduje pravljico. 

PRILOGA 1 Dopolnite miselni vzorec. Napišite glavne značilnosti pravljice. 


PRILOGA 2 Napiši narobe pravljico. 


Fran Milčinski 

Laži 


148K O 

Humorno pretiravanje in duhoviti pomenski preobrati so značilni za znano pravljico Frana 

Milčinskega Laži; poleg humorja (taka je že prva poved), ki se kaže predvsem v nonsensnih 

besednih zvezah (zvrhano prazen ipd.) je v njej zaznati tudi pravljične motive, npr. 

preizkušnjo, modrost in iznajdljivost najmlajšega brata ter kazen za negativno književno 

osebo. Napoved predstavlja Milčinskega kot pomembnega pravljičarja, didaktični instrumentarij 

pa osvetljuje značilni pisateljev humor oz. nenavadno vsebino pravljice. V uvodni 

motivaciji se je smiselno pogovarjati o naslovu (napovedovanje pravljice na podlagi 

naslova, oznaka književnih oseb ipd.), če pa mladi poznajo pisateljevo knjigo Butalci, bi 

kot izhodišče šolske interpretacije lahko bili tudi humorni portreti likov iz te pripovedi. 

CILJI 

Učenci 

ß si ogledajo zbirke pravljic Frana Milčinskega, 

ß se v sproščenem pogovoru seznanijo s pojmom ljudska pravljica, ki ima formalni začetek in 

konec pripovedi, 

ß vedo, da v pravljici vladajo zapovedi in prerokbe, v njih nastopajo pravljična bitja, imajo velik 

pomen pravljična števila, 

ß poslušajo pravljico Laži, pravljico glasno in tiho berejo, 

ß obnovijo jo s svojimi besedami, 

ß se identificirajo s knjižno osebo; 

ß razumejo vzroke za ravnanje književnih junakov, 

ß ob branju doživljajo veliko estetskega užitka, 

ß sestavljajo nove besede iz manj znanih besed, 

ß ločijo stvarni svet do nestvarnega in njuno povezovanje, 

ß opredelijo dogajalni čas in ga primerjajo z drugimi pravljicami, 

ß vživljajo se v različne vloge, 

ß ustno obnavljajo zgodbo, 

ß presojajo druge na podlagi lastnih stališč oz. meril, 

ß učenci razmišljajo o tem, kakšni so junaki in kakšni želijo biti, 

ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu in utemeljujejo svoje odgovore, 

ß razložijo pomen duhovitih domislic, 

ß razložijo pomen lenobe, pameti, laži, duhovitosti, 

ß dramatizirajo odlomek. 


Otroke postavimo pred problem. Ali tudi vi kdaj lažete? 

KDAJ SE ZLAŽEM? 

• ko predvidevam, da 

imam sam prav 

KAKO SE POČUTIM? 

• zmagovalno 

• krivo 

• napeto ... 

ZLAŽEM SE 

KAKO SE OBNAŠAM? 

• krilim z rokami ... 




Andrejka Žičkar 

OŠ GLOBOKO 

KAKŠEN(NA) SEM, KO SE ZLAŽEM? 

• živčen, jezen 

• imam spačen obraz 

ZAKAJ SE ZLAŽEM? 

• želim drugače, kot mi velevajo 

• upam, da bom zmagal(a) 

• da vzbudim pozornost


Kako pa je s tistim, ki mu lažemo? 

KAKO SE POČUTI? 

• jezno 

• žalostno 

• napeto ... 

TISTI, KI MU LAŽEMO / SMO SE MU ZLAGALI 

Kako se laganje, laži končajo? (Igra vlog.) 

V paru si izmislite trenutek, ko lažete. Eden bo tisti, ki laže, in eden tisti, ki mu lažete. Zaigrajta 

razplet – kako se konča. 

Spoznavanje in členitev problema. 

Ali samo mi lažemo? Lažejo samo otroci? Kaj pa odrasli? Kako se laganje konča pri njih? 


Slišali boste pravljico o deklini, ki se je želela poročiti s tistim, ki bi jo pripravil do tega, da bi ga 

obsodila, da laže. Pravljico je napisal Fran Milčinski. 


Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pravljice. 

PRIPOVEDOVANJE 

Pravljico pripovedujemo najprej na pamet, saj s tem močno spodbujamo učenčevo domišljijsko 

aktivnost. 


Pravljico še enkrat prebere učitelj ali učenca, ki sta dobra bralca. 


