30. december 1963 (št. 717-718) - Dolenjski list

More documents

Recommendations

Info

Prvi absolventi gostinske gole v Novem mestu z vodstvom šole in s predavatelji Prvi gostinci iz novomeške šole Pred kratkim je na vajenskem oddelku gostinske šole v Novem mestu končalo dvoletno šolanje E zaključnim izpitom 26 absolventov; od teh 11 natakarjev in' 15 kuharjev pbojega spole. Zdaj so le v podjetjih in opravljajo poklic. Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva ima v Novem mestu redno gostinsko šolo z vajenskim oddelkom, ko bodo urejeni prostori, pa bo začel delovati tudi oddelek za odrasle. Gostinska šola ima trenutno velike težave s prostori. Nad delavsko univerzo preurejajo za šolo dve nadstropji, kjer bodo učilnice, upravni prostori, pralnice in kabineti. Z delom so pričeli avgusta in računajo, da se bodo 1. februarja lahko vseflnM. Med- razpisuje pri podružnici Zavoda za socialno zavarovanje v Videm-Krškem prosto delovno mesto • srednjo Šolsko izobrazbo. tem je bil pouk v sindikalni dvorani in v Domu JLA. Prihodnje leto se bodo razmere na šoli uredile, in ker postaja šola tudi vedno bolj zanimiva, pričakujedo ob vpisu v novo šolsko leto naval. Vodstvo šole si želi čimveč kandidatov, da ba med njimi lahko izbirali najboljše, saj vemo, da nam ob prodoru turizma vedno manjka dobrih gostincev. V šoli so se doslej učili samo nemščine, kot edinega tujega jezika, v bodoče pa se bodo morali slušatelji učiti še en tuj jezik, verjetno angleščino. Pokazalo se je, da je dvo- - letno izobraževanje za poklic gostinskega strokovnjaka premalo, zato je šolanje bodočim generacijam podaljšano na 30 mesecev, kar velja tudi za redno gostinsko solo. Za pouk praktičnega pouka potrebujejo učenci lastno odprto gostišče. Za našo šo- Iz šmarjete nam pišejo • Prejšnji ponedeljek je zasedal na krajevnem uradu v Smarieti poravnalni svet. Ugotovljeno Jo bilo, da Je imel v preteklem obdobju precejšnje uspehe, nekaj problemov pa Je bilo tako perečih, da Jih ni mogel uspešno rešifi • Pred nedavnim se je aesUl v fimarletl krajevni odbor in razpravljal v glavnem o prošnjah ln OBVESTILO KOMUNALNE BANKE KOMUNALNA BANKA NOVO MESTO obvešča vse svoje komitente, vlagatelje ln lastnike privatnih žiro računov, da za stranke zaradi letnega zaključka ne bo poslovala S. in 4. januarja 1964 Istočasno obvešča, da bo 6. Januarja 1964 odprla stalno službo v ekspoziturah Trebnje in Metlika, kjer se bodo občani lahko posluževalni banč. uslug: poslovanja hranilnih vlog, najemanja potrošniških posojil, poslovanja žiro računov privatnikov in kreditiranja stanovanjske izgradnje. RAZPISNA KOMISIJA pritožbah občanov. Predsednik Franc Medle Je poudaril, da Je treba vse nerešene zadeve nepristransko reševati s pomočjo odbornikov. Vsako prošnjo so nato temeljito obravnavali. Med njimi Je precej takih kmetovalcev, ki imajo otroke na višjih šolah ali že v službah, doma pa ni nikogar, ki bi zemljo obdeloval. Mnenja so bili, da morajo davke plačati tudi taki, ker so njihovi otroci dolžni prispevati za vzdrževanje staršev. Ce tega nočejo, bodo pač morali starši zemljišča oddati zadrugi ali občini, potem Jim davkov ne bo treba plačevati. Starejši ljudje bodo razen tega dobili tudi rento za vzdrževanje. • Krajevna organizacija ZZB NOV Šmarje ta ln Bela cerkev sta imeli 15. decembra občni zbor. Ker sta se organizaciji združili, so tudi skupno obravnavali vse tekoče zadeve. Razpravljali so o tem, da bi v organizacijo pritegnili