Špegel: Das Ü Magazin, september 2017

Virtualni svet
To je drugi v sklopu treh člankov na
temo virtualnega. V njem se izdatneje
posvetim vprašanju obstoja tako razumljene
sekundarne realnosti. Sklop člankov na temo
virtualnega je namreč vsaj delno nastal kot
odziv na kritiko družbene integriranosti v
“drugi svet”.
Naj ponovim opazovanje iz Virtualno,
zajetem v Špegel: Das Ü Magazin avgust 2017.
V kolikor ob zaslonu pustim knjigo, torej
znotraj mojega vidnega polja, bo knjiga kljub
temu po določenem času ali kar nemudoma,
zame nehala obstajati za obdobje, v katerem
Aljaž Božičko
Virtualnost je pogosto na okopih in mora stalno dokazovati
svojo pravico do obstoja. Vendar v kolikor ne bi bilo virtualnega,
tudi Špegla verjetno ne bi bilo ali pa bi bil precej dražji. V članku
predstavljam pogled, v katerem je virtualnost več kot le en svet
v tekmi z več kot le enim svetom.
se bom posvečal virtualnim vsebinam. Na
podoben način občasno preslišim starše, ki
me kličejo h kosilu, kadar berem knjigo.
To opazovanje naveže na drugo
vprašanje, ki ga osebno rešujem skozi
pristop gematognoze. Kaj naj bi dajalo tako
imenovanemu občemu svetu, v katerega
lociramo naša telesa, prvo mesto. Torej, če
gre v primeru virtualnega sveta ali virtualnih
svetov za drugi svet, iluzorni svet, neresnični
svet, torej nasploh svet, ki ni svet, potem se je
mogoče vprašati, kaj pa je tisti pravi, resnični
svet. Tovrstni binarizmi so nasploh nevarni,
Iskanje Resnice
Slika 12: Tako kot se otrok priuči posvečati
pozornost občemu svetu (pomanjkanje slednje
označimo razvojna zaostalost), se priuči
posvečati pozornost vsebini ekrana.
kajti niso toliko namenjeni razumevanju, kot
izločanju oz. podcenjevanju. V motivacijo
za tovrstno početje se ne bi spuščal, saj je že
bila zajeta v delu Virtualno, vsekakor bi pa
podrobneje raziskal spregledano multiplost
realnosti.
Najprej bi opozoril, da ne gre za edini
Špegel: Das Ü Magazin - September 2017
33