Mreznik_marec_2018_www

ežnik

Informacije o ZPM in projektnem managementu

letnik IV, številka 1, marec 2018

2

KAZALO

3 Beseda urednice

4 Uvodna razmišljanja dr. Antona Hauca

6 Napovednik dogodkov in aktivnosti ZPM

6 Zbiranje kandidatur za organe ZPM v novem mandatu

7 Projektni forum 2018

8 Pričenja se izbor Projektni manager leta 2017

11 Poročila

11 Projektni forum ZPM 2017

13 Program Projektni manager leta

15 Program ZPM Ekspert

17 Aktivnosti v MPM LO Ljubljana

18 Aktivnosti v MPM LO Maribor

22 Projekti Slovenije

22 Projekt »Gradnja AC odseka Draženci - MMP Gruškovje«

Projektna zgodovina vseevropskega prometnega omrežja v Sloveniji

30 Projekt »Gradnja AC odseka Draženci – MMP Gruškovje«

Odsek AC od Dražencev do Podlehnika je zaključen, priložnosti za razvoj občine in

v širši okolici se večajo

35 Projekt MAGNA - projekti razvoja Občine Hoče - Slivnica

Proces razvoja občine je proces priprave, zagonov in izvajanja projektov,potrebni

so strateški projekti, potreben je projektni management

47 Projekti in tržni skoki skakalnih smuči Slatnar

Verjeti v zamisel, razviti zamisel, izdelati skakalne smuči po meri uspeha, izvesti projekte in

uspešno obvladati čas

54 Projekt certificiranja za projektne managerje IPMA SloCert 2018

Certificirani projektni managerji pripomorejo k uspešnem izvajanju projektnega poslovanja

63 Prvi izbor Projektni manager leta v Sloveniji

63 Intervju s prejemnico nagrade »Projektna managerka leta 2016

66 Konference s področja projektnega managementa v Sloveniji in v tujini

66 SENET konferenca na Brionih

69 Projektno vodenje v praksi - konferenca

71 Program ZPM IPMA

72 Program Projektna mreža Slovenije – 20 let

76 Zakaj postati član ZPM?

78 Oblike članstva v ZPM

79 Korporacijski člani ZPM

80 Povabilo k objavi člankov v reviji Projektna mreža Slovenije

81 Oglaševanje v ZPM Mrežniku

ZPM mrežnik (elektronski časopis); Informacije o ZPM in projektnem managementu; ISSN 2536-2453.

Uredniški odbor: Mojca Skale (odgovorna urednica), Igor Vrečko, Tanja Arh, Matjaž Madžarac, Jure Kovač, Rok Petje, Andrej Kerin,

Ines Meznarič, Darja Mravinec; Lektoriranje: NOLEKTA, Jasmina Muhič, s.p., Murska Sobota; Oblikovanje: ProMundus d.o.o.; Izdajatelj:

SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PROJEKTNI MANAGEMENT; E-naklada: 1000 izvodov; Izhaja: 3-krat letno (marec, avgust, november);

Facebook: https://www.facebook.com/Slovensko.zdruzenje.za.projektni.management; Spletna stran: http://zpm-si.com/zpm-novicnik;

ZPM mrežnik | Letnik IV, številka 1, marec 2018

3

B e s e d a u r e d n i c e

Mojca Skale

Obeležujemo

tudi 20 let

Projektne mreža

Slovenije.

Spoštovane bralke in spoštovani bralci ZPM Mrežnika.

Za moj prvi uvodnik me je navdihnila mlada pevka Ditka in popevka Ne bodi kot drugi.

Tudi uspešni projekti so tisti, ki so drugačni, izvedeni s srčnostjo in polno mero strokovnega

znanja. Potrebno je predvideti vsa tveganja, pa vendar se v fazi izvajanja soočimo z vedno

novimi izzivi, ki jih je potrebno hitro in pravilno rešiti. Dobra praksa nam marsikdaj pomaga,

najti pa je potrebno tudi svoje inovativne poti. Ne bodimo kot drugi.