nekaj novih članov, kl 'majo pogoje za to, izključili pa naj bi nekatere, ki že več let nočejo plačevaU članarine. Bolehnim in starejšim članom, ki nimajo sredstev, članarine ne bo treba plačati. Bodoči odbor bo imel samo komisijo za vojne borbene tradicije, vse ostale naloge pa bo prevzel sam. Občni zbor Je ostto obsodil vse Uste, ki ie vedno podpisujejo Izjave o sodelovanju z NOB. pa marsikatere niso resnične. Sprejeli so tudi več sklepov, med katerimi Je najvažnejši ta, da bodo prihodnje leto na pokopališču v Bell cerkvi postavili spomenik. Izvoljena sta bila tudi novi odbor ln komisija za vojno borbene tradicije NOB. D. P. KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE Interesenti naj vložijo proSnjo za sprejem do 15. januarja 1964. Prošnji morajo priložiti življenjepis in prepis zadnjega šolskega spričevala. lo bi bilb na^u-imernejše gostišče na Bregu. Prav v tem času potekajo dogovori glede adaptaciji ln prevzema gostišča. Ce se bo novomeška gostinska šola izkazala tudi v prihodnjih letih, bo nedvomno odigrala veliko vlogo pri zaposlovanju mladine, ki konča osemletno šolanje. Nagradno žrebanje za proizvajalce svinjskih kož s 4000 nagradami priredi v sezoni 1963-64 »Koteks-Tobus« in predelovalci svinjskih kož Televizor moped||| kolesajljll ure |i| in še olM drugega! Senovski cement-da ali ne? Resne skrbi sekcije za gospodarstvo pri krajevni organizaciji SZDL Senovo Pred tedni je bila na Senovem zanimiva seja, ki jo Je sklicala sekcija za gospodarstvo pri Krajevni organizaciji SZDL in katere so se razen članov sekcije udeležili tudi tovariši inž. Franc Uragan, Slavko Lipar ln Tone Javorič Iz KrSkega. Na seji so obdelali predvsem vprašanje gospodarskega razvoja rudnika ln nadaljnji gospodarski razvoj Senovega. O problemih rudnika je poročal njegov direktor in. Tone Koželj ter med drugim povedal, da količina nakopanega premoga postopoma pada. Po zanesljivih ugotovitvah na Senovem ne moremo več pričakovati kakih posebnih povečanj premogovih rezerv. V zadnjih 11 letih se Je število zaposlenih pri rudniku znižalo od 1298 na 980 ljudi, hkrati pa se je v zadnjih petih letih delovna storilnost v rudniku povečala za debrih 25 odst. Zaradi geoloških razmer v rudniku bo nadaljnji izkop premoga zahteval še več naporov in stroškov, saj se jame poglabljajo, proizvodni proces pa Je skoraj že v celoti mehaniziran. Rudniku manjka mladih delavcev, medtem pa Imajo kar 36 odstotkov rudniških stanovanj družine, katerih člani niso zaposleni prt rudniku. Manjka stanovanj, hkrati pa se čedalje bolj občuti, da nejasne perspektive o bodoč nosti rudnika slabo vplivajo na ves kraj in njegovo okolico. 2e pred leti so bili sproženi načrti. da bi na Senovem zgradili cementarno. Tu blizu so nahajališča laporja in apnenca, razen tega pa sta tudi elektrika in premog. Čeprav je investicijski program in idejni projekt za novo cementarno že izdelan, še vedno nI jasno, ali bo do te gradnje prišlo ali ne. Kbmisija pri KO SZDL na Senovem zato predlaga občinski skupščini Videm-Krško, da bi rudarje senovskega rudnika ali preusme- Odrite vse prašiča in shranite potrdila za oddane svinjske kože, ki Vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem 7.reban;u ŽREBANT- 15. decembra 1963, 15. februarja 19S 15. aprila 1964 ...me VEN rili v drugo industrijsko dejavnost ali pa zagotovili prevoz delavcev v ostala industrijska središča v Spodnjem Posavju. Glede cementarne pa bi se bilo treba odločiti: ali