portniupi3

ŠPORTNIUPI
(NE)POMEMBNI IN (NE)POZABLJENI
TOREK, 12. APRIL 2016 • MESEČNIK • ŠPORTNI MAGAZIN • LETO II • ŠTEVILKA 3 • CENA 1 €
gqql>PRTQKVWUV
9 772463 897008
NOGOMETNA
ŠOLA
NK MARIBOR:
MARIN
BLOUDEK
JE NAZAJ
ŽKD MARIBOR:
»GLAVNE« NA DESNEM BREGU
NIKA TOMŠIČ: JE MASSI SPOZNAL 'NOVO' TINO?
GIMNASTIKA: NADALJUJEJO
100 LETNO TRADICIJO
KRISTINA VRŠIČ:
»OB HIMNI JE VSE POPLAČANO«
ŽAN LUKA ZELKO :
TUDI V MARIBORU SE JADRA

Hotel kjer trenirajo in spijo prvaki
5 START, družba za hotelirstvo in turizem, d.o.o. Ulica Eve Lovše 15, 2000 Maribor
Hotel Betnava je moderno zasnovan hotel,
ki se nahaja na južnem obrobju mesta Maribor,
neposredno ob Betnavskem gozdu. Od
strogega centra mesta je oddaljen le 5 minut
vožnje z avtomobilom, prav toliko pa ga
loči od vznožja Pohorja in z njim povezanih
športnih objektov. Zaradi svoje lege predstavlja
hotel harmonijo med urbanim okoljem
in naravo - pri nas namreč bivate v mestu,
ste pa kljub temu blizu narave, oddaljeni od
hrupa in mestnega vrveža.
• Poslovni turizem
• Restavracija
• Fitnes
• Welness
T. +386 059 344 100
M. +386 64 170 182
E. hotel@betnava.si
www.betnava.si

ki
torek 12. aprila 2016 UVODNIK ŠPORTNIUPI 3
ribor
Nov »igralec« v mestu
DEJAN TOPLAK,
urednik Športnih upov
Glede na to, da Športne upe pravkar držite v rokah in
berete ta zapis, predvidevam da ste torej že opazili
nov športni mesečnik. Pojavlja se pod imenom Športni
upi, ki s svojim delovanjem želi v tiste, nekoliko
zapostavljene športnike, usmeriti vsaj snop luči, če so jim že
soji žarometov tako oddaljeni.
Minula dva meseca sta bili izdani promocijski številki, od tega
meseca, pa bo za naš izdelek potrebno odšteti nekaj centov.
Natančneje sto, a upamo, da vas to ne bo odvrnilo od branja.
Morate razumeti, da takšen izdelek zahteva precej časa ter
tudi sredstev. Svoj izvod si odslej lahko zagotovite pri nekaterih
naših partnerjih (natančne lokacije vam sporočimo na naši
Facebook strani), na revijo pa se lahko tudi naročite. V tem
primeru vam jo celo dostavimo na željeno lokacijo. Če smo že
pri sponzorjih, gre ogromna zahvala prav njim. Brez njihove
podpore, športni upi ne bi imeli prostora predstavljati svojih
zgodb ter dosežkov.Naj omenimo še, da smo ob izdaji druge
številke naleteli na množičen odziv. Izmed številnih čestitk,
nam je vse dobro zaželel tudi eden najeminentnejših športnih
delavcev ter nekdanji župan mesta Maribor, Alojz Križman. Gre
za izredno priznanje in dokaz, da smo na pravi poti. Njegove
besede pa so nam vlile dodatnih moči za nadaljnje delo.
ŠPORTNI MAGAZIN
ŠPORTNI UPI
Izdaja:
Društvo Športni upi
info@sportniupi.si
Urednik:
Dejan Toplak
+386 41 921 402
dejan.toplak@gmail.com
Vodja projekta:
Deni Celinger
+386 31 777 209
deni.celinger@hotmail.com
Celostna grafična podoba:
Calvo
Tisk:
Evrografis d.o.o
Naklada:
1500 izvodov
FILIP O ŠPORTNIH UPIH:
Projekt je super, ker sam vem
kako hudo mi je bilo, ko sem
sam bil na položaju mladega
upa brez prave podpore. In
zato je treba mladim čimbolj
pomagat, da gredo skozi težave
in postanejo veliki športniki!

4 ŠPORTNIUPI BORILNI ŠPORTI torek 12. aprila 2016
TAEKWONDO: ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V OLIMPIJSKEM WTF SLOGU
Maribor gostil najboljše svetovne taekwo
Na turnirju, ki je prinašal točke za olimpijske igre, so bili uspešni tudi
naši tekmovalci
KRISTJAN
KOVAČIČ
tehnični
direktor zveze
V Taekwondo zvezi Slovenije
smo veseli, da nam je
Evropska zveza podelila status
G1. To pomeni, da delamo
dobro in da je naš turnir
kvalitetno organiziran. Samo
tekmovanje pa je tudi dobra
promocija tako za naš šport
kot tudi promocija Slovenije
oziroma Maribora. Prav tako
smo zadovoljni z udeležbo na
tekmovanju, saj smo lahko v
Mariboru spremljali evropske
in svetovne prvake ter udeležence
olimpijskih iger."
Maribor je gostil enega največjih svetovnih turnirjev
v športnih borbah v olimpijskem WTF
slogu taekwondoja, na katerem je nastopilo
nekaj manj kot 800 tekmovalk in tekmovalcev
iz tridesetih držav.
Odprto prvenstvo Slovenije je letos prvič v zgodovini taekwondoja
v Sloveniji nosilo status G1 turnirja, kar pomeni,
da točke pridobljene z nastopom na tem tekmovanju,
štejejo za uvrstitev na olimpijske igre. Odlične rezultate
na omenjenem turnirju so dosegli tudi člani slovenske
reprezentance. V slovenski izbrani vrsti se je najbolje
odrezal Ivan Trajkovič, ki je na borišče stopil trikrat in prav
tolikokrat tudi zmagal ter suvereno osvojil prvo mesto.
»Zelo sem zadovoljen z dosežkom, še posebej pred domačim
občinstvom. Nasprotnike sem poznal s preteklih
turnirjev, zato sem se lahko nanje dobro pripravil. Počasi
stopnjujem formo za nastop na letošnjem evropskem
prvenstvu, ki bo potekalo maja,« je svoj nastop komentiral
Trajkovič, član mariborskega kluba Red Power, ki je z
zmago osvojil deset pomembnih točk na poti do olimpijade.
»Deset po deset in upam, da bom lahko šel v Tokio.«
Vrhunski rezultat je v Mariboru dosegel tudi Jure Pantar,
ki je klonil šele v finalu. Do finala nanizal kar štiri zmage,
v finalu pa je bil premočan reprezentant Hrvaške. »Moja
kategorija je vedno najbolj številčna. Pripravljal sem se
dobro, a Brečić je bil znova premočan. Res je kakovosten
borec. A misli so že pri prihajajočem evropskem prvenstvu,"
je po finalnem nastopu povedal Pantar. Odlično je
slovenske barve na tekmovanju branil Lucijan Kobal, ki
je dvakrat zmagal in doživel poraz proti prvemu nosilcu
v njegovi kategoriji, predstavniku Nizozemske. Ta je bil
od slovenskega reprezentanta uspešnejši šele v dodatni
rundi. Med dekleti sta bronasti medalji osvojili Dunja Lemajić
in Franka Anić, obe sta nastopili v višjih kategorijah
kot nastopata sicer. "Vesel sem, da smo v Sloveniji dobili
tekmovanje takšnega kakovostnega razreda, saj je javnost
lahko videla nekatere svetovne ase našega športa. V
reprezentanci imamo poleg že uveljavljenih kakovostnih
tekmovalcev tudi kar nekaj novih obrazov, ki šele nabirajo
izkušnje na tako velikih tekmovanjih. Zadovoljen sem s
prikazanim. Glede na to, da je šlo za tekmo svetovnega

torek 12. aprila 2016 BORILNI ŠPORTI ŠPORTNIUPI 5
kwondoiste
pokala, novincem ni bilo lahko," je povedal Dragan Zarić, trener slovenske
reprezentance in ob tem poudaril, da bodo z reprezentanti v prihodnjih mesecih
popravili napake in se tako pripravili na vrhunec letošnje sezone, nastop
na evropskem prvenstvu v Švici.
Tudi med tekmovalci v mladinskih in kadetskih kategorijah so naši predstavniki
dosegli kar nekaj vrhunskih rezultatov. Patrik Divkovič je suvereno opravil z
vsemi nasprotniki in osvojil zlato medaljo v kategoriji do 78 kg. Srebrno medaljo
je osvojil kategorijo višje Nik Auguštin iz Slovenskih Konjic, medtem ko sta
med kadeti blestela Jure Tozon in Tilen Ajhmajer. Prvi je osvojil zlato, drugi pa
srebrno medaljo. Tretje mesto je med kadetinjami pripadlo domačinki Larisi
Lončarič. V skupnem točkovanju ekip je med 109 ekipami prvo mesto pripadlo
reprezentanci Srbije, ki je zbrala kar 205 točk in premočno slavila pred
ekipo Madžarske. Tretje mesto je pripadlo slovenski reprezentanci. V članski
kategoriji so zmagali reprezentanti Srbije, drugi so bili Splitčani, pred Slovenci
pa so se uvrstili še člani izraelske reprezentance. Srbi in Madžari so bili najboljši
v mladinski razvrstitvi, Slovenci so osvojili osmo mesto. Najslabše nam je
šlo v kadetski konkurenci, v kateri so bili znova najboljši Srbi. Naši tekmovalci
so se uvrstili še le na 12. mesto.
»V Taekwondo zvezi Slovenije smo veseli, da nam je Evropska zveza podelila
status G1. To pomeni, da delamo dobro in da je naš turnir kvalitetno organiziran.
Samo tekmovanje pa je tudi dobra promocija tako za naš šport kot tudi
promocija Slovenije oziroma Maribora. Prav tako smo zadovoljni z udeležbo
na tekmovanju, saj smo lahko v Mariboru spremljali evropske in svetovne
prvake ter udeležence olimpijskih iger, « je o samem turnirju menil tehnični
direktor Taekwondo zveze Slovenije Kristijan Kovačič. Ta je pohvalil tudi
slovenske tekmovalce za dosežene rezultate in obljubil, da bo prihodnje leto
tekmovanje v vseh pogledih še boljše.