Čas za premislek o besedilu. 


Učenci izrazijo doživetja, ki jim pridejo najprej na misel. 

TIHO BRANJE 

Učenci pravljico vsak zase tiho preberejo. 

KAJ NAREDI? 

• kaznuje nas 

• pusti nas pri miru ... 


Učenci še enkrat preberejo besedilo ter izpišejo besede, ki jih niso razumeli, in nenavadne besede, 

ki jih uporablja pisatelj. (PRILOGA 1) 

Če kakšnega izraza ne vedo oziroma ga ne najdejo, doma prosijo svoje starše za pomoč pri razlagi. 


Kako se pravljica začne? Kdaj se dogaja? 

Kako pisatelj opisuje hišo? 

Kakšna je hčer? Je res tako lepa, da ji ni para v vsej deželi? Opiši jo. 

Kakšnega ženina je iskala? 

Kakšni so bili trije bratje? Opiši jih. 

Kako je potekal pogovor med deklino in tretjim bratom? 

S čim jo je pripravil, da mu je rekla, da laže? 

Se je oženil z njo? 

KAKO SE OBNAŠA? 

• kriči, vpije 

• krili z rokami 

• je tiho ...

NOVE NALOGE 

ß Nadaljuj pravljico. Kaj se je zgodilo potem? 

ß Dramatizacija pravljice. (Prizor odigrajo učenci ali pa ga odigrajo s paličnimi lutkami.) 

ß Pravljico obnovijo s svojimi besedami. 

ß Opišejo in narišejo glavno književno osebo. 

ß Napišejo spis To je bila moja majhna laž ipd. 

PRILOGA 1 Kako bi razložil(a) naslednje besede in besedne zveze? 

BESEDE/BESEDNE ZVEZE 

KLENE 

FIŽOLOVE LUŠČINE 

ŠKAF 

PURMAN 

JEZIČNI DOHTAR 

SNUBEC 

PROCESIJA 

DURI 

ŠTRENA 

GOLT 

ODRIVAČ 

SE IZPRIDILO 

STO ORALOV 

HRASTOVE ŠUME 

POMEN 


152 




OŠ TREBNJE 



Hans Christian Andersen 

Bedak Jurček 

Odlomek iz Andersenove pravljice se z Lažmi Frana Milčinskega povezuje tako po 

upodobitvi treh književnih oseb (starejša brata in najmlajši brat, ki je najbolj iznajdljiv) 

kot po komičnosti. Toda medtem ko Laži prikazujejo »zmago« najmlajšega, odlomek iz 

Andersenove pravljice to šele napoveduje, torej mladega bralca spodbuja, da si sam izmisli 

nadaljevanje – oz. ga motivira za branje pravljice v celoti. Tako ni naključje, da tudi 

didaktični instrumentarij spodbuja primerjavo obeh besedil; v uvodni motivaciji bi se 

lahko pogovarjali o Andersenovih parvljicah ali pa, če Laži že poznajo, obnovili osnovne 

vsebinske značilnosti te pravljice (medbesedilna motivacija). 

CILJI 

Učenci 

ß se seznanijo z besedilom, ga poslušajo, tiho in glasno preberejo, 

ß ločijo stvarni in domišljijski svet in njuno povezovanje, 

ß literarni svet povezujejo s svojimi izkušnjami, 

ß iščejo nasprotne pomene značajev književnih junakov in se vživljajo v različne vloge, 

ß se identificirajo s književno osebo, ki bi ji bili radi podobni, in razložijo, zakaj druga književna 

oseba ne ustreza njihovim željam, 

ß zaznavajo značajske lastnosti književnih junakov, 

ß razložijo motive za ravnanje oseb, 

ß opišejo okolje, v katerem se pravljica dogaja, 

ß nizajo posrečene primere humornega pripovedovanja, 

ß primerjajo pravljici Laži in Bedak Jurček, 

ß razložijo, iz koga se pisatelja norčujeta, 

ß utemeljijo podnaslov Andersenove pravljice. 

MOTIVACIJA 

Učitelj vodi razgovor o pravljicah. Učenci pripovedujejo, katere pravljice poznajo, kdo v njih nastopa, 

kakšne so osebe, kateri predmeti nastopajo. Povedo, ali poznajo koga od pravljičarjev. Učitelj izpostavi 

Hansa Christiana Andersena. 

