Špegel: Das Ü Magazin, september 2017

Iskanje Resnice
in tako rekoč ne bi obstajalo. Vzporednice?
Ljudje pogosto bežimo v svetove in
pojasnila, ki so za nas najugodnejša. Smo
pragmatični. Kaj je torej razlika med trajno
izpostavljenostjo za uporabnika narejenem
svetu in občo realnostjo?
Virtualni svet sicer lahko nastane z
nekim praktičnim namenom, torej mimo
uporabnika, vendar obstaja gora programovja,
ki je narejena posebej zato, da te pritegne in
ohrani tvojo pozornost. Tako rekoč obstajajo
svetovi, ki so zgrajeni prav zate kot tip
potrošnika.
Obči svet ima predpostavko, da ni
narejen za uporabnika. Le bogati ljudje,
ljudje v močnejših političnih skupnostih ter
ljudje v neavtokratskih, dobro organiziranih
družinah imajo priložnost živeti v svetu, ki
je dejansko zgrajen okoli njih in zanje, saj
se nanje odziva in prilagaja. Vendar to ne
velja za večino ljudi, prav tako pa ne velja
večinoma. Otroci recimo pogosto živijo pod
“družinsko tradicijo” in “ne vedo kaj želijo”
ali “kaj je dobro zanje”, torej so izpostavljeni
svetu, ki sicer jih upošteva, vendar jih v istem
upoštevanju spregleda. Določi jim mesto. Ali
jim odvzame izbiro ali pa slednjo tako zameji,
da dobi le okrasno vrednost. Tudi sicer sta
vesolje in planet dokaj obstojna tudi brez
nas, tako da se znotraj evolucijske zgodbe
pojavimo kot prišlek, ki se trudi preživeti v
dinamičnem okolju. Temu primerno sreča ali
nesreča s telesom in vsemi z njim povezanimi
prednostmi ter pomanjkljivostmi. Občost
ima torej še veliko za postoriti, da bi se
lahko kosala z virtualnim, vendar tudi če bi
se lahko, bi verjetno le ne bila več najslabša
možna realnost.
Podobno seveda obstajajo tudi knjige,
sanje ipd., vendar imajo recimo igre prednost,
da zahtevajo kar najmanj osebnega napora.
Slika 14, 15: Wikipedija in YouTube
kot spletišči, na katerih si uporabnik
lahko poišče vsebine po lastnem okusu.
Načeloma lahko torej enostavno shranim
svoj položaj v svetu, presedlam v drug svet
po okusu ali nuji, odprem shranjeni položaj
Špegel: Das Ü Magazin - September 2017
37