6 ŠPORTNIUPI DOBRODELNOST torek 12. aprila 2016
BEBA ŠČAP
Dobrodelna kolesarka
Dobrodelna akcija bo potekala pred kavarno Astoria na Grajskem
trgu v središču Maribora. Pričela se bo v sredo, 13. aprila, ob 12. uri in
se zaključila v četrtek, 14. aprila, ob 18. uri!
Beba Ščap, 28-letna nekdanja pripadnica Slovenske vojske, je znova
na pohodu. V centru Maribora bo ponovno na statičnem kolesu vrtela
pedala v dober namen. Ambiciozna Štajerka si je zadala, da bo
30 ur kolesarila in ob tem zbirala denar za otroke s posebnimi potrebami.
Zbrani denar bodo namenili Zavod13. Dobrodelna akcija #projekt30
bo potekala pred kavarno Astoria na Grajskem trgu v središču Maribora.
Pričela se bo v sredo, 13. aprila, ob 12. uri in se zaključila v četrtek, 14. aprila
ob 18. uri! » Za seboj že imam dva 24-urna projekta, za to sploh ne dvomim,
da mi ne bi uspelo tudi tokrat,« je samozavestna koordinatorka Športno-
-humanitarnega društva Vztrajaj - Never give up in ambasadorka proizvajalca
športne opreme Hummel, ki se na projekt pripravlja zadnje štiri mesece.
»Energije mi ne manjka. Ob službi še zmeraj najdem čas za treninge. Naporno
je zgolj to, da moram ob vsem ogromno časa posvetiti še sami organizaciji
dogodka. Sicer sem kondicijsko pripravljena. Privaditi se moram zgolj na sedež,
na katerega bom prikovana res dolgo časa. Cilj je prevoziti petsto kilometrov.«
A za vse vendarle ni sama. Veliko zaslug gre tudi njeni ekipi ter trenerju
Marcku Goranu Lorencinu in Gregorju Sobočanu. Na pomoč ji bo priskočil
tudi terapevtski maser Jurij Gonza. »Zahvala gre tudi kavarni Astorija, kjer mi
bodo odstopil teraso ter prostore, kjer se bom občasno lahko osvežila ter šla
na stranišče. Predvidena sta zgolj dva premora po petnajst minut. Pripravljen
bo pester spremljevalni program, ki bo zabaval slehernega obiskovalca, ki se
bo oglasil na samem kraju in prispeval svojo donacijo! Ob DJ-u, ki bo skrbel za
glasbo ves čas, ji bodo družbo delali tudi številni znani športniki ter glasbeniki.
Podpirati jo bodo prišli denimo rokometaši RK Celja, Miha Zarabec, Luka Žvižej,
pridružili pa se ji bodo tudi mariborski nogometaši. Za glasbo bodo poskrbeli
skupina Tabu, 6Pack Čukur, Toni Petrovič, Maja Založnik in mnogi drugi.
»Na razpolago bo tudi dodatnih pet koles, kjer se mi bo lahko vsak pridružil
za nekaj časa. Veliko ljudi je kolesa oziroma termin že rezerviralo in doniralo
prostovoljni prispevek.« Lansko leto so zbrali dva tisoč evrov, ki ji tokrat želijo
preseči. In kaj bo Beba počela po končani avanturi? »Kolikor se poznam, bom
že pričela razmišljati o novem projektu,« Za vse, ki bi želeli kolesariti, naj si
svoje kolo pravočasno rezervirajo na beba@nevergiveup.si
> PRIMERNE NASTANITVENE
KAPACITETE ZA PRIPRAVE
ŠPORTNIKOV
> HOTELSKE STORITVE
ZA INDIVIDUALNE GOSTE,
> KULINARIČNA RAZVAJANJA
TER PRAZNOVANJA
V RESTAVRACIJI IN KAVARNI,
> POSLOVNI TURIZEM,
> CATERING.
STOJI NA ODLIČNI LOKACIJI V RUŠAH,
NEKOLIKO ODMAKNJEN OD MESTNEGA
VRVEŽA, TIK OB VZNOŽJU POHORJA
Mariborska c. 31, 2342 Ruše, Slovenija;
T: +386 (0) 2 669 00 00; E: info@hotel-veter.si

8 ŠPORTNIUPI NOGOMET torek 12. aprila 2016
NOGOMETNA ŠOLA: DOBROVCE MIKLAVŽ
Z združitvijo do večje
konkurenčnosti in kvalitete
2011/2012
začetek delovanja
nogometne šole.
200
otrok trenira
v štirih selekcijah
11
trenerji trenutno deluje
v nogometni šoli.
Trenerji:
U19 – Bojan Petek
U17 – Damir Pekič
U15 – Bojan Flis
U14 – Bojan Flis
U13 – Peter Franci
U12 – Matej Čerič
U11 – Marko Nešič
U10 – Matej Čerič
U9 – Beno Pratnemer
U8 – Damir Pekič
U7 – Dejan Korat
DEKLICE: Matej Miložič
Cilj je, da z dobrimi rezultati privabijo kar največ otrok
k igranju nogometa
Nogometna šola Dobrovce-Miklavž je nastala z
združitvijo mlajših selekcij NK Dobrovce in NK
Miklavž v sezoni 2011/2012. Osnovni namen
združitve je bila spojitev igralskega in strokovnega
kadra z namenom dviga kvalitete delovanja obeh klubov.
Z združitvijo smo želeli povečati konkurenco v ekipah skozi
številčnejšo zasedbo in še posledično rezultatsko približati
najuspešnim nogometnim šolam. Danes nogometna šola
Dobrovce/Miklavž združuje otroke in mladino v selekcijah
od šestega leta starosti pa vse do polnoletnosti, torej od selekcije
najmlajših cicibanov do mladinske selekcije, v katerih
organizirano vadi več kot 200 otrok in mladih. Vse več je tudi
deklet. Vadbo vodijo strokovno usposobljeni in licencirani
trenerji (med njimi je tudi nekaj zvenečih imen, kot so Damir
Pekič, Danijel Širec, Peter Franci ter drugi), ki jih kot vodja nogometne
šole koordinira Bojan Flis. »Največji uspeh nogometne
šole je uvrstitev kadetske in mladinske selekcije v drugo
ligo. Žal pa smo zabeležili slabše rezultate od pričakovanj,
zato nam je grozil izpad iz omenjenega tekmovanja. Zasedli
smo namreč predzadnje mesto v omenjeni ligi. Zaradi dejstva,
da nobena od ekip iz tekmovanja MNZ ni želela napredovati
v 2.SML in 2.SKL, se je tekmovalna komisija druge lige
odločila, da nam tudi v novi sezoni ponudi mesto drugoligaša
v mladinski in kadetski selekciji. Odločitev, da nadaljujemo s
tekmovanjem v omenjeni ligi smo sprejeli z veseljem, tako da
je za nami dokaj uspešen jesenski del tekmovanja.
Trenutno smo v omenjenem tekmovanju na devetem
mestu, kar nam ponuja realne možnosti v boju za obstanek,«
razlaga Flis, nekdanji trener Aluminija. Sicer pa so se
v mesecu aprilu s tremi ekipami (U-11, U-12 in U-15) udeležili
večjega mednarodnega turnirja z imenom Barcelona Cup
v Salou. »Pred samim turnirjem smo se nastanili v LLoret
del Maru (Španija), kjer smo opravili tridnevne priprave.
Odlično pripravljeni smo se odpravili do končne destinacije,
mesta Salou, kjer smo dostojno zastopali našo državo ter
klub. Skupne priprave pa so na hrvaški obali opravile tudi
preostale selekcije.«
Sicer pa je klub v mesecu juniju v Miklavžu organiziral mednarodni
turnir z več kot 120 sodelujočimi ekipami iz številnih
držav Evrope. Organizacijo turnirja je prevzel Matej Miložič in
z izbranim organizacijskim odborom priredil odličen turnir,
na katerem so se na športnem področju izkazale nekatere
naše ekipe in zasedle visoka mesta. Za odlično organizacijo
na visokem nivoju so prejeli številne pohvale iz vse Slovenije
in tudi iz tujine.
Cilj v prihodnje je uvrstitev selekcije U-15 v 1. slovensko ligo,
ter ustalitev kadetske in mladinske ekipe kot stabilnih članov
2. SKL in SNL. Cilj ostalih selekcij je, da z dobrimi rezultati
privabijo kar največ otrok k igranju nogometa. Da bi jim bilo
nogometno igrišče drugi dom, kamor bi z veseljem zahajali.

torek 12. aprila 2016 NOGOMET ŠPORTNIUPI 9
BOJAN
FLIS
vodja
nogometne
šole
"Največji uspeh nogometne
šole je uvrstitev
kadetske in mladinske
selekcije v drugo ligo.
Žal pa smo zabeležili
slabše rezultate od
pričakovanj, zasedli
smo namreč predzadnje
mesto v omenjeni
ligi. Zaradi dejstva, da
nobena od ekip iz tekmovanja
MNZ ni želela
napredovati v 2.SML in
2.SKL, se je tekmovalna
komisija druge lige
odločila, da nam tudi
v novi sezoni ponudi
mesto drugoligaša v
mladinski in kadetski
selekciji. Odločitev, da
nadaljujemo s tekmovanjem
v omenjeni
ligi smo sprejeli z
veseljem, tako da je za
nami dokaj uspešen jesenski
del tekmovanja.
Trenutno smo v omenjenem
tekmovanju na
deveto mesto, kar nam
ponuja realne možnosti
v boju za obstanek."
MATIC
BRAČKO
"S soigralci smo skupaj
odraščali, hodili
na treninge, priprave,
tekme, osvajali
turnirje, se razvijali in
se dokazovali znova in
znova. Tako smo postali
najboljši prijatelji,
ki se jih nikoli ne pozabi.
Zame, kot otroka
in mladega nogometaša,
je NŠ Miklavž
- Dobrovce ena izmed
najboljših in najbolj
prijaznih nogometnih
šol v MNZ Maribor, v
kateri se lahko naučiš
igrati dober nogomet,
če sta to tvoja osebna
želja in tvoj osebni
cilj. Z otroci se dela
na visokem nivoju,
trenerji zahtevajo
resnost na treningih, a
kljub temu je vzdušje
fenomenalno. Napredek
in vzgoja otrok
sta opazni, saj veliko
igralcev iz NŠ Miklavž
- Dobrovce kasneje
zaigra v priznanih
klubih, kot sta NK Aluminij
in NK Maribor."