takoj ali nikoli, ker so s to odločitvijo tesno združene tudi nadaljnje investicije v rudniku. Ce se bo stvar še zavlečevala, bo imel škodo samo rudnik. Predsednik občinske skupščine inž. Dragan je nato v razpravi podprl mnenje, da slabo vpliva na normalen dotok nove delovne sile v rudnik prav nerazčiščeno stališče: ali rudnik ali cementarna. Tudi občinska skupščina s svojimi organi se bo morala čimprej zavzeti, da se ta pereči problem dokončno reši. Trenutne rešitve za zaposlitve se obetajo tudi z novimi obrati Lisce in Jutranjke iz Sevnice, ki nameravata odpreti nove obrate na Senovem, še nekaj takih možnosti pa se odpira. O morebitni cementarni na Se- novem se res že dolgo govori. Na drugi strani so znani pereči problemi naših rudnikov, med katerimi senovski ni izjema (zaradi nizke stopnje ekonomičnosti ustvarja rudnik samo minimalne sklade, le do 30 tisoč din letno na zaposlenega človeka). S tem komaj sproti vzdržujejo stanovanjske hiše in nekaj stanovanj tudi na novo gradijo. Vsako leto gre v pokoj 50—60 rudarjev, ki stanovanja seveda obdržijo, ni pa na razpolago stanovanj za nove delavce. Vse to vpliva na odliv delovne sile iz rudarstva v druge panoge. • Krajevna organizacija SZDL na • Senovem je dokazala, da se res • zanima za usodo in bodočnost • svojega kraja. Naj Se poudari- • mo, da je KO SZDL ena naj- • vestne jžih organizacij v občini, • saj vlada v njej velik red tudi • glede pošiljata ja poročil ln pre- • gleda članstva. Uspel občni zbor v Loki Pred kratkim Je imela občni zbor krajevna organizacija ZROP v Loki. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo v preteklem obdobju precej narejenega, saj so organizirali predaivanje »RK v miru in vojni« ter pohod v partizansko Okroglico. Udeleževali so se tudi predavanj v Sevnici, kolikor je balo mogoče. Na pobudo ZROP je bila v Loki ustanovljena tudi strelska družina, ki se je kasneje osamosvojila in šteje 40 članov. Izvoljen je bil novi odbor, ki bo skušal s pomočjo občinske organizacije v Sevnici dotseči, da bi bila nekatera predavanja tudi v Lold, kjer bi bila prav gobovo boajša udeležba. Govorili so tudi o izobraževanju in sklenili, da se bo čimveč članov naročilo na revijo TV 15. Občni zbor je uspea, škoda le, da se ga ni udeležil nihče od občinskega odbora te organizacije v Sevnici. S. Sk.
I ; v-'-; £ U&idG bi se pa ie dalo tudi to urediti? V Brežicah, zadnja dni starega leta ... Mesto je živahno. Nasmejani dedek Mraz v izložbah že nekaj Časa vztrajno razkazuje mična darila v čelofanskih zavitkih, prevezanih z' zlatimi in srebrnimi pentljami. Toda pravo predpraznično razpoloženje je prinesel šele sneg. Iz šole se je pravkar usula gruča rdečeličnih otrok v pisanih kapah. Nekateri se že drsajo po pločnikih., drugi se poskušajo kepati, toda sneg je sipek , in kepanje se ne posreči. Mimogrede ujamem pred izložbo pogovor dveh fantičkov o tem, kako neki ju bo za novo leto presenetil dedek Mraz. Oba si želita smuči, prav takšne, kot so v izložbi. Namenjena sem v otrdški vrtec na obisk k vzgojiteljici SILVI GLIGIČEVI, da jo povprašam, kaj pripravljajo za novoletno praznovanje. V veži vrtca je razporejenih petero sank, s katerimi so mamice zjutraj pripeljale nekaj najbolj navdušenih mladih športnikov. Napotim se v I. nadstrope k skupini starejših otrok. Prav- 1 :ar so namenjeni v jedilnico h kosilu. V vrsti po dva in dva zapustijo sobo. Tovarišica Silva ml ponudi miniaturni stolček, in že vsa nasmejana govori