Vabimo vas v naše vrste, da skupaj nadaljujemo in morda oblikujemo novo razvojno pot

Slovenskega združenja za projektni management. Udeležite se našega Projektnega foruma

v septembru, kjer boste spoznali našo drugačnost in prepoznali najboljšega projektnega

managerja leta. Veselimo se mladih projektnih managerjev, ki so nam navdih, da nismo kot

drugi. Njihove aktivnosti so pomemben kazalnik, da se tudi mladi zavedajo, kako bodo lažje

in hitreje izvajali svoje delo in naloge.

Obeležujemo tudi 20 let Projektne mreža Slovenije, osrednje in edine znanstveno-strokovne

revije s področja projektnega managementa v Sloveniji in v širši regiji. Iskrena zahvala vsem

dosedanjim urednikom in urednici ter vsem, ki so sodelovali z avtorskimi prispevki in drugimi

nalogami ter tako pripomogli, da je izšlo že 40 številk Projektne mreže Slovenije.

Ob koncu uvodnika si želim, da bomo v ZPM Mrežniku ohranili dobro jedro odličnih

urednikov preteklih let. Hvala jim. Ker pa nisem kot drugi, pričakujte v prihodnjih številkah

tudi kaj novega, drugačnega, pa vendar projektnega. Vabljeni k podajanju vaših predlogov

in prispevkov.

Veseli me, da je dr. Anton Hauc prevzel strokovni del uvodnika in napisal uvodna razmišljanja

ZPM Mrežnika, ki so v nadaljevanju. Vredno jih je prebrati.

mag. Mojca Skale,

urednica ZPM Mrežnika

4

Prepogosto se

podajajo ocene

s »predznakom

negativno«.

U v o d n a r a z m i š l j a n j a

Uspešen projekt, zelo uspešen projekt, manj uspešen

projekt, neuspešen projekt, nesmiseln projekt, predrag

projekt, nepotreben projekt, zelo potreben projekt, enkraten

projekt, zgrešen projekt.

Še bi lahko našli pridevnike, ko se pogovarjamo o

projektih, ko o njih beremo in poslušamo in ko pri tem

še izvemo, da pri katerem projektu ni bilo vse v redu,

da je bila prisotna korupcija, da je bilo nekaj narobe in

podobno. Te ocene so lahko resnične, lahko subjektivne,

politično motivirane, ocene »kar tako«, lahko so

medijsko atraktivne ali celo povsem neresnične. Preden

podamo neko oceno projekta, čeprav samo z navedenimi

pridevniki, moramo razčistiti, kaj uspešen projekt je.

Šele potem lahko sodimo o neuspešnosti ali uspešnosti

projekta.

Zakaj takšen uvod za to izdajo ZPM Mrežnika? Prepogosto

se podajajo ocene s »predznakom negativno«, ne da bi

bilo to dokazljivo in utemeljeno. Zato je najprej sploh

potrebno določiti kriterije, po katerih bomo ocenjevali, ali

lahko projekt označimo kot uspešen ali neuspešen ali celo

nepotreben. Je projekt razvoja novega izdelka, ki je bil

izveden v roku, v okviru planiranih stroškov, s kvalitetnimi

izdelčnimi rešitvami, in katerega proizvodnja ter prodaja

je stekla v roku, uspešen? O takem projektu lahko rečemo

le, da je bil uspešno izveden. Je s tem tudi uspešen? To

seveda ne moremo reči že ob njegovem končanju. To

spoznamo kasneje. Če se morebiti zgodi, da po končanju

projekta prodaja izdelka ne poteka po planu, planiran

rok povračila vloženih finančnih sredstev se odmika,

planirana konkurenčna prednost ni dosežena, potem

lahko ugotavljamo, da projekt le ni uspešen, čeprav je bil

uspešno izveden. Uspešnost ugotavljamo po njegovem

objektnem končanju.