10 ŠPORTNIUPI NOGOMET torek 12. aprila 2016
NOGOMETNA ŠOLA NK MARIBOR
Marin Bloudek je nazaj
Le največji poznavalci vedo, da legendarni trener vijoličastih
iz devetdesetih let, znova deluje v Ljudskem vrtu
Za nami je bogata preteklost, uspešna sedanjost, toda ne pozabimo
na prihodnost,« se glasi slogan nogometne šole Maribor. Nogometna
šola je nadvse pomemben del celotnega mozaika. Zavedajo
se, da le strokovno delo in prava organizacija lahko zagotavljata
zanimanje za nogomet med najmlajšimi. Želijo jim omogočiti boljše možnosti
za razvoj, zato konstantno dvigujejo nivo organiziranosti in stremijo k profesionalizaciji
strokovnega kadra.
Za to so v lanskem letu medse povabili starega znanca. Marin Bloudek,
nekdanji trener vijoličastih, se je po daljši odsotnosti znova vrnil v Ljudski
vrt. Tokrat ni zadolžen za zvezdnike iz prve ekipe, temveč so njegova skrb
najmlajši. »Naš namen je, da jih navdušimo za nogometno igro, spodbudimo
h gibanju in k zdravemu načinu življenja.«
Kljub temu, da je mariborska nogometna šola skozi vsa leta delovanja v svojih
vrstah vzgojila fante, ki ponosno predstavljajo nogomet in naše mesto po Sloveniji
ter v tujini, pa je v zadnjem obdobju nekoliko izgubila svoj sloves. Starši
so svoje otroke prvotno raje vozili na treninge okoliških klubov, kar pa skuša
Bloudek skupaj z ekipo spremeniti. »Zastavili smo nov način dela. Še tesneje
sodelujemo z otroci, starši ter šolami. Vse sestanke, dogovore ter morebitne
spore pisno evidentiramo. Tako lažje vodimo komunikacijo med različnimi
deležniki. Na ta način staršem predstavimo dejansko sliko in jim podamo
informacije, ki jih želijo. Se je pa že zgodilo, da sem se, v imenu nogometne
šole, opravičil za napako, ki jo je storil naš trener. Da prihaja občasno do
trenj je normalno, vendar jih je potrebno primerno razrešiti.« Med učenjem
nogometnih prvin tako ne pozabljajo na širši socialni pomen: »Otroci se pri
nas ne učijo le nogometnih veščin, ampak jih strokovni delavci pripravljajo
tudi na nadaljnje življenje. Spoznavajo pomen discipline, skupinskega dela,
medsebojnega sodelovanja, omogočena pa so jim tudi potovanja po Sloveniji
in Evropi,« nam razloži Bloudek.
Na rednih sestankih se dogovarjajo o menjavi igralcev ter skupaj ustvarjajo
pogoje ter določajo smernice za dvig nogometa na Štajerskem. »Klub, kot je
Maribor, mora gotovo imeti primat. Tukaj je prav, da igrajo najbolj talentirani
fantje s tega področja, saj tako še lažje napredujejo. Tako nam okoliški klubi
predajo tiste mlade nogometaše, za katere ocenimo, da bi lahko izpolnili naša
pričakovanja. Seveda jim mi v zameno damo tiste, ki pa naših zahtev niso izpolnili,
ali pa še potrebujejo nekaj časa za kaljenje v drugi sredini. Sodelovanje
poteka odlično, na zadovoljstvo vseh vpletenih. Celo tako dobro, da odlično
komunicirajo tudi tiste sredine, ki doslej tega niso bile zmožne. Kraje igralcev
in podobne zdrahe so preteklost.«
Po tekmovalni plati je nogometna šola NK Maribor v zadnjih letih med
najuspešnejšimi v Sloveniji. Mladi nogometaši so razdeljeni v deset starostnih
selekcij od U-8 do U19, v katerih je registriranih več kot 210 igralcev. Od ustanovitve
šole v sedanji obliki (leta 1990) so njihove vitrine napolnile številne
trofeje, namenjene zmagovalcu državnega prvenstva in pokalnega tekmovanja.
Le mariborskim upom je doslej uspelo v eni sezoni osvojiti naslove prvaka
v kategorijah U-13, U-15, U-17 in U-19. Z dosežki in s sodelovanjem na številnih
mednarodnih turnirjih pa so prispevali velik delež k prepoznavnosti imena
nogometne šole NK Maribor v tujini. Za prihodnost si želijo vzgojiti kar največ
nogometašev iz Maribora in okolice, ki bi lahko zaigrali za člansko moštvo.
Seveda pa bodo še naprej spremljali tudi ostale talente iz drugih koncev
Slovenije.

torek 12. aprila 2016 NOGOMET ŠPORTNIUPI 11
MILAN JUNIOR CAMP
AC Milan v Mariboru
Namen projekta je, da otroci kljub trenutno slabim rezultatom,
spoznajo najtrofejnejši evropski klub iz Milana
AC Milan, klub z bogato zgodovino, trenutno preživlja težke čase.
Obdobja, ko so rdeče-črne barve zastopali Gullit, van Basten, Maldini
in mnoge druge legende svetovnega nogometa, so končana.
Sedanja generacija 'spečega velikana' ne dosega odmevnejših
rezultatov niti v italijanskem prvenstvu, a sijaj kluba še zmeraj ni zbledel.
Milanski prvoligaš je še zmeraj dobro oznan tudi mlajšim generacijam. Za to
skrbijo tudi s številnimi campi za mlade širom po svetu. Eden takšnih se je
po zaslugi nekdanjega upa tega kluba Sandra Bloudka, odvil tudi v Mariboru.
»Kot nekdanji član Milana sem v klubu ohranil stike. Ker sem prepričan,
da je AC Milan še vedno dovolj atraktiven klub za Slovence, sem se odločil
organizirati Milan Junior Camp v Mariboru, nam je dejal Sandro, najmlajši
sin nekdanjega trenerja Maribora, Marina Bloudka. Pod njegovo taktirko pa
je za vijoličaste zaigral tudi Ingmar, ki je skupaj z bratom lastnik licence Milan
Junior Campa ter slovenske franšize za leto 2015-2016. »Namen projekta je
bil da otroci kljub trenutno slabim rezultatom spoznajo najtrofejnejši evropski
klub iz Milana. Poleg tega pa smo otrokom predstavili še italijansko kulturo in
njihov pogled na nogomet,« razloži Sandro.
Otroci so v petih dneh opravili deset treningov, številna testiranja ter odigrali
nekaj tekem. Ves čas je prisoten eden od direktorjev kampa iz Milana, ki
skupaj z našim strokovnim vodstvom izbere najbolj nadarjene otroke, ki so
potem povabljeni na finalni turnir MILAN DAY v Milanu, kjer zastopajo svojo
državo. »Naši fantje, ki so igrali na finalnem turnirju v Milanu v selekciji za
letnike 2001-2002 so osvojili 1.mesto. Igrali so Adriano Bloudek (8 golov),
Kliton Stavri Bozgo (7 golov) in Nick Hanik Horvat (1 gol). Fantje, ki so igrali
v selekciji za letnike 2005-2006, so osvojili 2. mesto. Igrali so Val Mihalič
Rader, Marko Simonič, Sultan Cerimi, Tian Luka Skrlec in Tim Potokar. Na
turnirju je sodelovalo 24 ekip iz celega sveta. Sicer pa je kar sedem od osmih
fantov, ki so zastopali našo državo v Milanu, člani nogometne šole Maribor.«
Kdo ve, morda pa kdo od naštetih fantov Milan znova popelje na pota stare
slave.

12 ŠPORTNIUPI NA POTI DO ZVEZD torek 12. aprila 2016
NOGOMET: TIM KOLAR
Mariborčan v dresu Celja in
hrvaške reprezentance
Zgodba o še enem izgubljenem talentu v slovenskem nogometu,
ki bo svojo srečo raje poskusil v tujini
BORUT
KOLAR
oče
"Svojemu sinu želim,
da uspe v profesionalnem
svetu. Nogometu posveča
večino svojega prostega
časa, živi zelo športno, trenira
v zelo dobri sredini, zato
upam, da mu bo ob vsem
tem to tudi uspelo."
ZVEZDANA
KOLAR
mama
"Sina podpiram in mu stojim
ob strani v vseh pogledih,
kolikor je to mogoče. Že
sedaj sem zelo ponosna
nanj, saj uspešno zaključuje
srednjo šolo, čeprav je 2 leti
bil zdoma, ko je treniral pri
Domžalah. Skozi vsa ta leta
si je nabral veliko izkušenj,
doživetij, uspehov, razočaranj,
kar ga bo na njegovi
poti le utrdilo, pa naj bo to
na nogometnih igriščih ali
kje drugje. Je pošten, vztrajen,
delaven, zato v njegov
uspeh ne dvomim."
Tim Kolar je mlad nogometaš, ki ima že pri osemnajstih
letih za seboj precej burno nogometno
kariero. V teh letih fantje morda zamenjajo klub
ali dva, Tim pa je doslej zamenjal že kar štiri
klube. Menjava majice Kovinarja za vijoličasto, je kar pogosta
praksa mariborskih nogometašev. A selitev v Domžale
ter nato v Celje, pa je za tako mladega nogometaša
precej nevsakdanja. Pri desetih letih se je udeležil tudi
nogometnega campa v Splitu, kjer je bil med dvestopetdesetimi
otroci izbran med tri najboljše. Za nagrado pa so
jih v Milanu gostili štiri dni.
Trenutno zastopa barve Celja, kjer lahko igra na večih
pozicijah. Odlično se znajde v zvezni vrsti, krilu ter v
napadu. Njegov talent trenutno pili nekdanji slovenski
reprezentant Aleksander Radosavljevič, katerega izredno
spoštuje. A za razliko od njega, Tim za slovensko izbrano
vrsto najverjetneje ne bo nastopal. Kljub temu, da je
nekaj tekem že odigral v majici s slovenskim grbom, je le
tega zamenjal s hrvaškim. »Iz slovenske nogometne zveze
me nihče ni kontaktiral in zato sem sprejel vabilo naših
sosedov,« pojasni Tim ter doda: »V času treniranja v NK
Domžalah, s katerimi sem bil državni ter pokalni prvak,
sem prejel vabilo za igranje za hrvaško reprezentanco.
Seveda sem se z veseljem odzval. Septembra 2015 sem
za njih že nastopil v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo,
kjer sem igral z najmočnejšimi moštvi Evrope, bil pa sem
tudi na turnirju v Katarju. Trenutno nastopam za selekcije
U-18 ter U-19.« Da bi nekoč zaigral tudi za člansko reprezentanco,
skrbijo v nogometnem klubu Celje. »Treniram
petkrat tedensko, včasih tudi dvakrat na dan. Treningi so
intenzivni in zelo kvalitetni. Tukaj bi izpostavil trenerja Radosavljevića,
ki mi ogromno pomaga in je moj nogometni
oče v vseh pogledih. Kolikor mi dopušča čas, treniram
tudi individualno z Igorjem Legčevićem, ki mi pomaga
pri fizični pripravljenosti in kot fizioterapevt, da bi se
izognil morebitnim poškodbam.« Še kako je pomembna
tudi psihična priprava, zato nam je nadebudni najstnik
predstavil tudi svoje rituale pred tekmami. »Zjutraj se
zbudim dokaj zgodaj. Naredim 'footing' (tek ter razne
raztezne vaje op.p), za zajtrk po navadi pojem jajca in
tuno. Nato za sprostitev poslušam glasbo. Tudi prehrane
ne prepuščam naključju. Za kosilo pred tekmo si navadno
privoščim piščančje meso z zelenjavo in rižem ali pa so na
meniju testenine s polivko.«
Zgodba o še enem izgubljenem talentu v slovenskem
nogometu, ki bo svojo srečo raje poskusil v tujini. A to
je že tema za kdaj drugič. Timu pa zaželimo kar največ
uspeha v njegovi karieri.
Pohorska ulica 21b, Maribor