Učitelj prinese v pravljični vrečki nekaj tipičnih predmetov. Učenci jih otipajo in s tipom ugotovijo, 

kateri predmeti so skriti. Povedo, v katerih pravljicah nastopajo in kakšno vlogo imajo. 

Na tablo nizajo primere posameznih značilnosti pravljice: 

• neverjetnost 

• čudežnost 

• nestvarnost likov 

• nestvarnost dogodkov 

• verjetna stvarnost 

• junaki 

• izvor pravljic 

Izmed oseb, ki nastopajo v pravljici, učitelj izpostavi osebo BEDAK. 

Učenci ga narišejo in zapišejo, kako si ga predstavljajo:

Učenci povedo, ali so že brali kakšno pravljico, v kateri je nastopal književni junak, ki ni bil preveč 

bister. Opišejo ga. 


Danski pravljičar Hans Christian Andersen je napisal veliko pravljic. V njih nastopajo tipični pravljični 

junaki. Eden od njih je bedak, ki mu je ime Jurček. 

Prisluhnite odlomku njegove pravljice in razmislite, zakaj je bedak in povrhu še Jurček. 


Gre za stopnjevanje pričakovanja in vzbujanje radovednosti, kaj bo pisatelj povedal. Radovedni 

stopijo v dialog s pisateljem in besedilom. 


Učitelj doživeto pripoveduje besedilo na pamet. Njegov stik s sprejemnikovimi očmi je nenadomestljiv. 

V prvem stiku učenci spoznajo zgodbo, izvejo, za kaj gre in kako se bo končalo. Učitelj pazi, da pripoveduje 

čim zvesteje izvirniku. Literarno besedilo lepo, estetsko prebere. Gre za trenutek, ko učenci 

ugledajo literarno delo v vsem bogastvu njegove spoznavne, estetske in etične strukturiranosti. To je 

trenutek, ko je stik z literarnim besedilom vir estetskega ugodja. 

PREMOR PO BRANJU 

Trenutek tišine, v katerem učenci uzaveščajo prve, neposredne vtise o umetnostnem besedilu. 


Učitelj vpelje izjavo po čustvenem odmoru, npr. Ej, česa vse si bedak Jurček ni izmislil! 

TIHO BRANJE 

Učenci besedilo tiho preberejo. Sami so z besedilom. Gre za percepcijsko situacijo: avtor – besedilo 

– bralec. Učenec vstopa v dialog z literarnim besedilom in posredno z njegovim avtorjem (intimni stik 

z literaturo). 


Učitelj se z učenci pogovori o neznanih besedah. Učenci naštevajo besede, ki jih ne razumejo. Razložijo 

jih tisti, ki poznajo njihov pomen. Pomagajo si s SSKJ. 

Izpolnijo učni list o neznanih ali manj znanih besedah (PRILOGA 1). 



Kdo so glavne književne osebe? 

Opiši starejša brata. Kaj je znal starejši brat? V čem se je odlikoval drugi brat? 

Zakaj sta se morala na snubljenje kraljeve hčere pripraviti? Kako sta se pripravljala? 

Zakaj sta potrebovala ribje olje? 

Kdaj izvemo, da je imel star graščak tudi tretjega sina? Opiši ga. 

Zakaj nam pisatelj v začetku zgodbe predstavi le dva sinova? 

Kakšnega moža si bo izbrala kraljeva hči? 

Kaj je očka podaril starejšima sinovoma? 

Zakaj mlajšemu ni dal konja? 

Kako se je mlajši odpravil na pot? 

Zakaj sta starejša brata počasi jezdila pred mlajšim bratom? 

Kaj je najmlajši nabral med potjo? 

Kako sta se ob tem vedla brata? 

Poišči primere humornega pripovedovanja. 

So prišli pred mestna vrata vsi skupaj? Zakaj ne? 

Razloži njegovo ime: BEDAK JURČEK. 

GLASNO BRANJE 

Po dva učenca polglasno prebereta zgodbo drug drugemu. 

Po branju v dvojicah učenec, ki je dober bralec, literarno besedilo prebere še enkrat. 




Učenci obnovijo značilnosti ljudske pravljice. 

Poiščejo značilnosti ljudske pravljice, ki jih vsebuje tudi Andersenova pravljica. 