o svojem »drobižu«. Nekoliko Je presenečena, ker bodo njene Izjave za tisk, vendar kljub temu rada pojasnjuje, kako ji Je minilo leto ob vzgojnam delu. kako se pripravljajo na obisk dedka Mraza in flMlilM!lii»;i:i!l!lll!illllMM dejavnost v Novem mesni, v katerem piše, da bodo v bodoče vrata zaprta za vse obiskovalce kino predstav, če ne bodo točno pred začetkom v »V osrednji brežiški vrtec sem prišla na začetku šolskega leta. Prej sem delala v šentlenartu, kjer so bili otroci iz mestne okolice. Bilo jih je premalo, zato so vrtec ukinili. Na nove otroke sem se hitro privadila. V moji skupini jih je 22. Precej bolj živi so kot tisti iz okolice. Morda je raz- log za to tudi v tem, ker je med tukajšnjimi varovanci največ antov. Rada delam z njimi, čeprav je to včasih naporno in utrudljivo. Naše delo zahteva vsestransko vzgojno oblikovanje otrok in Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden ©o darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Gačnik, Franc Kren, Franc Gorše, Jože Spelko, Anton Markovič, Franc Pire, Ivan Mirtič, Ivan Bele, Jože Lavrič, člani kolektiva Gorjanci, Straža; Alojz Poljane iz Komunalnega podjetja Novo mesto: Martin Erjavec, posestnik iz Gabrja; Ana Ogrinc, gospodinja iz Smolenje vasi; Jože Tisovec, Jože Pečjak, Jože Bebzelj, Metod Tisovec, Janez Bavdek, Franc Plantan, Franc Saje, člani kolektiva Novoles, Straža; Stane Kulovec, upokojenec iz Straže; Janez Turk, član kolekUva IMV Novo mesto; Štefka Avguštin, član kolektiva osnovna šola Vavta vas; Franc Ilenigman, upokojenec iz Jurke vasi; Franc Kisovec, član kolektiva Zcleoniška postaja Straža; inž. .lože Kure, član kolektiva Gozdno gospodarstvo, obrat Straža. ZAPISKI Z RAZŠIRJENE SEJE OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU Odnos do obrti se mora spremeniti 17. decembra je bila razširjena seja okrajne gospodarske zbornice v Celju. ga občine niti ne preganjajo. Na seji so predlagali, da bi krajevna Te so se udeležili tudi predsedniki občinskih skupščin z območja tega okraja, skupnosti lahko pogodbeno zajel« obravnavali pa so pereče probleme v obrtni dejavnosti. Gospodarska zbornica Tovariš urednik! dvorani. Zakaj pravi avtor, da je pripravila temeljito analizo in poročilo o sedanjem stanju v obrti in o vzrokih Partizanska cesta, to je ti- bo veljal ta ukrep »od 1. jasta, ki pelje od kandijske nuarja 1964 dalje, vendar — za takšno stanje. Kako potrebna je bila takšna analiza, je pokazala tudi raz- »Zeleznine« proti bolnici, je žal — samo za kino«? Mar prava. Iz nje je bilo razvidno, da je obrtna dejavnost bila doslej vse preveč zapo- dokaj prometna in zaradi ne• ne bi uprava doma mogla stavljena in da bo treba v celoti spremeniti odnos do te gospodarske panoge, preglednega ovinka pri kovi- prav tak ukrep uveljaviti tudi ker sicer ni pričakovati kakršnegakoli napredka na tem področju. te šušmarje za opravljanje usiug na svojem območju. Brez vajencev ne bo obrti! Razen o teh problemih so razpravljali še o nekaterih drugih, ki narski delavnici tudi nevar- za vse obiskovalce gledaliških na, posebno še, ker se tik in drugih predstav? če je to Podatki o razvoju obrti v proizvodno obrt in da pred omenjenim ovinkom mogoče povsod po svetu, bi v preteklih petih letih na v uslužnostni dejavnosti vanjo spušča pot od naselja se dalo speljati menda tudi območju celjskega okra- nastaja vse večja vrzel. Nad mlini. Na tej cesti ima v Novem mestu! Kdor zamuja kažejo, da se je v tem Tako je