torek 12. aprila 2016 NA POTI DO ZVEZD ŠPORTNIUPI 13
KOŠARKA: JAN SAGADIN
»V karanteno k babici in dedku«
Hišnik mi že ob sedmih zjutraj odklene telovadnico, jaz pa nato do
prvega šolskega zvonca opravim trening
Trenutni časi mariborske košarke gotovo ne bodo zapisani v zgodovino
z zlatimi črkami. Kljub temu pa se v mestu ob Dravi še naprej
vzgajajo odlični košarkarji, ki bi znali v prihodnosti nadomestiti
Vilfana, Daneva, Kotnika, Bečiroviča, Vujačiča ter ostale produkte
mariborske košarke. Eden takih je tudi Mario Sagadin, 191 centimetrov visok
ter 63 kilogramov težak košarkar, ki se je najprej štiri leta ukvarjal z nogometom.
Leta 2012 pa se je odločil gol zamenjati za koš. »Veliko vlogo je pri tem
odigral moj oče, ki je sicer v mladosti uspešno igral rokomet, kljub temu pa je
bil velik ljubitelj košarke. To rekreacijsko igra še danes. Ko sem bil še majhen,
me je velikokrat vzel zraven. Ob gledanju kako igrajo s prijatelji, sem tudi
sam poskušal na nasprotnem košu zadeti in posnemati njihove trike,« razloži
štirinajstletnik.
Prve resnejše korake je napravil pri KD Borut Besedič - Čiro, po enem letu pa
se je preselil v KK Maribor MESSER, kjer mu je bil trener Igor Kuzma. Od leta
2014 je član AKK Branik Maribor, kjer ga trenira Rajko Kršič. »Treningi potekajo
vsak dan v tednu, včasih tudi v soboto in trajajo včasih tudi več kot dve
uri. »Vsaj trikrat na teden se udeležim treninga z svojimi vrstniki do petnajst
let, na to pa treniram še s kadeti. Treningi so naporni, še posebej v začetku
tedna, ko je poudarek na fizični pripravi, vendar, če si zaljubljen v košarko
ni nič težko.« Vzgleduje se po Reggie Millerju, za katerega pravi, da je prava
legenda lige NBA. Kot vsak pravi športnik se tudi sam že sedaj pripravlja na
življenje, ki ga prinaša šport. Karantena je pri tem nekaj povsem običajnega.
»Dan pred tekmo grem ponavadi k babici in dedku v osamo ter na razvajanje,«
se pošali šolar osnovne šole Leona Štuklja, ki mu na njegovi športni poti
izdatno pomaga. »Zahvalil bi se tudi posluhu in podpori kolektiva OŠ Leona
Štuklja. Omogočajo mi med drugim, da trikrat tedensko pred pričetkom pouka
opravim individualni trening v šolski telovadnici. Hišnik mi že ob sedmih
zjutraj odklene telovadnico, jaz pa nato do prvega šolskega zvonca opravim
trening, ki si ga predhodno pripravim. Predvsem gre za taktične vaje, na koš
pa v tem času vržem tudi več kot petstokrat.« Šolanje bo jeseni najverjetneje
nadaljeval na Srednji ekonomski šoli v Mariboru, saj šolanja nikakor ne misli
zanemariti. Pravi, da se o tem veliko pogovarja s starši, ki mu zmeraj stojijo
ob strani. »Starša me na moji športni poti povsem podpirata in pomagata
na vsakem koraku. Skupaj z mano se veselita uspešnih trenutkov in zmag.
Zahvaljujem pa se jima, da me prenašata tudi, kadar ne gre vse po maslu.
Porazov namreč ne sprejemam dobro.«

14 ŠPORTNIUPI NA POTI DO ZVEZD torek 12. aprila 2016
SMUČANJE: NIKA TOMŠIČ
Je Massi spoznal 'novo' Tino?
Za vse dosežke je bila nagrajena letos, ko je častno nastopila kot
predtekmovalka na Zlati lisici
NIKIN DAN PRED TEKMO
▪ Večer pred tekmo že grem zgodaj spat, da se res odpočijem.
▪ Naslednji dan zgodaj vstanem, da se v miru prebudim in oblečem.
▪ Pojem temeljit zajtrk in veselo na teren (čez glavno sezono se na
terenu ob tej uri začne šele svitati).
▪ Pred tekmo naredim par voženj na prosto.
▪ V določenem času imamo ogled proge in zbrano poslušanje nasvetov
trenerja.
▪ Pred štartom se dobro ogrejem in se skoncentriram na samo vožnjo.
Ponavljam navodila in progo, sledim tekmovalkam pred mano, če se
je na progi slučajno pojavila kakšna "zanka".
▪ Odpeljemo dva teka med obema tekoma nekaj malega pojem za
energijo - čokoladico. Veliko časa ni.
▪ Po končanem tekmovanju sledi še razglasitev rezultatov in podelitev
medalj.
▪ Pospravim svoje stvari v zelo velik nahbtnik, se usedem v kombi in
se odpeljemo domov.
▪ Doma vse smučarske stvari razpakiram, se stuširam in utrujena
smuknem v posteljo.
Nika Tomšič je mlada nadebudna smučarka, ki je na smučeh stala
že pri vsega dveh letih. Straši so jo vpisali smučarsko šolo. Pod
vodstvom učitelja je skupaj s preostalimi otroci vadila vsak konec
tedna. »Po končanih tečajih sem z resnejšim treniranjem tega
športa pričela pri šestih letih,« nam je svoje začetke opisala šestnajst letna
Rušanka, rojena v Kranju. Od vsega začetka je članica smučarskega kluba Branik,
kjer trenutno vadi pod vodstvom Mitje Dragšiča in njegovega pomočnika
Domna Jaunika. Pove, da ni preteklo veliko časa, ko se je udeležila prvega
tekmovanja. »Starši so me vozili na komercialna tekmovanja po drugih slovenskih
smučiščih ter v sosednjo Avstrijo. Pričela sem z malo manj zahtevnimi
tekmami, z leti pa sem začela hoditi na vse bolj zahtevne tekme doma ter v
tujini, kjer je konkurenca velika.« Prav za to so treningi naporni. »Poleti imamo
kondicijske treninge pet- do šestkrat na teden po uro in pol. V pripravljalnem
obdobju hodimo na tuje ledenike smučat. To traja od septembra do decembra.
V tem času imamo za sabo že do petdeset dni smučanja. Tekme se nam
začnejo v decembra. Od takrat smo do konca marca skoraj vsak dan na snegu
po skoraj pet ur. Čez vikend pa tekmujemo.« V tehničnih disciplinah se Nika
zgleduje po Mikaeli Shiffrin, Lindsey Vonn jo navdušuje v hitrih disciplinah.
Sama je sicer najprej tekmovala samo v veleslalomu, ob prestopu k mlajšim
deklicam pa je začela tudi s slalomom in superveleslalomom. Smuk je prišel
na vrsto še le v mladinskih vrstah. V minuli sezoni se lahko v konkurenci svojih
vrstnic pohvali z naslovom državne prvakinje v veleslalomu ter superveleslalomu,
zmagala pa je tudi na mednarodni tekmi v slovaški Vratni. Letos pa je
ob prej omenjenih disciplinah v državnem prvenstvu slavila še v slalomu, v
mednarodni konkurenci je osvojila zagrebško Sljeme. Za vse dosežke je bila
nagrajena letos, ko je častno nastopila kot predtekmovalka na Zlati lisici.
Njeno vožnjo je spremljal tudi Andrea Massi, ki je z mlado Mariborčanko na
koncu tudi vzpostavil kontakt.
Ob vsem pa Nika ni pozabila na svojo izobrazbo, ki jo pridobiva v športnem
razredu na II. Gimnaziji v Mariboru. Kljub disciplini ter vestnosti, ki jo Nika premore,
pa priznava, da ji brez podpore staršev ne bi uspevalo. »Starši se mojih
dosežkov veselijo in me pri tem vzpodbujajo. Nikoli me ne silijo na trening ali
tekmo. Seveda so mi starši vcepili mišljenje, da je za smučanje pomemben
sleherni trening. Zmeraj me ne glede na uro peljejo na trening. Najverjetneje
pa ni potrebno posebej razlagati, da me tudi finančno podpirata, kar pa
seveda ni lahko, saj gre na sezono kar veliko denarja. Veliko je odrekanja tudi
z njune strani,« pogovor zaključi Nika, ki se želi v kar najkrajšem času prebiti
med najboljše svetovne smučarke.
FILIP FLISAR SVETUJE
"Opažam, da dosti mladih v prvi vrsti nima svoje
goreče želje po uspehu, temveč le trenirajo, ker to
želijo starši oziroma zaradi kakšnih drugih razlogov.
Za uspeh rabiš v prvi vrsti željo, da boš dosegel nekaj
velikega, željo, da boš enkrat najboljši in to je tudi
motivacija, ki te bo gnala v težkih trenutkih kariere. In na osnovi te
želje si lahko zastaviš cilj! Zraven tega se je pa treba zavedati, da je
uspeh pretežno v tvojih rokah in da ne moreš pričakovat uspeha, če
boš zgolj treniral in delal samo to, kar ti rečejo trenerji. Vedno moraš
sam razmišljat, kje so tvoje šibke točke in kako jih lahko izboljšaš, da
boš stopil iz povprečja."