SINTEZA IN VREDNOTENJE 

Učenci utemeljujejo domnevo, da so brali pravljico. Opisujejo nenavadne, čudežne dogodke, ki so se 

zgodili v pravljici. Naštejejo pravljice, ki imajo podobne značilnosti. Razmislijo, ali poznajo še kakšno 

pravljico, v kateri se pisatelj norčuje iz književne osebe (npr. F. Milčinski: Laži, P. Golia: Jurček). 

Primerjajo osebe, opazujejo njihove lastnosti. Povedo, v čem so sinovi med seboj različni, v čem pa 

so si podobni. 

Razložijo, katera oseba jim je bila všeč in zakaj, katera pa ne in zakaj. 

Razmislijo, ali je zgodba realna ali fantazijska. Ali v vsakdanjem življenju vedno zmaga najmlajši, 

najmanjši, najšibkejši, dober? 

Hans Christian Andersen je svojo zgodbo podnaslovil Stara zgodba, ki je zmerom nova. Učenci 

razložijo pomen podnaslova. 

NOVE NALOGE 

ß Učenci delajo po interesih v literarnih kotičkih. Sami se odločijo za nalogo, ki se jim zdi najbolj 

zanimiva. Zadnjo nalogo pa opravijo vsi. 

• Bedak Jurček se je pojavil pred kraljično. Ilustriraj ga in napiši kratek pogovor med njim 

in kraljično (PRILOGA 2). 

• Starejša brata sta prišla pred vrata. Kaj je bilo potem? Napiši nadaljevanje zgodbe. 

Če želiš, lahko nadaljuješ v obliki stripa. 

ß Pojdi v knjižnico in si sposodi knjigo Bedak Jurček. Preberi pravljico do konca. Predstavi jo 

sošolcem (PRILOGA 3). 

ß To nalogo opravijo vsi učenci. 

Svetujem, da učitelj pred tem z učenci obravnava književno besedilo F. Milčinskega Laži. 

Zapišejo spis, v katerem pravljico Laži primerjajo s pravljico Bedak Jurček. Pozorni so na: 

• književne osebe (brate, nevesto, starše), 

• okolje, v katerem dogajanje poteka, 

• zgodbo (kaj se je dogajalo, kako se je zapletlo, kako razpletlo), 

• način, kako pisatelj pripoveduje (napiši primere humornega pripovedovanja), 

• iz koga se pisatelja norčujeta, 

• sporočilo obeh pravljic, 

• razlaga podnaslova Stara zgodba, ki je zmerom nova, 

• ali bi tudi Milčinski svoji zgodbi lahko dal enak podnaslov.

PRILOGA 1 NEZNANE IN MANJ ZNANE BESEDE 

1. Poveži, kar sodi skupaj. 

bistroumen hiter, uren konj 

moder časopis 

snubljenje konj 

cehovska pravila pameten človek 

iskri konj bistroglav 

časnik dejanje, ko fant zasnubi dekle 

vranec pravila združenih obrtnikov 

kaniti razmisliti 

pretuhtati nameravati 

2. Izberi si tri besede in jih uporabi v povedih. 

3. Kako bi razložil(a) naslednje misli: 

mlatiti prazno slamo: 

rečeno – storjeno: 

sesti zadenjsko na kozla: 


PRILOGA 2 Bedak Jurček se je pojavil pred kraljično. Ilustriraj ga in napiši kratek pogovor med njim in kraljično. 


ILUSTRACIJA: 

POGOVOR MED JURČKOM IN KRALJICO:

PRILOGA 3 Pojdi v knjižnico in si sposodi knjigo Bedak Jurček. Preberi jo do konca. Predstavi jo sošolcem. 

Pomagaj si s kratkim zapisom. Nadaljuješ lahko takole: 

Snubcem so delili zaporedne številke in jih postavljali v ravne vrste po šest. 


154Mala 

morska deklica 


Simona Pelko 

OŠ ZALOG 



Hans Christian Andersen 


Drugi odlomek iz opusa znamenitega danskega pravljičarja je besedilo, ki 

vzpostavlja povsem drugačno razpoloženje in temo kot Bedak Jurček. Besedilo 

vsebuje poetične podobe morskih globin, didaktični instrumentarij pa spodbuja 

napovedovanje razvijanja zgodbe in se navezuje na preostala Andersenova besedila 

in risanke, posnete po njih – predvsem obnavljanje (ogled?) risank je lahko 

tudi ustrezna uvodna motivacija. 