stanje v klepar- svoje lokale oz. skladišča več di, naj obvezno počaka v ve- času zmanjšalo število podjetij, predvsem pa železstvu, ključavničarstvu, meži do prvega odmora! obrtnih delavnic v družbenina. Zato stoji včasih pred haniki, električarstvu, te- njimi tudi po več kamionov, Strinjam pa se s piscem, nem sektorju za 56 odst., sarstvu, kolarstvu, dimni- osebnih avtomobilov in da so za nered dostikrat kri- v zasebnem sektorju pa karstvu in pekarstvu že vpreg, ki nalagajo ali razklavi ljudje sami, ker med pred- za 30 odst. Navzlic temu kritično in so nujni hitri dajo tovor. Ker cesta ni prav stavo niso tiho in ker tudi je narasla vrednost pro- ukrepi za izboljšanje teh široka, zapeljejo vozila kar sicer ne spoštujejo reda. izvodnje, povečala pa so dejavnosti. tia pločnike na levi in desni MILENA ŠTIFTER, se tudi sredstva za skla- Na razširjeni seji okrajne go- strani, da je cestišče samo No vo mesto de, kar pomeni, da se je spodarske zbornice so zlasti teme- bolj podobno progi• za sla- obrtna dejavnost razvijala ljito analizirali vzroke, ki so prilom, kakor pa cesti, name- ALI JE TO PRAV? njeni prometu. Zato se morajo pešci, med njimi tudi Tovariš urednik! šolska mladina, v takih pri- 11. decembra sem v brežimerih umikati pred vozili, da ški poslovalnici štev. 10 trgov- se resno sprašuješ, ali so skega podjetja »Krke« vpra- pločniki sploh še namenjeni šal za francoska nasadila. Tr- pešcem. govec mi je. prinesel zavoj, v Razumljivo je, da se mora- katerem je bilo 25 nasadil in jo vozila umakniti na ploč- dejal: »Ce hočete dobiti desnik, če nočejo docela zapreti na nasadila, morate vzeti tu- cesto, vendar menim, da bi se di leva, sedemcentimetrska pa parkiranje moralo na kak dobite lahko tudi brez levih.« način vendarle urediti, da bi bil vsaj en pločnik vedno V trgovino sem prišel po prost, pa naj bo to potem desna tiasadlla in nobena levi ali desni. druga. Hotel sem določeno velikost, ki so jo imeli, ven- S tem ne bi ustregli le dar bi moral vzeti še leva. Le pešcem, marveč tudi mirno zakaj, ko jih pa nimam kje vozečim šoferjem, saj jim se- porabiti! Imel sem tudi drudaj na obeh straneh parkirago možnost: vzeti nasadila tajoča vozila močno zastirajo pogled na dokaj prometno ke velikosti, ki mi ne ustre- Iskrin obrat upornikov v Šentjerneju je do konča cesto zajo. .... novembra 1963 namesto 921 milijonov dinarjev, ko- PEŠEC Kakšen način trgovanja je likor mu je nalagal celoletni plan, ustvaril I mili- to? Doslej ga še nisem poznal jardo 90 milijonov dinarjev vrednosti in s tem že. ZA VSE ENAKO! in menim, da trgovini več konec novembra celoletni plan presegel za 14,6' Tovariš urednik! Škoduje kot koristi. Na sliki: pogled na končno kontrolo upornosti po- 5. decembra letos ste v IVAN POTOKAR, tenciometrov, ki je ena izmed mnogih, katerim so »Novomeški kroniki« objavili Zupeča vas 12, podvrženi vsi Iskrini izdelki. Za instrumentom sedi odgovor Zavoda za kulturno pošta. Cerklje ob Krki v ospredju delavec Franc TršČinar. " j. vplivajo na bolj ali manj uspešen razvoj obrti. Tako so omenili ne- peljali obrt v takšno zagato. Predurejeno preskrbo obrti z reprovsem obrtne organizacije same nidukcijskim materialom in vse večso imele potrebnih sredstev za je pomanjkanje vajencev. Zdaj je modernizacijo in razvoj svoje de- v celjskem okraju v uku le 10 plejavnosti, kreditiranje iz drugih skarjev, 12 dimnikarjev, 7 pečar- sredstev pa je bilo omejeno. Zajev, 1 črkoslikar, 1 čevljar, l