torek 12. aprila 2016 ROKOMET ŠPORTNIUPI 15
ROKOMETNO ZDRUŽENJE MARIBOR BRANIK
Brez podmladka ni prve lige
Ustanovljeno je z namenom razvoja mladih rokometašev. Mariborski
prvoligaš tako ima podmladek
Vzpon mariborskega rokometa v zadnjem obdobju je razveselil
številne športne navdušence v mestu ob Dravi. Glavna zasluga gre
rokometnemu klubu Maribor Branik, ki nas je razvadil s številnimi
uspehi doma kot tudi v Evropi. Vendar pa le malokdo ve, da vsega
tega ne bi bilo, če ne bi obstajalo tudi rokometno združenje Maribor Branik,
ki tesno sodeluje z vijoličastimi. Ustanovljeno je z namenom razvoja mladih
rokometašev, brez katerih pa noben rokometni klub ne bi mogel tekmovati v
družbi najboljših slovenskih ekip. Mariborski prvoligaš ima tako podmladek, ki
tekmuje pod omenjenim rokometnim združenjem.
Trenutno tekmuje pet selekcij in mini rokomet. To so MDB, MDA, SDA,
kadeti in mladinci. Večina klubov si želi lastne igralce v članskih vrstah. Nič
drugače ni niti pri Mariborčanih, ki v članski ekipi želijo v bodoče videti kar
največ doma vzgojenih igralcev. »Velik uspeh za naš klub je povabilo igralca v
slovensko reprezentanco. Nekaj fantov iz kadetske ekipe se redno udeležuje
reprezentančnih zborov. Izidor Budja, Benjamin Fortner in Luka Strašek v
preteklosti se je zborov udeleževal tudi Domen Rožman,« nam najperspektivnejše
mladce našteje Jože Perčič, ki trdi, da je rokomet hitra in dinamična igra,
zaradi česar jo učenci v osnovnih šolah hitro vzljubijo. Veliko vlogo ima v prvih
letih še trener ki mora biti zabaven, in prijazen. V klubu je veliko takih, ki so ob
tem še strokovno podkovani.
»Veseli smo, če kakšnega fanta spravimo iz ulice in ga “zastrupimo” z rokometom.
V prvih nekaj letih igranja ne dajemo poudarka na rezultate, temveč na
individualnem delu in učenju najrazličnejših rokometnih veščin. V kasnejših
obdobjih naučeno združujemo z dobro taktično in telesno pripravo.«
MLAJŠI DEČKI
STAREJŠI DEČKI
KADETI
MLADINCI

16 ŠPORTNIUPI KOŠARKA torek 12. aprila 2016
ŽKD MARIBOR
»Glavne« na desnem bregu
Nogomet se je iz ulic preselil v klube in šole. Pimplanja, šikanja,
dribljanja je vse manj. Vedno bolj je pomembno tekmovati in zmagati
Z
ugasnitvijo KK Maribor je štajerska prestolnica ostala brez moške
košarke v popularni dvorani Tabor. Na levem bregu sicer še deluje
AKK Branik, a ti nastopajo v dvorani Lukna. Na drugi strani reke Drave
tako čast košarke rešujejo dekleta Ženskega košarkarska društva
Maribor, ki z izjemo sezone 2013/2014 nastopajo v družbi najboljših ekip v
državi in se redno uvrščajo med najboljše štiri ekipe v Sloveniji. Pod vodstvom
enega od najbolj znanih košarkarskih trenerjev v zgodovini slovenske ženske
košarke Sergeja Ravnikarja Maribor uspešno tekmuje in hkrati pomlajuje
ekipo. Dolgoročno želijo doseči, da bo članska ekipa v celoti sestavljena iz
košarkaric vzgojenih v domači šoli košarke.
Trenutno v ŽKD Mariboru trenira nekaj čez 100 deklet. Od članske kategorije
pa vse do najmlajših, skupine do devet let. Nad dekleti dnevno bdijo še štirje
trenerji mlajših kategorij. Andrej Kuzma kot pomočnik članskega trenerja in
trener mladink ter kadetinj. Filip Džeba in Suad Šabotić skrbita za pionirski
pogon, nekdanja igralka in zdajšnja podpredsednica kluba Janja Meglič pa se
vključuje pri delu z najmlajšimi in trenutno vodi ekipo U-11. »Že leta se trudimo
v Mariboru ohranjati zdrav mladinski pogon iz katerega nastaja vse večje
jedro članske ekipe. Organiziranost pri mladih je iz leta v leto boljša, velika
zahvala pa gre tukaj trenerjem. Ti se zalagajo na vseh področjih za nenehen
napredek. Kljub temu pa se zavedamo, da imajo pri vsemu veliko vlogo tudi
starši igralk, ki v pomoč pri organizaciji in izvedbi vsega dogajanja vlagajo
ogromno svojega časa in energije. Želimo ostati na realnih tleh ter rasti v
okviru svojih zmožnosti. Pri nas vsaka deklica šteje.«
Kot pomemben projekt v mestu pod Pohorjem smatrajo tudi delom po
osnovnih šolah, ki je osnovna baza igralk za klubske selekcije. Trenutno njihovi
trenerji vadijo z otroci od 1. do 5. razreda na šestih osnovnih šolah: OŠ Borcev
za severno mejo, OŠ Ludvika Pliberška, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Tabor I,
OŠ Franca Lešnika – Vuka (ŽKK Slivnica). Dobro delo se odraža tudi v rezultatih.
V minulem mesecu so namreč starejše pionirke do petnajst let obdržale
tradicijo in se znova uvrstile na finalni turnir Mednarodne lige – MŽRKL. Po
lanskoletnem srebru v kategoriji do sedemnajst let so letos kategorijo mlajše,
v svoji prvi mednarodni sezoni bile med štirimi najboljšimi ekipami. »V klubu
smo lahko ponosi in veseli, da imamo te punce. Lani so letnice 1998 bile v
finalu, letos so enak dosežek ponovile tri leta mlajše. Če k temu prištejemo še
lanske državne Final Foure letnikov 2000 in 2002, je dokaz, da lahko optimistično
gledamo v prihodnost,« zaključi trener starejših pionirk Filip Džeba.

torek 12. aprila 2016 KOŠARKA ŠPORTNIUPI 17
AKK BRANIK
»Cilj je, da otroci na trening pridejo
z veseljem«
Nadobudni košarkarji se pri Braniku najprej srečajo z Rajkom Kršičem,
ki je v preteklosti treniral tudi Vujačiča
Maribor trenutno nima članskega prvoligaša, ima pa velik potencial,
saj skoraj 600 otrok v mestu in okolici meče na koš v šolah,
sekcijah in klubih. Akademski košarkarski klub Branik je trenutno
edini, ki ima pokrite vse selekcije. Člani se celo borijo za prvo ligo,
toda treba je pogledati, kako je z mladinskimi selekcijami.
Začeli smo pri najmlajših in se oglasili pri Rajko Kršiču. V klubu že poldrugo
desetletje skrbi za naraščaj, v preteklosti je pri njemu vadil tudi Saša Vujačić.
»To je edini razlog, zakaj imam kabelsko televizijo,« nam je smeje povedal Rajko.
A pri delu z najmlajšimi je drugače. Košarko je treba približati tako, da jo
vzljubijo. »Pomembno je, da na trening pridejo z veseljem. Če so z veseljem
prišli, bodo tudi z veseljem odšli iz treninga. Le to je dokaz, da delamo v pravi
smeri,« pravi Rajko in dodaja: »Vsak otrok je poseben, ampak vsi imajo radi
žogo. Pomembno je, da se spustiš v njihova leta. Ko si tam, jim lažje pojasniš,
kaj želiš od njih. Da igrajo z žogo, jo ulovijo in težko izgubijo, da se naučijo
voditi žogo ter gibati z žogo in brez nje.«
Ustvarjati košarke talente v mestu, kjer ni prvoligaša, ni lahko. »Maribor je vedno
imel perspektivo, drugače na sceno ne bi prihajali košarkarji iz Maribora.
Imam določeno kilometrino v tem delu, nekateri igralci nastopajo po Evropi,
ali pa so šli čez lužo in še zdaj tam igrajo. Pomembno je, da če hočeš, da drevo
stoji, rabi korenine, drugače ne bo stalo.« Asistent mu je trenutno najvišji Mariborčan,
214 centimetrov visoki Davor Barovič. »Skozi življenje sem se naučil,
da moramo delovati kot ena družina, da gremo v isto smer. Pomembno je, da
Davorja spoštujejo. Ne samo kot človeka, ampak najbolj zaradi znanja.« Vsi
želijo vrhunski NBA. »Ta, ki ima določen cilj je dobrodošel. Življenja brez cilja
ni. Moraš priti do točke, ko si starejši in rečeš, poskusil sem pa ni šlo kot bi
lahko, a nisem. Nekateri otroci imajo v sebi to, da so z žogo od jutra do večera.
Nekoč so bila igrišča polna, zdaj je drugače, saj hočejo skozi računalniške
igrice priti do rezultata, ker mislijo, da je tako tudi na igrišču. Vedno pravim,
da si morajo z delom priboriti rezultat.«
A brez vzornikov ne gre. Maribor nima prvoligaša. Koliko bi bilo lažje, če imaš
v mestu vzornike, prvoligaše? »O takšni motivaciji potem sploh ne bi govorili,
ampak za mesto Maribor ne sme biti cilj, da bi bil zgolj med prvoligaši, temveč
da čez nekaj let naredi korak naprej na mednarodnem področju. Najbolj
pomembno je, da imamo domače igralce. Smo narod, ki nima v izobilju
ekstremno visokih ljudi, vendar krila in branilce lahko brez težav ustvarjamo.
Tisto, kar manjka, pa nabaviš drugje.«
Delo z mladimi ali vrhunski rezultati članov so zmeraj tema v prostorih, kjer ni
veliko priložnosti za enakovredno kosanje z bogatejšimi klubi. »Eni pravijo, da je
cilj, da bi bili prvi z mlajšimi selekcijami. Velikokrat se zgodi, da klubi, ki so bili prvaki
v mlajših selekcijah, potem nikogar več nimajo. Moraš gledati za razvoj. Ni
pomembno, da zgolj dokonča fakulteto, ampak da se prebije do realnega dela.
Potrebuje prakso. Tako je povsod, tudi v športu,« je zaključil priljubljeni Rajko.
RAJKO
KRŠIČ
trener
mlajših selekcij
»Vsak otrok je poseben,
ampak vsi imajo radi
žogo. Pomembno je,
da se spustiš v njihova
leta. Ko si tam, jim lažje
pojasniš, kaj želiš od
njih. Da igrajo z žogo, jo
ulovijo in težko izgubijo,
da se naučijo voditi
žogo ter gibati z žogo
in brez nje. Eni pravijo,
da je cilj, da bi bili prvi
z mlajšimi selekcijami.
Dostikrat se zgodi, da
klubi, ki so bili prvaki v
mlajših selekcijah, potem
nikogar več nimajo.
Moraš gledati na razvoj.
Ni pomembno, da zgolj
dokonča fakulteto,
ampak da se prebije do
realnega dela.«