CILJI 

Učenci 

ß si ogledajo nekatera dela danskega pisatelja H. C. Andersena (Grdi raček, Palčica, Kraljična na 

zrnu graha, Pravljice), 

ß se seznanijo z mednarodnim dnevom knjige za otroke (2. april), 

ß v skupinah preberejo več knjižnih del H. C. Andersena in ga s pomočjo plakatov predstavijo, 

ß poslušajo pravljico Mala morska deklica v celoti, 

ß pripovedujejo asociacije na pojem voda, 

ß s pomočjo domišljije pripovedujejo o pravljičnem življenju na morskem dnu, 

ß doživijo pravljico kot celoto besedila in ilustracije, 

ß opišejo prostor in čas dogajanja, 


ß si izmislijo svoj konec zgodbe. 


Učitelj predstavi učencem pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Obiščejo knjižnico in si ogledajo 

razstavo njegovih knjižnih del. Učenci naštevajo njegove pravljice in pravljične junake, ki jih poznajo. 


H. C. Andersen je pisal najrazličnejše pravljice. Med drugim tudi pravljico o prelepi deklici, ki biva v 

morskem kraljestvu. 


Učenci se umirijo in pozorno prisluhnejo branju. 


Poslušajo učiteljevo branje pravljice. 


Učenci podoživijo dogodke in uredijo svoje vtise. 


Pripovedujejo o prebranem odlomku, o tem, kako si predstavljajo opisano morsko kraljestvo. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo odlomek in izpišejo manj znane besede. 

RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED 

Manj znane besede poskušajo razložiti, pomagajo si s SSKJ.


Učitelj postavlja vprašanja o vsebini. Učenci ustno odgovarjajo v celih povedih. 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno preberejo odlomek. 

VREDNOTENJE 

Kdo so glavne, kdo stranske književne osebe? Koliko morskih princesk je imel morski kralj? Kaj 

misliš, katera je bila najlepša? 

Ali bi lahko mala morska deklica živela v sodobnem času? Kakšna bi bila potem tvoja sodobna 

pravljica? 

Učenci poimenujejo dogodke, ki se zgodijo le v pravljici. Primerjajo Andersenovo pravljico z ljudskimi 

in ugotavljajo razlike. 

NOVE NALOGE 

ß Si predstavljate opisano morsko dno? Ali bi ga znali likovno upodobiti? S katerimi likovnimi 

tehnikami bi to storili? 

ß Izmislijo si konec pravljice. Koga bo spoznala mala morska deklica? 

ß Tisti, ki imajo doma katerekoli Andersenove pravljice, jih prinesejo v šolo. V razredu pripravimo 

razstavo o življenju danskega pravljičarja H. C. Andersena s pomočjo referatov in plakatov ter 

predstavimo njegova literarna dela. 


156 




OŠ GLOBOKO 



Feri Lainšček 

Zalika in Gusti 

Lainščkova pravljica Zalika in Gusti je iz zbirke Mislice, v kateri se sodobni pisatelj vrača 

k izročilu klasične avtorske pravljice. To pomeni, da v središču pravljičnega dogajanja ni 

otrok in njegov svet, ampak tematika, ki je značilna za klasično oz. ljudsko pravljico – v 

izbrani pravljici torej moč ljubezni in dobrega srca. Na junake ljudske pravljice spominjata 

tudi osrednji osebi, saj sta brezdomca, ki nenehno potujeta, reveža, ki imata le drug 

drugega, in srečneža, ki jima igra usode nameni blaginjo in srečo. Didaktični instrumentarij 

se navezuje na temeljne pravljične prvine (preobrati, dogajalni prostor, osebe), 

v uvodni motivaciji pa bi se bilo smiselno pogovoriti o temi pravljic, predvsem o »moči 

srca« (Kdo je v pravljicah zmagovalec? Kdo doseže na koncu srečo? Kaj pomeni, če je 

človek dobrega srca?). 

CILJI 

Učenci 

ß poslušajo umetnostno besedilo, 

ß estetsko uživajo v besedilu, 

ß po poslušanju označijo besedilo na podlagi lastnega doživljanja, 

ß oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, 

ß identificirajo se s književno osebo in pripovedujejo o svojih občutkih, 

ß besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota, 

ß berejo pravljico in jo povežejo z doživetji iz svojega življenja, 

ß se ob učiteljevi spodbudi čutno odzivajo na besedilno realnost, 

ß razvijajo asociativne sposobnosti, 

ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, 

ß spoznajo pojem pripovedno besedilo, 

ß pripovedujejo o veliki sreči in veliki žalosti, ljubezni. 