tor. radi takega stanja so obrtna pod- bar, 1 sedlar, 2 kolarja, 6 tesarjetja prosila občine za dodatna jev itd. V zvezi s tem so zasta- sredstva. Ker teh sredstev niso dovili vprašanje, zakaj ne bi smeli bila, so skušala ustvariti lastna v uk sprejeti tudi tiste, ki 8-let- sredstva z razširitvijo poslovanja ga šolanja niso končali zaradi sla- na proizvodnjo. To je povzročilo be ocene v angleščini ali risanjft. opuščanje storitev v nekaterih Zaradi neznanja takšnih predme- strokah in nenačrten razvoj zmogtov bi vseeno lahko bili dobri obrt« ljivosti v posameznih dejavnostih. niki. Tako so se nekdanji gradbeni remonti razvili v gradbena podjetja, V zvezi z drugimi problemi 'so šiviljske delavnice v konfekcijska menili, naj bi za uslužnostno de« podjetja, kovinski uslužnostni, in- javnost ustanavljali servise le v štalacijski in ključavničarski obra- manjših krajih, medtem ko naj ti v kovinska podjetja, lesne usluž- bi v mestih skrbele za to dejavnostne delavnice v podjetja za pronost obrtne delavnice. Za poprav, izvodnjo stavbnega in sobnega po- ljanje tehničnih izdelkov trajnejši hištva itd. potrošniške vrednosti naj bi skrbeli servisi ustrezne industrije. Nekatera manjša in razdrobljena obrtna podjetja so se združila Glede družbenih obveznosti so v iskanju večjega dohodka in oseb- se zavzeli, da bi pavšalne obveznih dohodkov. Pa tudi čiste uslunosti ostale samo za servisne dege ob nespremenjeni organizaciji javnosti v krajevnih skupnostih, dela, slabi mehanizaciji in majhni medtem ko naj bi vsa ostala obrt- produktivnosti so postale nerentana dejavnost prešla na reden obbilne ali predrage za potrošnika. račun. Zasebni- obrtniki so opuščali obrt Ob zaključku so sprejeli sklep« zaradi starosti, dosedanje dokaj o nalogah gospodarske zbornice na ostre davčne p.olitike, nerešenega področju obrti in priporočila ob- vprašanja pokojninskega zavarovačinskim skupščinam za izboljšanja nja zasebnih obrtnikov, slabih de- obrtne dejavnosti s Gospodarska lovnih pogojev in podobnih vzro- zbornica bo predvsem skrbela in kov. podpirala prizadevanja, da bo Težave so nastale tudi s preho- obrt dobila ustrezno mesto v nadom iz pavšalnih na redne obrašem družbenem sistemu s tem, da čune, hkrati pa so se pojavljale bo izenačena v pogojih poslovanja težnje po dviganju cen. Pri po- z drugimi gospodarskimi dejavdrobnejši analizi so ugotovili, "da nostmi. Izdelala bo tudi kompleks- so se pri določanju pavšalov pone študije o razvoju obrti, pujavljale velike pomanjkljivosti. — iskala možne oblike financiranja Zasledili so namreč primere, da in kreditiranja obrtnih organizacij, so enako velika obrtna podjetja z prispevala k specializaciji obrtnih enako dejavnostjo na razne nači- delovnih organizacij ter večanju ne obračunavala svoje obveznosti, produktivnosti in osebnih dohod- kar prav tako ni ostalo brez pokov obrtnih delavcev, posvetila vso sledic. Na drugi strani pa se je z skrb ustvarjanju enakopravnih od- razširjanjem dejavnosti ~v obrti nosov pri dodeljevanju deviznih pojavljalo vse bolj pereče pomanj- sredstev za potrebe reprodukcijkanje strokovnih kadrov. Pomanjskega materiala, ustvarjanju enakanje teh je povzročilo slabšo kakih delovnih in življenjskih pogokovost izdelkov in pomanjkljivo jev obrtnih delavcev z delavci v notranjo organizacijo dela, pro- celotnem gospodarstvu ter čimstori za tako razširjeno dejavnost prejšnji ureditivi pokojninssega pa so postali pretesni. zavarovanja in kreditiranja