18 ŠPORTNIUPI HOKEJ NA LEDU torek 12. aprila 2016
HOKEJSKI CENTER MARIBOR
Za nove generacije hokejistov
V Mariboru združili hokejiste iz vseh koncev in krajev
ALEŠ
BURNIK
glavni trener
"Uspela nam je izredna sezona -
združiti fante iz sedmih klubov in
dveh držav v eno ekipo. Ponuditi
odlične pogoje za športni in osebni
razvoj. Kdor se je zavedal vrednosti
te ponudbe, je to znal izkoristiti za
hokejsko rast in naložbo v življenju.
Mnogo fantov je zelo napredovalo.
Kdor pa je iskal bližnjice, je pač
odnesel malo manj."
O
hokejsko drsalnem klubu Maribor smo v
prejšnjih številkah že poročali. V tokratni se
bomo posvetili njihovemu podmladku in sicer
selekciji kadetov (U16), kjer imajo šestnajst
hokejistov, ki so člani mariborskega kluba in prihajajo iz
Maribora, Bleda, Tržiča, Beograda ter Novega Sada. Na
tekmah pa jim pomaga še šest fantov iz Celja, ki sicer trenirajo
v domačem klubu. Tako imajo veliko ekipo, s katero
se enakovredno kosajo v državnem prvenstvu.
S pripravami so pričeli šele sredi avgusta 2015, saj so
želeli, da fantje od drugod pred naporno sezono izkoristijo
počitnice in bivanje doma. V tem času so trenirali
po programu kondicijskega trenerja Aleša Voha, prof.
športne vzgoje in vodjo splošne telesne priprave v Hokejsko
drsalnem klubu Maribor. Sedemnajstega avgusta so
pričeli s treningi na ledu, kondicijskimi pripravami, tujci so
imeli tečaj slovenščine za lažji vstop v novo šolsko leto.
Pristop k programu je že celo sezono na visokem nivoju,
prizadevnost na treningih pa velika. Fantje imajo hokej
radi, želijo si napredka tako na področju hokejskega
znanja kot na področju telesne priprave.
Trenažni proces je skrbno načrtovan in voden pod
strokovnim vodstvom kompetentnih trenerjev. Glavni
trener je Aleš Burnik, prof. športne vzgoje in trener hokeja,
pomaga mu Mike Marshalla iz Kanade. V začetku
sezone so imeli nekaj manjših problemov z disciplino
kot so točnost, spoštovanje pravil, red v garderobi ter
nešportni prekrški na tekmah. A so z ustreznim pristopom
in načrtnim delom te nevšečnosti postopoma
odpravili. Izpeljali so stosedemdeset treningov na ledu,
dvaindvajset prvenstvenih tekem, štiri prijateljske in šest
turnirskih ter trideset treningov izven ledu. Organizirali
so tudi nekaj družabnih srečanj, katerih cilj je bil druženje,
spodbujanje timskega duha, sprejemanje drugačnih
kultur, razumevanje pomena zdrave športne vadbe in
spoštovanje športnega načina življenja. Fantje so glede
na hokejsko znanje in sposobnosti dali vse od sebe,
borili so se do konca in v državnem prvenstvu dosegli
šesto mesto. Najpomembneje je, da so individualno in

torek 12. aprila 2016 HOKEJ NA LEDU ŠPORTNIUPI 19
kot ekipa (ne smemo pozabiti, da
prihajajo iz različnih kulturnih okolij)
dosegli velik napredek, kar se bo
pokazalo v prihajajočih sezonah.
V šoli so fantje solidni, nekateri bolj,
drugi malo manj uspešni, kar je v največji
meri odvisno od ambicij in ciljev,
ki so si jih na tem področju postavili.
Na vseh šolah so učitelji razumevajoči
in pripravljeni pomagati.
Hokejistom so na voljo tudi v času
izven pouka, razumejo šport in
spoštujejo njihove želje na športnem
področju. Zadovoljni z opravljenim
delom, zrejo v novo sezono
optimistično. Želijo si predvsem
dovolj vztrajnosti in strpnosti vseh
udeležencev, saj se zavedajo, da so
rezultati odraz trdega in strokovnega
dela večih let.
ANTONIJE
BOGDANOVIĆ
"HCM je hokejski center, ki je nastal
leta 2015 in je dobro organiziran.
Seveda je bilo nekaj napak
iz naše strani in strani organizatorja,
v začetku se to hitro zgodi.
V HCM sta pomembna hokej in
šola. Hokejisti prihajamo iz Srbije,
Slovenije, Hrvaške, Bolgarije in
vsi se razumemo, pomagamo in
se družimo. Vse to ustvarja super
vzdušje, na podlagi katerega
lahko napredujemo na mnogo
področjih (hokej šola, osebni
razvoj). Za letos lahko povem, da
smo vsi napredovali na vseh področjih
in da smo zadovoljni, kako
v projektu HCM skrbijo za nas in
nam pomagajo."

20 ŠPORTNIUPI TENIS torek 12. aprila 2016
ŽELEZNIČARSKI TENIŠKI KLUB MARIBOR
Nekdanji as vzgaja nov rod
Igralke in igralci, ki jih trenira Iztok Božič, kvalitetno napredujejo na
vseh področjih, kar še posebej velja za Evo Zagorac in Sašo Klaneček
Eva Zagorac in Saša Klaneček sta najperspektivnejši igralki Železničarskega
teniškega kluba Maribor. Kljub mladim letom obe dosegata
vidne rezultate tako v Sloveniji kot tudi na mednarodnih turnirjih.
Obe redno trenirata pod vodstvom trenerja Iztoka Božiča ob pomoči
Mato Sušaca, Tomaža Berendijaša in ostalih. Iztok Božič je bivši teniški
profesionalni igralec. V svoji dolgoletni karieri je bil vedno eden od vodilnih
igralcev slovenske reprezentance v Davisovem pokalu in drugih ekipnih
tekmovanjih. Kot prvi Slovenec se je prebil med prvih 200 najboljših igralcev
na svetu. Igral je na vseh turnirjih za Grand Slam (Australian open, Roland
Garros, Wimbledon in US Open), osvojil je srebrno medaljo na Mediteranskih
igrah in bil tudi udeleženec Olimpijskih iger v Barceloni leta 1992. Že od
leta 2003 trenira igralce in igralke v Železničarskem teniškem klubu ter na
njih prenaša svoje znanje, ki ga je pridobi najprej kot teniški profesionalec in
sedaj še kot trener z več kot desetletnimi izkušnjami.
Igralke in igralci, ki jih trenira s svojimi sodelavci, kvalitetno napredujejo na
vseh področjih, kar še posebej velja za Evo in Sašo. Eva Zagorac je že kot
mladinka s svojimi mednarodnimi rezultati opozarjala na svoj potencial.
Seveda je bila že od samih začetkov v krogu najboljših igralk v Sloveniji in
tudi stalna reprezentantka. Ob tem v različnih kategorijah dosega odmevne
rezultate tudi na mednarodnih turnirjih. Po uspešno končani II. Gimnaziji se
je odločila, kljub študiju na fakulteti za agronomijo odločila, da se preizkusi
tudi v profesionalnem tenisu. V zadnjem letu je naredila velik skok na ženski
profesionalni lestvici WTA, kjer trenutno zaseda 752. mesto. V letošnjem
letu je cilj dvajsetletne Mariborčanke preboj med 400 najboljših igralk na
svetu, do leta 2019 pa morda celo med prvo stoterico. Kljub vsemu pa je
Eva vedno pripravljena igrati z mlajšimi igralkami in jim pomagati na njihovi
teniški poti. To sedaj počne s Sašo Klaneček, ki spada med najboljše mlade
teniške igralke v Sloveniji. Odlikujejo jo izredna disciplina in pripravljenost na
trdo delo ter velika ambicija postati vrhunska teniška igralka. Poleg dejstva,
da je uspešna dijakinja II. Gimnazije v Mariboru, redno igra tudi mednarodne
turnirje, kjer dosega odmevne rezultate. Sedemnajstletnica se trenutno
nahaja na svoji prvi seriji profesionalnih turnirjev v Grčiji, na katere se je
intenzivno pripravljala.
Saša Klaneček
Iztok Božič
Eva Zagorac

torek 12. aprila 2016 JADRANJE ŠPORTNIUPI 21
ŽAN LUKA ZELKO
Tudi v Mariboru se jadra
»Iz olimpijskih iger želim prinesti zlato medaljo,« je samozavesten
tekmovalec Društva Maraktiv Maribor.
Nogomet, košarka, rokomet, smučanje so športi, s katerimi se
ukvarja največ mariborske mladine. A Žan Luka Zelko ni eden
izmed njih. Ukvarja se s športom, ki je kljub reki Dravi precej nenavaden
v našem mestu. Leta 2003 se je enaindvajsetletnik pričel
ukvarjat z jadranjem prav na reki Dravi. Navdušil ga je oče, ki se je prav tako
ukvarjal s tem športom.
Pred osmimi leti je doživel vrhunec svoje kariere, ko je nastopil na svetovnem
prvenstvu. Drugo mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v
razredu Laser Radial (leta 2011), tretje mesto na članskem svetovnem in
evropskem prvenstvu v razredu Laser Radial (2015) so rezultati na katere je
Zelko najbolj ponosen. Na članskem svetovnem prvenstvu v razredu laser
standard pa se je uvrstil v zlato skupino in s tem potrdil še olimpijsko normo
Slovenije za nastop na olimpijskih igrah v Londonu. Trenutno si močno
prizadeva izpolniti še to za nastop v Riu, želje pa niso skromne. »Iz olimpijskih
iger želim prinesti zlato medaljo,« je samozavesten tekmovalec Društva
Maraktiv Maribor. »Po navadi treniram izven Slovenije. Čez zimo se nahajam
na Kanarskih otokih, kasneje, ko pa se prične sezona, pa treniram kar na
prizoriščih tekem. Na takšnih treningih nas je tudi po petdeset jadralcev
iz celega sveta.« Na teden opravi tudi do dvajset treningov. V to so všteti
kondicijski in jadralni. »Večino časa moč kondicijskih treningov podrejamo
jadranju, ki pa je prav tako odvisno od vremenskih pogojev. Če piha močan
veter, jadramo tudi po tri ure. Takrat sledi samo regeneracijski trening na
kolesu ali fitnesu. Ob slabših pogojih pa po treningu opravimo zahteven trening
z utežmi.« Ker sam tekmuje v razredu Laser Standard, občasno tudi v
Laser Radial, je njegov vzornik najboljši 'laserist' vseh časov, Brazilec Robert
Scheidt. Vzgleduje se tudi po Vasiliju Žbogarju, ki je za Slovenijo osvojil kar
dve olimpijski medalji v razredu Laser Standard.
Ves čas mu ob strani stojita starša, brez katerih bi težko uspel v svoji
panogi. »Sta ob meni, ko zmagujem, se borim z najboljšimi in sta prva, ki mi
pomagata, ko mi gre kaj narobe. Menim, da je zelo težko postati vrhunski
športnik, če nimaš za seboj družine, ki te podpira v dobrem in slabem.«