Pogovarjamo se o sreči in žalosti in oblikujemo, dopolnjujemo miselni vzorec na tabli. 

SREČA: kdaj, zakaj, kakšen sem, kako se obnašam, počutim. 

ŽALOST: kdaj, zakaj, kakšen sem, kako se obnašam, počutim. 

Poiščemo asociacije na besedi SREČA in ŽALOST. 

Obkrožim besedo LJUBEZEN. Kakšni smo, ko smo zaljubljeni? Zakaj smo srečni? Kako se takrat 

obnašamo? Ali smo lahko tudi žalostni? Kdaj in zakaj? Kako se pa takrat obnašamo? 

Otroke pripeljemo do tega, da izražajo svoja čustva, ko imajo nekoga radi, in do tega, da izrazijo 

svoja čustva, ko jim ljubezni ne vračajo … 


Pisatelj in pesnik Feri Lainšček je napisal pravljico, ki je zelo čustvena. Govori o veliki sreči in veliki 

žalosti, bolečini … Prisluhnite. 


Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pravljice. 

PRIPOVEDOVANJE 

Učitelj najprej pravljico pripoveduje na pamet, saj s tem močno spodbuja domišljijsko aktivnost 

učenčev. 


Pravljico še enkrat prebere ali pokliče dobre bralce.


Čas za premislek o besedilu. Učenci podoživijo zgodbo in uredijo svoje vtise o njej. 


Učenci izrazijo doživetja, ki jim pridejo najprej na misel. 

TIHO BRANJE 

Učenci pravljico vsak zase tiho preberejo. 


Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besede razložijo učenci, ki jo poznajo, ali pa pomen 

poiščemo v SSKJ. 


Določi glavne in stranske književne osebe. 

Kdo sta bila Zalika in Gusti? Kakšna sta bila? 

Kakšna je bila videti Zalika med plesom? Opiši jo. 

Kaj ji je ponudil kraljevič? 

Se je Zalika strinjala z njegovim predlogom? Kaj se je zgodilo? 

Opiši Zaliko med njenim bivanjem na kraljevskem dvoru. Je bila srečna? 

Kaj pa Gusti? 

Kako sta se Zalika in Gusti spet našla? 

Kako se pravljica konča? 

GLASNO BRANJE 

Klicani učenci glasno in doživeto preberejo pravljico. 

VREDNOTENJE 

Primerjamo pravljico z ljudsko pravljico. 

Kaj jima je skupno? 

V čem se razlikujeta? 

Kako doživljate Zaliko, Gustija in kraljeviča? 

NOVE NALOGE 

ß »Kralj pa je do konca življenja potoval od križišča do križišča, od vasi do vasi, od mesta do 

mesta in pripovedoval svojo čudno zgodbo, ki pa ji ni nihče verjel.« 

Napiši nadaljevanje zgodbe, kot bi jo pripovedoval kralj. 

ß Obnovi pravljico. 

ß Opiši in nariši Zaliko med plesom ali ko je bila kraljica. 

ß Doma preberi pravljico svojim staršem, starim staršem … Pogovorite se o vsebini pravljice, o 

ljubezni med Zaliko in Gustijem, o sreči, žalosti, bolečini … 




OŠ ZALOG 


Zalika in Gusti 

CILJI 

Učenci 

ß pripovedujejo o veliki sreči in veliki žalosti, 

ß ponovijo značilnosti ljudske pravljice, 

ß poslušajo, nato še sami preberejo umetnostno besedilo, 

ß estetsko uživajo v besedilu, 

ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, 

ß se identificirajo s književno osebo in pripovedujejo o svojih občutkih, 

ß odgovarjajo na vprašanja o besedilu, 

ß spoznajo pojem pripovedno besedilo. 


Medbesedilna motivacija 

Učitelj vodi pogovor: 

Ali so vam starši pripovedovali pravljice? Katere? Katere pravljice so vam najljubše? Kaj je ljudska 

pravljica? Katere so značilnosti ljudske pravljice? (PRILOGA 1) 

Izkušenjska motivacija 

Kaj je za vas velika sreča? Kdaj ste jo doživeli? Opiši dogodek. Kako ste se počutili? 

Kaj je za vas velika žalost? Kdaj ste jo doživeli? Opiši dogodek. Kako ste se počutili? (PRILOGA 2) 

Likovna motivacija 

Veliko srečo ali veliko žalost narišejo na list papirja. 