zasednih obrtnikov. Zastareli predpisi Občinskim skupščinam pa je priporočila, naj v svoje statute vne- so resna ovfra sejo ustrezna načela o tej gospodarski dejavnosti, ki neposredno „V vrtcu je zdaj tako lepo.. vpliva na razpoloženje in življenjsko raven prebivalcev. Posebej naj preučijo razvoj kritičnih obrtnih uslug in razvijajo takšne oblik« obrtne dejavnosti, ki najbolj ustrezajo njihovemu območju. Preučijo naj pojave sušmarstva, uredijo kakšne načrte kujejo. Pa ji sluhnimo vsi skupaj! Takole poveduje:pripri- davčno politiko in družbene obveznosti za obrt in predvidijo sredstva za razvoj obrtne dejavnosti. S. P. vključuje jezikovno, glasbeno, ritmično, likovno in telesno vzgojo Otroci v moji skupini zelo radi rišejo. Navdušujejo se tudi za mali kino, za diafilme, katerih vsebino potem lepo samostojno obnavljajo. Najraje gledajo Rdečo kapico, Martina Krpana in zgodbe o živalih. V drugem polletju bomo predvajali male filmske zgodbe tudi za tiste otroke, ki ne obiskujejo vrtca.« »Kako ste založeni z igračami?« »Ne posebno dobro, ker tudi izbira igrač za predšolske otroka ni najbolj primerna. Zelo hvaležne so igrače iz plastične snovi, na primer tele kocke; otroci gradijo z njimi hiše, ladje, avione, kar jim pač narekuje domišljija. Večina drugih igrač se žal hitro polomi in so potem neuporabne.« »Kaj si želijo vaši varovanci od dedka Mraza?« »Zelo so zahtevni. Fante zanima predvsem tehnika, radi bi imeli električne vlake, rakete, traktorje, reševalne in gasilske avtomobile s sirenami in še mnogokaj. Nekaj igrač smo že nakupili, vendar vsem željam ne bo mogoče ustreči. Te dni je pri nas sploh zelo veselo. Otroci pomagajo pri okrasitvi vrtca in se pripravljajo na sprejem dedka Mraza. Pozdravili ga bodo s pesmicami in dekiamacijami, za nagrado pa bodo prejeli individualna in kolektivna darila.« »In vaše želje za prihodnje leto?« »Da bi vzgojiteljsko delo prinsslo mnogo zadovoljstva meni in kolegicam, otrokom in njihovim staršem.« Jt. Poudarili so, da so dosedanji predpisi vse preveč zapirali obrt v meje občin in da je skrb za razvoj te dejavnosti bila prepuščena komunalnim organom, ki so navadno razpolagali s pičlimi investicijskimi sredstvi in z majhnimi krediti za obratna sredstva. Ker je dejavnost obrti mnogo širša ter presega občinske meje in marsikdaj sodeluje tudi pri prilivu deviznih sredstev, so menili, da je upravičena zahteva, da so za razvoj obrti odgovorni tudi organi okrajev, republik in zveze in ne samo občinski. Ustrezno mesto pa bo obrt morala dobiti tudi v statutih občin in krajevnih skupnosti. Pregled dosedanjih osnutkov občinskih statutov je namreč pokazal, da v občinskih statutih spet obravnavajo obrt kot nujno zlo ali nekaj, kar je komaj potrebno. Navadno sta o tej zapleteni problematiki le po dva stavka v enem samem .členu. Z zmanjšanjem obrtnih uslužnostnih dejavnosti se je zelo razvilo šušmarstvo. To je postalo že kar reden in. normalen pojav, ki V KrmeSju 1964: vodovod, šola in še kaj Zbora občanov v Krmelju, ki je bil 19. decembra v prostorih doma »Svobode«, se Je udeležilo precejšnje število ljudi, kot predstavnik obline pa podpredsednik občinske skupščine v Sevnici Ficko Ven del. Le-ta Je tudi obrazložil družbeni plan občine za leto 1964. Poudaril je, da je največ sredstev v prihodnjem letu namenjenih za gradnjo šole v Sevnici, ki jo je treba čim prej dokončati. Spričo tega vseh želja, povedanih na tem zboru, v Krmelju ne bo možno uresničiti, dasiravno