22 ŠPORTNIUPI ODBOJKA torek 12. aprila 2016
ODBOJKARSKI KLUB NOVA KBM
Mlade mariborske odbojkarice
zbirajo trofeje
Po vzoru nogometašev imajo tudi odbojkarice svojo B ekipo,
ki nastopa v drugoligaškem tekmovanju
KAJA
KEGLEVIČ
kapetanka
ekipe
»V letošni sezoni smo bile blizu,
če ne samemu vrhu II. državne
lige pa vsaj drugemu mestu.
Splet okoliščin pač ni bil na naši
strani, a smo lahko z osvojenim
četrtim mestom vseeno zadovoljne.
Zdaj smo z mislimi že
povsem usmerjene v nadaljevanje
kadetskega prvenstva, ki je
za našo generacijo zagotovo
vrhunec sezone. Mladinski državni
naslov smo namreč osvojile,
me mlajše, pa si nedvomno
želimo tudi še kadetskega.«
Odbojkarska sezona še zdaleč ni zaključena, četudi
se je redni del druge državne odbojkarske
lige že končal. Kot običajno je v njej sodelovala
tudi druga ekipa Odbojkarskega kluba
Branik in kar nekaj časa je kazalo, da se bo borila za sam
vrh vzhodnega ligaškega dela. Kljub četrtemu mestu pa
so na koncu zadovoljne tako igralke kot tudi trener.
Nedvomno ekipa Nove KBM Branika, ki nastopa v drugoligaškem
tekmovanju velja za najmlajšo v ligi. Sestavljajo
jo po večini kadetinje, ki jih dopolnjujejo mladinke.
Ker v mariborskem ženskem odbojkarskem klubu že leta
sistematično vzgajajo mladi kader, je povsem razumljivo,
da v tako imenovani ekipi Nove KBM Branik II ni niti
ene igralke, ki bi po starosti sodila med članice. »Druga
liga je za nas vsekakor izziv, je pa hkrati tudi odlična
priložnost za pridobivanje tekmovalnih izkušenj za naše
mlade igralke«, razloži trener Sebastijan Zorenč.
V letošnjem letu so mlade bankirke odlično pričele
sezono. V prvem delu so klonile le proti odbojkaricam
iz Mislinje in Slovenj Gradca. Slednjim so se v drugem
delu oddolžile, prve pa niso uspele premagati nit v
drugo. »Žal je prišlo tudi do kakšnega spodrsljaja, v
mislih imam predvsem tekmo proti Ptuju na domačem
parketu, medtem ko bi poraz proti Prevaljam lahko
bolj pripisal nesrečnim okoliščinam, ki smo jih imeli s
poškodbami obeh podajalk. Kljub temu sem s sezono
zadovoljen, predvsem zaradi napredka ekipe. Seveda pa
igralke v prihodnje čaka še veliko trdega, če bodo želele
vstopiti v prvo moštvo Branika in se boriti za lovorike«.
Da je sodelovanje v Drugi državni ligi in delo na treningih
obrodilo sadove, je dokaz tudi, da so prav te mlade
igralke ob podpori dveh mladink iz prvega moštva
Branika sredi sezone osvojile prvo mesto na mladinskem
državnem prvenstvu, in sicer pod trenersko taktirko
Sebastijana Škorca. To je le potrditev, kako pomembno
je za mlade igralke pridobivanje izkušenj v članskem ligaškem
tekmovanju. In tudi zato so v klubu optimisti glede
kadetskega prvenstva, ki se zaključi v maju. Branikovke
namreč v kadetski ligi še ne poznajo poraza in se bodo
zagotovo uvrstile na zaključni turnir tega tekmovanja.
Do naslova pa pot zagotovo ne bo lahka, saj bo večina
igralk te ekipe v tej starostni kategoriji lahko nastopala
še naslednje leto.
Vsekakor gre za prespektivne igralke, ki jih bomo že čez
nekaj let lahko videli tudi v prvem moštvu Branika in
bodo takrat krojile sam vrh slovenske ženske odbojke.

torek 12. aprila 2016 ODBOJKA ŠPORTNIUPI 21
ODBOJKARSKI KLUB MARIBOR
Z najdaljšo tradicijo v Sloveniji
Odbojkarska šola dela zelo kvalitetno in igralci, vzgojeni v klubu,
sodijo v sam vrh evropske, če že ne svetovne odbojke
Odbojkarski klub Maribor je moški športni kolektiv z najdaljšo odbojkarsko
tradicijo v Sloveniji. V okviru odbojkarske šole OK Maribor
pa se s tem športom ukvarja skoraj 150 otrok iz Maribora ter
okolice. Njihova odbojkarska šola dela zelo kvalitetno in igralci,
vzgojeni v klubu, sodijo v sam vrh evropske, če že ne svetovne odbojke in so
pomemben člen vseh uspehov slovenske odbojke v zadnjih letih. Naštejemo
samo nekatere vrhunske odbojkarje, ki izhajajo iz mariborske odbojkarske
šole: Alen Pajenk, Alen Šket, Matevž Kamnik in Sebastjan Škorc (do nedavnega
tudi igralec in trener mariborskega kluba), ki so kot člani ekipe ACH
Volley postali zmagovalci evropskega pokala CEV in finalisti lige prvakov.
Tu so še bivši reprezentanti Slovenije Dragan Radović, Tomaž Horvat, Iztok
Žitnik, Mišo Pušnik, pa starejši Peter Možič, Bruno Najdič in še bi lahko
naštevali. Našteti igralci so dokaz, da je delo kluba na visoki ravni in da ima
njegovo delovanje velik pomen za slovensko odbojko.

24 ŠPORTNIUPI GIMNASTIKA torek 12. aprila 2016
ŠPORTNO DRUŠTVO CENTER MARIBOR
Nadaljujejo 100 letno tradicijo
Najodmevnejša imena mariborske gimnastike so vsekakor Leon Štukelj,
Josip Primožič-Tošo, Drago Šoštarič, Toni Piletič, Bane Tripkovič
Športno društvo Center Maribor spada med najstarejša športna
društva v Mariboru, saj letošnje leto praznujejo 109. obletnico
obstoja. V njihovih vrstah je tekmovalo nekaj vrhunskih telovadcev,
ki se lahko pohvalijo z nazivom najboljših v državi, Evropi in svetu.
Najodmevnejša imena mariborske gimnastike, ki so jih zastopala so vsekakor
Leon Štukelj, Josip Primožič- Tošo, Drago Šoštarič, Toni Piletič, Bane
Tripkovič in mnogi drugi.
Z vztrajnostjo in trdim delom tudi mlade generacije telovadcev in telovadk
dokazujejo, da društvo še vedno nadaljuje bogato tradicijo pri vzgoji
uspešnih telovadcev. Naši telovadci se v zadnjih letih redno uvrščajo v
reprezentanco Slovenije in jo zastopajo na mladinskih in članskih svetovnih
ter evropskih prvenstvih, svetovnih pokalih, univerzijadah, sredozemskih
igrah in ostalih največjih tekmovanjih. Z naslovi državnih in pokalnih prvakov
ter prvakinj ter udeležbami na reprezentančnih tekmovanjih za mlajše
kategorije pa dokazujejo, da tudi pri mlajših kategorijah vzgajajo dobre
telovadce in telovadke, ki bodo konkurenčni tudi v starejših kategorijah na
mednarodnem nivoju. Z željo po novih olimpijskih, svetovnih in evropskih
prvakih vztrajno hodijo po začrtani poti ter nadaljujejo bogato tradicijo, ki so
jo zapustili največji asi tega športa.
Peter Lampret

torek 12. aprila 2016 TRENERSTVO ŠPORTNIUPI
MARCK GORAN LORENCIN
Brez popuščanja že dvajset let
"Marsikdo v meni vidi sodobnega Špartanca. Ne le zaradi življenjske
filozofije, temveč tudi zaradi atmosfere, v kateri potekajo moji treningi"
Avtor, predavatelj, trener ter mentor, so besede, ki na kratko opišejo
Marcka Gorana Lorencina. Z izbranko Špelo živi v Mariboru, kjer
si je ustvaril tudi družino. “Imava štiriletnega sina Lorenza ter
dojenčico Lili, ki je dopolnila še le eno leto,” se pohvali dvainštiridesetletni
osebni trener, ki je svoj čas treniral tudi najbolj znanega brkatega
Mariborčana Filipa Flisarja. “Tega je sicer že dolgo, vseeno pa imam zelo
lepe spomine na treninge s Filipom. Dve sezoni sva odlično sodelovala. Ko
sva začela je imel kar nekaj težav s hrbtom, kar sva morala sanirati. Oba bi
lahko povedala kako luštno anekdoto iz tega obdobja.“ Sicer se s treningi
profesionalno ukvarja že več kot dvajset let, Filip pa ni edini znan obraz, ki
je vadil pod Lorencinovo taktirko. “V tem času se je res že zvrstilo kar nekaj
imen. Če začnem brskati po spominu, se bojim, da ne bom omenil vseh.
A vsako leto sodelujem z enim ali dvema vrhunskima športnikoma, včasih
kondicijsko pripravljam tudi ekipe različnih športnih panog.”
Za šport ga je navdušil oče, ki je še danes aktiven. A igra je prepasla v treninge
različnih športov. “Prva športna ljubezen mi je bila kolesarstvo, nato tek,
karate in prosto plezanje. Več kot pol življenja sem tudi preživel v fitness
centrih, kjer sem dodatno treniral.” Tudi danes trenira vsaj enkrat dnevno.
Kak dan v tednu opravi tudi po dva treninga, dan brez treninga je redkost.
“Zame to ni nič posebnega, že celo življenje zelo konsistentno treniram in
sem navajen takšnega ritma.” Pravi, da se posebej ne promovira. Najboljša
reklama zanj so direktna priporočila zadovoljnih strank ter njihovi rezultati.
In v čem se razlikuje od ostalih trenerjev? “Trening, ki ga izvajam, je mešanica
elementov gimnastike, atletike, dviganja uteži, kondicijskega treninga in
različnih športnih disciplin. Za vse kar zagovarjam se trudim biti čim boljši
zgled. Že več kot dvajset let, brez nihanj, ostajam v formi, kot jo imam danes.
Nikdar nisem imel nobenega odmora, konstantnost se splača.” Pri treniranju
ne uporablja klasičnih fitness naprav, glavno orodje je telo posameznika, poglavitni
pripomočki pa lastna teža in klasični gimnastični rekviziti. “Težko sam
za sebe rečem, da sem edinstven, to bi lažje presodile moje stranke. Marsikdo
v meni vidi sodobnega Špartanca. Ne le zaradi samopreseganja in življenske
filozofije, temveč tudi zaradi atmosfere, v kateri potekajo moji treningi.”Za
prihodnost načrtuje svoje delo še nadgrajevati. Kot novost pa bo svoje objave
pisal še v angleškem jeziku, da mu bodo lahko sledili tudi izven naših meja.
MARC GORAN
LORENCIN
“Trening, ki ga izvajam, je
mešanica elementov gimnastike,
atletike, dviganja uteži,
kondicijskega treninga in
različnih športnih disciplin. Za
vse, kar zagovarjam se trudim
biti čim boljši zgled. Že
več kot dvajset let brez nihanj
ostajam v formi, kot jo imam
danes. Nikdar nisem imel nobenega
odmora, konsistentost
se splača.”