Pisatelj in pesnik Feri Lainšček je napisal pravljico, za katero je dobil navdih pri ljudskem izročilu. 

Pravljica govori o Zaliki in Gustiju ter njuni veliki sreči, ki jo je uničil kraljevič, ki je želel dobiti Zaliko 

proti njeni volji. Poslušajte, ali mu je uspelo. 


Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje. 


Učenci poslušajo učiteljevo interpretativno branje. 


Učenci podoživijo zgodbo ter uredijo vtise o njej. 


Ta kraljevič je bil pa res prebrisan ... 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo pravljico in podčrtajo manj znane ali neznane besede. Hitrejši bralci poiščejo 

in z drugo barvo podčrtajo besedo, ki se v besedilu največkrat ponovi. 


Učenci povedo besede, ki jih niso razumeli. Besedo razloži učenec, ki pozna pomen. Če nihče od 

učencev ne pozna pomena besede, ga razloži učitelj (verbalno in neverbalno). 


Kako se pravljica začne? 

Kdo sta glavna junaka? 

Kakšna je bila Gustijeva muzika in kakšen Zalikin ples?

Poišči povedi, ki opisujejo Zalikin ples. 

Opiši Zaliko. 

Koga vse je premamil Zalikin ples? 

Kaj je kraljevič ponudil Zaliki? 

Zakaj Zalika ponudbe ni sprejela? 

Kaj je naredil kraljevič? 

Ali je bila Zalika kot kraljica srečna? 

Kako so skrbeli za Zaliko na kraljevem dvoru v Blatogradu? 

Kaj se je zgodilo, ko sta šla kralj in kraljica neko nedeljo na semenj? 

Kako se zgodba konča? 

GLASNO BRANJE 

Klicani učenci glasno po odlomkih preberejo pravljico. Berejo čim bolj doživeto, ustrezno hitro, 

spreminjajo barvo ter dinamiko glasu. 


Učenci določijo in opišejo glavne in stranske književne osebe. 

Učenci pripovedujejo o kraju in času dogajanja. Ali ju lahko določimo? 

Primerjajo prebrano pravljico z ljudsko. 

Katere so skupne značilnosti pravljice Zalika in Gusti ter ljudske pravljice? 

Učenci povedo: kraj in čas dogajanja nista določena, srečen konec, dobro je 

poplačano z dobrim, slabo s slabim. 

V čem se pravljici razlikujeta? V pravljici, ki smo jo brali, ni čudežnih predmetov, 

dejanja se ne ponavljajo, ni nenavadnih bitij. 

Besedilo, v katerem nam pisatelj pripoveduje o človeku, njegovih dejanjih in usodi, 

pravimo pripovedno besedilo. 

VREDNOTENJE 

Kakšna občutja vam vzbuja pravljica? Povedo, ali se jim je zdelo v pravljici kaj nenavadno. 

Je ravnanje vseh junakov pravilno? Pogovor o ravnanju kraljeviča. Zakaj pravimo, da je 

ljubezen slepa? Pogovor o izbiri življenjskega partnerja danes. 

NOVE NALOGE 

ß Napišejo predzgodbo. 

ß Napišejo pozgodbo (nadaljevanje pravljice, kot da jo pripoveduje kraljična). 

ß Dramatizacija zgodbe. 

ß Učenci v okviru podaljšanega bivanja ali v svojem prostem času obiščejo knjižnico in 

se seznanijo z deli Ferija Lainščka. 


PRILOGA 1 Dokončaj povedi s čim več idejami. Bodi čim bolj izviren/na. 


Če bi postal/a čarovnik/ca, bi 

Če bi bil/a dobra vila, bi 

Če bi bil/a zlobna vila, bi 

Če bi postal/a kraljevič, bi 

Če bi postal/a kraljična, bi 

Če bi znal/a zelo lepo igrati na gosli, bi 

Če bi znal/a zelo lepo plesati, bi 

Napiši, katera pravljica ti je najljubša. 

Zakaj? 

Katero pravljico so ti starši največkrat brali oziroma pripovedovali, ko si bil(a) majhen(na)?

PRILOGA 2 Dopolni povedi s čim več idejami. 