V tej številki ZPM Mrežnika predstavljamo projekte z

intervjuji, pri katerih si postavimo vprašanji o uspešno

izvedenem in uspešnem projektu. Vsekakor lahko

trdimo, da je bila izgradnja prvega odseka avtoceste od

Dražencev do Podlehnika v okviru Projekta gradnje AC

Draženci–MMP Gruškovje uspešna. Trdimo lahko tudi,

da je bila izgradnja tega odseka uspešno zaključena in

je tudi uspešna, saj se promet odvija nemoteno. To lahko

pričakujemo tudi pri drugem odseku, ki bo zgrajen do

dr. Anton Hauc

konca tega leta. S tem je Slovenija končno izpolnila svoje

obveznosti pri izgradnji vseevropskega prometnega

omrežja (TEN-T). Da je projekt uspešen, potrjuje dodatno

še to, da je vzporedno z avtocesto zgrajena tudi regionalna

cesta. Lahko trdimo, da je projekt podjetja Slatnar – nove

skakalne smuči, uspešen? Da je bil uspešno izveden, ni

dvoma! Predstavitev projekta in intervju z g. Slatnerjem

smo objavili v ZPM Mrežniku avgusta lansko leto, v rubriki

Projektna Slovenija (http://zpm.si/projekti-v-sloveniji/).

Kako bi oziroma bomo ocenjevali uspešnost projekta

Magna v Občini Hoče - Slivnica ali projekta certificiranja

za projektne managerje IPMA SloCert 2018? In kako

oceniti uspešno izvedbo in uspešnost projektov izgradnje

TEŠ 6, izgradnje drugega tira Koper–Divača kot del

vseevropskega prometnega omrežja? S tem projektom

bo Slovenija izpolnila svoje obveze za V. koridor omrežja

TEN-T. Vprašanji, ali je bil projekt uspešno izveden in ali

je uspešen, si lahko postavljamo še za druge strateške,

nacionalno pomembne in krizne projekte, ki jih moramo

izvajati. Če že zaradi drugega ne, vsaj zaradi tega, da

vemo, kako se porablja davkoplačevalski denar, v kolikor

je bil za projekte porabljen.

Strategija razvoja evropske železniške infrastrukture je

opredeljena v številnih razvojnih dokumentih. Omenimo

naj kot primere Evropski sporazum o najpomembnejših

mednarodnih železniških progah – AGC (UN-ECE –

Ekonomska komisija Združenih narodov; Ženeva 1985),

Sklepni listini panevropskih konferenc ministrov za

transport (CEMT), ki sta bili podpisani na Kreti (1994)

in v Helsinkih (1997), dodajmo še razvojni dokument

Smernice razvoja Trans-evropskega transportnega

omrežja (Odločba evropskega parlamenta in sveta št.

884/2004/ES z dne 29. aprila 2004 o dopolnitvi Odločbe

1692/96/ES o smernicah skupnosti za razvoj transevropskega

transportnega omrežja; Ur.l. EU L167/1 z dne

30. 4. 2004), sklepe in dogovore zadnjih panevropskih

konferenc ministrov za transport, predvsem lanske in

še bi lahko naštevali izredno pomembne dogovore in

obveznosti, ki izhajajo še iz vrste razvojnih dokumentov

EU in iz katerih se vidijo obveznosti Republike Slovenije

pri izgradnji omrežja TEN-T. Naj omenimo še to, da se je

decembra 2004 Republika Slovenija, Sektor za evropske

in druge sklade, skupaj z Agencijo za železniški promet


5

– AŽP, prijavila za dodelitev sredstev evropske pomoči

TEN-T in v decembru 2004 je bil podpisan Sklep komisije

o dodelitvi finančne pomoči Evropske skupnosti za projekt

skupnega interesa, št. 2004-SI-92701-S itd. Aprila 2005 je

bila izdana Uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi

tir železniške proge Divača–Koper po varianti 1/3, ki je bila

14. 4. 2005 potrjena na Vladi RS, 29. 4. 2005 pa je bila

objavljena v Uradnem listu RS št. 43. V naslednjem letu,

14. 5. 2005, je bila izdana Uredba o Državnem lokacijskem

načrtu (DLN) za drugi tir železniške proge na odseku

Divača–Koper. Decembra 2005 je bil izdelan Dokument

identifikacije investicijskega projekta, ki je bil s strani

Ministrstva za promet potrjen avgusta 2006. Potrebno

je posebej omeniti še ustanovitev podjetja 2TDK, d. o. o.,

ki je v 100-odstotni lasti države in je projektno podjetje

za razvoj drugega tira s sedežem v Ljubljani. Podjetje je

ustanovila Vlada RS marca 2016 z namenom, da bo izvedlo

vse potrebne aktivnosti, tako v fazi priprave, kot tudi v fazi

izgradnje drugega tira, in da bo z njim gospodarilo v času

trajanja koncesijske pogodbe. Lahko in morali bi navesti

še vrsto drugih dokumentov, ki so pomembni za zagon

izvajanja projekta in samo izvajanje.