26 ŠPORTNIUPI BORILNI ŠPORTI torek 12. aprila 2016
JUDO: KRISTINA VRŠIČ
»Ob himni je vse poplačano«
Leto 2015 je bilo Kristinino najuspešnejše leto doslej. Postala je
zmagovalka Evropskega članskega pokala v Podčetrtku
Judo je začela trenirati v prvem razredu osnovne šole, zanj pa so jo
navdušili sošolci, ki so se takrat s tem športom že ukvarjali. Govorimo
o Kristini Vršič iz Spodnjega Dupleka. Trenirati je začela zaradi mame,
ki je tako kot vsak starš, želela otroku omogočiti bolj zdravo življenje.
A da bo nekoč dosegala takšne rezultate, takrat niti pomislila ni. »Z judom
se ukvarjam sedaj že sedemnajst let in kot članica judo kluba Duplek, sem
najprej pod okriljem Milana Danka, kasneje pa Ivice Miloševića, dosegla kar
nekaj vidnejših rezultatov.«
Njeni največji uspehi so se začeli leta 2007, ko je na olimpijadi mladih v
Beogradu osvojila tretje mesto. Leto kasneje je na mladinskem evropskem
prvenstvu v Varšavi osvojila prvo mesto in naslov evropske prvakinje.
Mesec dni kasneje pa se je že udeležila mladinskega svetovnega prvenstva
v Bangkoku na Tajskem, kjer je bila sedma. Z mladinskim stažem je končala
leta 2010 s tretjim mestom na evropskem prvenstvu v Bolgariji. »Dve leti
kasneje pa sem v Bukarešti že osvojila tretje mesto in prvo člansko medaljo
iz svetovnih pokalov.« Še četrto evropsko kolajno si je nadela na evropskem
prvenstvu do 23. let v Bolgariji, ko je postala evropska podprvakinja. Leto
2015 je bilo Kristinino najuspešnejše leto doslej. Postala je zmagovalka
Evropskega članskega pokala v Podčetrtku ter dvakrat osvojila tretje mesto
na svetovnih članskih pokalih, Asian Open Taipei in Australian Open Wollongong.
»Z odličnimi rezultati sem pričela tudi to leto, pred kratkim sem
namreč na African Open v Tunisu osvojila drugo mesto, na European Open v
Sofiji pa sedmo.« Ob vseh mednarodnih uspehih smo skoraj pozabili našteti
vse naslove, ki jih je petindvajsetletnica osvojila na domačih blazinah.
»Državna prvakinja sem bila v kategoriji kadetinj, mladink, mlajših članic in
članic. Imam pa tudi kategorizacijo OKS, mednarodnega razreda.«Treningi
juda sicer potekajo vsak dan po dve uri, nujni del treninga pa sta tudi fitness
in tek.« Pogoji za treninge sicer niso najboljši. Trenirajo v "baraki" oziroma
večnamenski dvorani občine. »Lahko vam zagotovim, da znamo vsi člani
našega kluba res ceniti trdnost dela. Kot sem omenila, je pomembna tudi
fizična pripravljenost, pri kateri mi pomaga Andrej Rantaša v sodelovanju
s FIT Tovarno, ki mi kot sponzor omogoča, da pripravljalni treningi pred
tekmovanji potekajo nemoteno, s prehrambenimi dodatki pa mi omogoča,
da lažje prenašam se napore.«
Nosilka črnega pasa (2.dan) se že nekaj let ukvarja tudi s treniranjem mlajših
starostnih skupin, za kar je tudi opravila izpit za inštruktorja juda. »Moram
priznati, da to delo zahteva izredno veliko energije, časa ter odrekanj.
Marsikdo bi pomislil, da delo trenerja ni tako zahtevno kot delo tekmovalca.
Pri tem se zelo motijo. Delo trenerja je veliko bolj utrujajoče, saj za razliko od
tekmovalca sedaj ne skrbiš le zase, vendar za celotno skupino. Svoje trenerje
spoštujem že od samega začetka, odkar pa sem pričela tudi sama trenirati
mlajše tekmovalce, pa so v mojih očeh zrastli še toliko bolj. Velikokrat se dogaja,
da se krivda za neuspeh pripiše trenerju. Človeku, ki živi za šport, žrtvuje
svoje privatno življenje in daje sebe zato, da bi mi tekmovalci imeli najboljše
pogoje. Menim, da tekmovalec ne more biti uspešen, če najprej ne spoštuje
trenerja. Za sebe lahko povem, da sem hvaležna za vsak korak, ki mi ga nekdo
pokaže. Samo tako lahko svoje znanje širim tudi naprej. Delo trenerja mi
pomeni zelo veliko. In najlepše darilo, ki ga lahko dobim od otrok je, ko jim iz
obraza razberem, da so zadovoljni z mojim delom in da me spoštujejo. «A za
tekmovalko med članicami do 48 kilogramov je najbolj pomembna podpora
staršev. »Brez družine, ki ti stoji ob strani v dobrih in težkih trenutkih je
uspeh na katerem koli področju težak. Tako je tudi pri športu. Mene starša
podpirata kolikor je le mogoče. Na začetku sta me vozila po tekmovanjih
in mi omogočala, da sem si pridobivala izkušnje, skozi ves čas pa sta me
podpirala tudi finančno. Judo je namreč šport, ki zahteva kar veliko denarnih
sredstev, predvsem v mlajših starostnih kategorijah, ko še nisi pod okriljem
reprezentance. Vsekakor pa se vse povrne v trenutku, ko zmagaš tekmovanje,
stojiš na največji stopnički in ti začne igrati slovenska himna. To so
najlepši trenutki v življenju, ki se jih ne da opisati z besedami.«
ANDREJA RANTAŠA, TRENER
• Trening je sestavljen iz več faz in ciklov. Od odpravljanja mišičnih
neravnovesji do povečanje relativne moči. To laično pomeni, da
je potrebno razviti moč brez povečanja telesne teže. Bližje kot je
tekmovanje, več je specifičnih vaj, katerih namen je pridobljeno
moč pretvoriti oziroma znati uporabiti v samem športu - judu. To
so vaje kjer je aktivacija centralno-živčnega sistema zelo visoka,
zato jih je treba uporabljati le v določenem časovnem obdobju.
• Trenutni poudarek pri Kristininih treningih je povečanje moči ter
hitre moči v spodnjem delu telesa ter se približati optimalnemu
razmerju moči telesa, ki ga zahteva judo.
• Cilj treningov je izboljšanje fizične zmogljivosti ter preventivno
preprečevanje poškodb.

torek 12. aprila 2016 BORILNI ŠPORTI ŠPORTNIUPI 27
BOKS: SADIK GASHI
Iz Avstrije na trening boksa
V Železničarskem boksarskem klubu vzgajajo nove boksarske
šampione
Kot kaže boks ostaja šport, kjer se rojevajo
izjemne zgodbe mladih fantov na poti
do uspeha. Da pot Dejana Zavca ni bila
niti malo lahka, je že znano. Mladi Sadik
Gashi, ki se je s tem športom pričel ukvarjati pred
tremi leti, pa že piše novo. Od kar se je z družino
preselil v sosednjo Avstrijo, ga njegov oče še
naprej vozi na treninge v mariborski boksarski klub
Železničar.
S trenerjem Igorjem Rašičem namreč odlično sodelujeta,
česar pa ne gre kar tako opustiti. »Fant ima
železno voljo, hkrati pa premore še izjemen talent.
Ima vse predispozicije da postane velik šampion,«
nam razloži Račič, ki sodeluje tudi z vrhunskim
športnim diagnostikom, dr. Mitjem Bračičem. »Ta
testiranja so pokazatelj, ali smo na pravi poti pri
fizični pripravi. Rezultate pa pridom uporabimo
za pripravo treningov. Sadik na testiranjih zmeraj
pokaže boljše rezultate, ki jih na to potrjuje še na
tekmah.«
Mladi oboževalec Mika Tysona je trenutno na domačih
tleh v svoji kategoriji nepremagljiv. Kot največji
Sadikov uspeh se šteje udeležba na lanskem evropskem
prvenstvu v Rusiji za t.i. 'schoolboyse' (dečki
stari 12 - 13 let), kjer mu je žreb namenil odličnega
Gruzijca. Ta je kot 13-letnik nanizal že 150 dvobojev.
»Naj samo opomnim, da je Sadik takrat imel zgolj
deset in je kljub temu tesno izgubil še le po sodniški
odločitvi.« Vsi napori so trenutno usmerjeni na
letošnje evropsko prvenstvo za dečke do petnajst let,
kjer bo slovenski up nastopil sredi junija. Še prej pa
ga v fazi priprav čaka precej preizkusov, od katerih
bo zagotovo najodmevnejši Trophy Podgorica v Črni
gori. Tekmovanje bo na sporedu konec aprila in je na
evropskem boksarskem koledarju EUBC, kar mu daje
še posebno težo.
IGOR
RAŠIĆ
"Fant ima železno voljo,
hkrati pa premore še izjemen
talent. Ima vse predispozicije
da postane velik šampion. Vsi
napori so trenutno usmerjeni
na letošnje evropsko prvenstvo
za dečke do petnajst let,
kjer bo Sadik nastopil sredi
junija. Še prej pa ga čaka
precej preizkusov, od katerih
bo zagotovo najodmevnejši
Trophy Podgorica v Črni gori."
Kompletni pogrebi že od 890 € dalje