Ob besedi SREČA najprej pomislim na 

Zame pomeni velika sreča 

Najbolj srečen(na) sem, ko 

Najbolj me razveseli 

Ko sem zelo srečen/na, 

Svojo veliko srečo najraje delim z/s 

Srečni ljudje so 

Opiši dogodek, ko si bil/a zelo srečna. 


160Tematska 

analiza besedila 



OŠ GLOBOKO 



Tone Pavček 

Vesoljec 

Pesem kot sklepno besedilo berila Koraki nad oblaki povzema njegovo temo in 

se navezuje na naslov učbenika: s hojo otroških korakov je mogoče priti do oblakov. 

Na krilih domišljije je torej mogoče vse – leteti do neba, obiskati nenavadne, 

svetle svetove in spoznavati samega sebe. In ker je tako potovanje samo 

po sebi dogodivščina, je veselje, popotnik, bralec – bogat, tudi če je čisto sam 

(in prestrašen). – Ker besedilo sklepa berilo, nima didaktičnega instrumentarija. 

Bi bilo to pesem torej smiselno le prebrati in je sploh ne analizirati? Si izmisliti 

npr. glasbeno spremljavo zanjo? Jo izvesti kot skupno recitacijo? Jo povedati kar 

tako, nekega svetlega dne – kot jutranji pozdrav? 

CILJI 

Učenci 

ß razumejo vsebino pesmi in odkrijejo njeno sporočilo, 

ß zaznavajo ritem in rimo, 

ß zaznajo metafore (puhasta preja, svetli svetovi), 


ß ustvarjalno nadgrajujejo besedilo. 


Jezikovna motivacija 

Poskušaj sestaviti čim več novih besedi na zlog VE-. 

Izluščimo besedo vesoljec in se pogovorimo, kaj pomeni, učenci iščejo asociacije na besedo vesoljec. 

Razmišljajo in pripovedujejo o tem, ali res živijo vesoljci; kje in kako živijo, ali bi jih želeli srečati in 

zakaj, kakšni so, kaj počnejo, s čim potujejo, kakšno je vesolje … 


Tone Pavček je napisal pesem z naslovom Vesoljec. Pa prisluhnimo, o kakšnem vesoljcu govori. 


Učenci se osredotočijo na Pavčkovo pesem. 


Učitelj pesem najprej recitira, saj je tako stik z besedilom pristnejši. Pesem Vesoljec še prebere. 


Čas za premislek o besedilu. 


Učenci izražajo vtise ob pesmi. 

TIHO BRANJE 

Učenci pesem vsak zase tiho preberejo. 


Učenci še enkrat preberejo besedilo ter izpišejo besede, ki jih niso razumeli, in nenavadne besede, 

ki jih uporablja pesnik. Besede poiščejo v SSKJ in razložijo njihov pomen. 

Besede: zvonik, puhasta, preja, nese, sinjina, suknja …


O čem govori pesem? 

Kaj je puhasta preja? 

Kaj pomeni, da živiš dan in loviš noč za črno suknjo? 

Kaj so svetli svetovi? Kje so? 

Zakaj je vesoljec velik, čeprav zbeži v mišjo luknjo? 

GLASNO BRANJE 

Pesem skupaj deklamiramo. Pazimo na ritem in intonacijo. 

Kje smo brali hitreje in kje počasneje? Zakaj? 

Pesem preberejo štirje učenci – vsak svojo kitico. 

VREDNOTENJE 

Učenci povedo, kdo bi lahko bil Pavčkov vesoljec. V kaj bi se lahko spremenil zvonik? In kam vse bi 

lahko raketa potovala? 

Vam je bila pesem všeč? Zakaj? 

NOVE NALOGE 

ß Otroke razdelimo v skupine ali dvojice: 

• Potovanje v vesolje (narišejo in opišejo svojo pot v vesolje) 

• Nariši in opiši svojega vesoljca 

• Postal sem vesoljec (narišejo in napišejo zgodbico) 

• Moje srečanje z vesoljcem (narišejo in opišejo svoje srečanje) 

ß Napiši pesmico z akrostihom Vesoljec ali Vesolje. (PRILOGA 1) 

ß Učenje pesmi na pamet. 

PRILOGA 1 

V 

E 

S 

O 

L 

J 

E 

C 

V 

E 

S 

O 

L 

J 

E 


© Založba IZOLIT, izobraževalna literatura 

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali 

kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (skeniranje ali prepisovanje na 

kakršenkoli pomnilniški medij)!

Zakladnica - Založba Izolit

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?