www.youtube.com/watch?v=Q9sRHjOy9UI

Vsekakor ni naš namen s predstavitvijo delčka razvojnih

dokumentov, ki so povezani z izgradnjo TEN-T preko

Slovenije, sprožiti neko polemiko ali dati oceno, kaj vse se

dogaja s projektom Divača - Koper. Gre za to ali lahko in ali

moramo izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz teh razvojnih

in zagonskih dokumentov, povezati z uspešnostjo

izgradnje celotnega programa projektov, trenutno na

V. koridorju tega omrežja, ki poteka preko Slovenije.

Mnenja smo, da so te zahteve in obveznosti pomembni

kriteriji za ugotavljanje uspešnosti. Ne gre samo za

izpolnitev teh obveznosti, gre za izvedbo strateško izredno

pomembnega nacionalnega razvojnega programa.

Zaključimo lahko, da je merilo za uspešnost projektov,

predvsem nacionalno pomembnih, da se z njimi dosegajo

cilji iz nacionalnih razvojnih programov oz. cilji strategije

razvoja države.

Kam je zašel projekt drugega tira Koper – Divača je

bralcem danes verjetno že poznano. Referendum, odstop

predsednika Vlade g. Cerarja, maketa, nov referendum,

rezultat ustavne presoje, obračunavanje itd. itd.

Projekt sicer še ni ogrožen. Sigurno se bo (uspešno) izvedel.

Kdaj, pa je povsem odprto vprašanje. Bo sploh uspešen?

Kakšna je že škoda in kakšna šele bo zaradi zakasnitve

izgradnje, se bo kmalu pokazalo. Najbolj bo to vplivalo na

razvoj in poslovanje Luke Koper in tisti del gospodarstva, ki

je povezan z Luko Koper. Moje osebno mnenje je, da stanje

predstavlja veliko strateško krizo za Slovenijo. Rešiti jo bo

potrebno čim prej. Predlagam bralcem, da si »posebno

maketo« ogledajo na spletnih straneh na video zapisih

»Drugi tir Koper – Divača«.

Podobno moramo ocenjevati tudi uspešnost projektov v

drugih projektnih okoljih, kot so podjetja, banke, obramba,

kulturne ustanove, šolstvo, raziskovalno-razvojno področje,

kmetijstvo in še na vrsti drugih pomembnih področjih.

Kako zagotoviti uspešno izvajanje projektov v občini in

kako njihovo uspešnost, sta izredno aktualni vprašanji,

posebno še pri tistih, ki koristijo kohezijska sredstva

EU. Biti morajo ravno tako uspešno izvedeni in biti tudi

uspešni pri koriščenju rezultatov, doseženih s projektom.

Nekaj primerov smo že predstavili v predhodnih številkah

ZPM Mrežnika. Projekt je uspešen, če z njim dosegamo

cilje vhodnih strateških, razvojnih, planskih ali drugih

pomembnih zahtev. Če smo med izvajanjem projekta

morali spremeniti vhodno strategijo, ne moremo reči, da je

projekt bil neuspešen, pa tudi, če smo zaradi tega prekinili

njegovo nadaljnje izvajanje, ne glede na nekatere, z vidika

podjetja, žal neželene posledice.

Tudi izdaja naše e-revije je projekt. Je bil uspešno izveden?

Izdaja te številke je uspešna, saj je pred vami. Program

projektov izdaje revije pa ni ravno uspešen, saj je lansko

leto izšla samo ena številka. To bomo seveda v tem

letu popravili. Bo projekt izdaje te številke uspešen? V

združenju ocenjujemo, da bo uspešen, če bo veliko bralcev,

če bomo dobili odzive bralcev, da so z revijo zadovoljni,

da so dobili nova spoznanja, nove informacije; uspešnost

bomo ocenjevali tudi po tem, da smo prejeli predloge,

kaj še objaviti, izboljšati; mogoče lahko pričakujemo

več kandidatov za pridobitev certifikata za projektne

managerje, več udeležencev na projektnem forumu v

mesecu maju, več individualnih in korporacijskih članov,

več sponzorjev, in podobno. K temu moramo dodati tudi

morebitne kritike, kar je za nas poziv, da moramo storiti to

in to, v kolikor je seveda kritika osnovana, ni subjektivna.