so prebivalci sami pripravljeni prispevati svoj delež. Zato so se odločili, da bodo najprej uredili vodovod ln šolo. Direktor krmeljskega obrata »Metalne« Vlado Senčarje s tem v zvezi pojasnil, da je treba v naslednjih letih pričakovati porast učencev. Kar zadeva »Metalno«, pa so predvideli v prihodnjem letu porast brutoprodukta za 100 milijonov dinarjev, medtem ko bi po 7-letnem perspektivnem načrtu imel obrat že. okrog 2. milijardi brutoprodukta. Krmeljčand so z zanimanjem poslušali razpravo o teh načrtih, ^obravnavali pa so poleg tega, še vprašanje trgovine, ki je zlasti za podeželje vedno bolj pereče, ker morajo potrošniki nakupovati celo v oddaljenih krajih, kot so Mokronog in Ser/nica, pa Celje in Ljubljana. Menili so, da bi trgovski lokal odprli v novem večstanovanjskem bloku, ki ga nameravajo graditi prihodnje leto v Krmelju. Posebno se kaže potreba po trgovini za obutev in konfekcijo. Glede na naraščajoče število zaposlenih bo treba posvetiti pozornost tudi obratu za družbeno prehrano. Predlagali so tudi, naj bi se krajevna urada v Tržišču in Šentjanžu združila v nov urad, ki bi imel sedež v Krmelju. Predvsem pa so sprejeli nuslednje sklepe: urediti vodovod, adap : tirati šolo, ustanoviti otroški vrtec in urediti vprašanje trgovine. Prebivalci si takih zborov še želijo, predvsem pa želijo, da bi se prihodnjega zbora udeležili tudi prebivalci Hinje in Goridclla ter ljudski poslanec. A. K. BRE2IČANI — kam za Silvestrovo? Občinski odbor Zveze borcev Brežice pripravlja na predvečer novega leta veliko silvestrovanje v novi dvorani dijaškega doma v Brežicah. Vse občane vabi, naj preživijo 31. december ob prijetnem plesnem in zabavnem programu na tej prireditvi. Dvorana je velika in lahko sprejme mnogo gostov. Poskrbljeno je tudi za dobro postrežbo. Pokrovitelj prireditve je major JLA tovariš Ereš. Nov most čez Savo v Vidmu-Krškem! Pred dnevi je bil most v Vidniu-Krškem končno le uvrščen v tretjo kategorijo prometnih objektov. Hkrati je prišlo do odločitve, da je v kraju potreben nov most železo-( betonske konstrukcije, ker sedanji, čeprav so ga za silo obnovili, povzroča občutno gospodarsko škodo. Idejni načrt za ta objekt so že naročili, gradili pa ga bodo morda že prihodnje leto, ker so se naposled tudi sporazumeli, da bodo po eno tretjino stroškov nosili občina, okraj in republika. Most, ki bo stal okrog 150 metrov niže od sedanjega, bo na levem bregu Save nekoliko višji, ker bo vključeval tudi nadvoz prek železniške proge. Vse to ba seveda gradnjo podražilo, vendar bo sedanja odločitev še najueodneje vplivala na rešitev celotnega prometnega vprvšajjj.i ob tem delu Savr. M. "N. I Prebivalcem Kalc-Nakla in Metličanom Lepe pozdrave in iskrene želje za novo leto pošiljata mornarja Fonzi Lek.še iz Kalc- Nakla in Franc Kramarič ia Metlike. 9
Page 1 and 2: Št. 51 in 52 L. XIV NOVO MESTO, 30
Page 3 and 4: Še bolj odprta vrata za pobude del
Page 5 and 6: »atomski dežnik«. Zakaj po njego
Page 7: padal je vanje s 1. str.) časopiso
Page 11 and 12: Enajstič v znamenju Prešerna Ob k
Page 13 and 14: KOČEVJE: druga največja občina v
Page 15 and 16: Borci dobili 27 stanovanj S stanova
Page 17 and 18: Na Otočcu so imeli tičko Proti ko
Page 19 and 20: 'O H H i OBČINSKA SKUPŠČINA OBČ
Page 21 and 22: V / GOZDNO GOSPODARSTVO čestita ob
Page 23: V TEM TEDNU VAS ZANIMA Ponedeljek,

30. december 1963 (št. 717-718) - Dolenjski list

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?