Revijo moramo narediti še boljšo. Kar veliko kriterijev za

ocenjevanje uspešnosti projekta izdaje ZPM Mrežnika smo

si postavili. Zastavili smo si, da mora biti ZPM Mrežnik

uspešen. Res je, da je ZPM Mrežnik prva e-revija s področja

projektnega managementa v tem delu Evrope, vendar to

ne more biti kriterij uspešnosti, uspešnost moramo meriti

drugače. Uspešnost e-revije moramo zaznati kar kmalu, da

nas bo to spodbudilo pri izdaji naslednje številke.

Projekt je

uspešen, če z njim

dosegamo cilje

vhodnih strateških,

razvojnih,

planskih ali drugih

pomembnih zahtev.

6

Kaj lahko

pričakujete

v prihodnjih

številkah ZPM

mrežnika?

Prihodnje številke ZPM

mrežnika bodo imele

sledečo strukturo v

skladu z aktualnimi

temami:

• Uvodnik

• ZPM novice

• Novice s področja

projektnega

menedžmenta iz sveta

• Dogodki s področja

projektnega

menedžmenta

• Intervjuji s strokovnjaki

• Predstavitve projektov/

strokovnjakov

• Poročila z dogodkov

ZPM in drugih

organizatorjev

• Sekcija MPM

• Rubrika Ujeto v mrežo

• Predstavitev knjižnih

novosti

• Program Slo Cert

• Program Projektni

forum

• Program Educa

• Program Projektna

mreža Slovenije

• Korporacijski člani ZPM

• Zakaj postati član ZPM?

Napovednik dogodkov in aktivnosti ZPM

ZBIRANJE KANDIDATUR ZA

ORGANE ZPM

V NOVEM MANDATU

Spoštovane članice, cenjeni člani Slovenskega združenja za projektni management!

Spomladi 2018 poteče štiriletni mandat obstoječemu vodstvu Slovenskega združenja za

projektni management (v nadaljevanju ZPM). To pomeni, da bomo na letošnji skupščini, ki

bo potekala 15. maja, imeli volitve oziroma imenovanje novega predsednika ZPM, sedmih

kandidatov za izvršilni odbor ZPM, sedmih kandidatov za strokovni odbor ZPM in treh

kandidatov za nadzorni odbor ZPM.

Ker želimo k tesnejšemu sodelovanju v organih ZPM privabiti nove obraze, vas pozivamo,

da nam pošljete svojo kandidaturo za enega izmed štirih naštetih organov. K vlogi za

kandidaturo priložite svoj kratek strokovni življenjepis, navedite podatke o vaših znanjih,

izkušnjah in referencah s področja projektnega managementa ter pojasnite, na kakšen

način ste doslej sodelovali z ZPM.

Če ste odločeni, da kandidirate za predsednika ZPM, vas vljudno prosimo, da k vlogi dodate

še predlog programa dela ZPM za obdobje 2018–2022, ki naj vključuje sledeče:

• vizija razvoja ZPM v naslednjih štirih letih

• promocija ZPM, pridobivanje članstva, širjenje ugleda ZPM in stroke projektnega

managementa

• kratek opis delovanja obstoječih programov ZPM (SloCert, Educa, Projektna mreža

Slovenije, ZPM Mrežnik, Projektni forum, Projektni manager leta, Mladi projektni

managerji)

• novosti, ki bi jih vpeljali v ZPM

• predlog strokovnjakov, ki bi jih pritegnili ali želeli videti med člani izvršilnega in

strokovnega odbora ZPM (v vsakem organu največ 7 članov)

Kandidature pošljite po elektronski pošti na naslov:

info@zpm.si do 15. aprila 2018

Z najlepšimi pozdravi,

dr. Igor Vrečko, predsednik

Slovenskega združenja za projektni management


7

PROJEKTNI FORUM

ZPM 2018

Rok Petje

Slovensko združenje za projektni management (ZPM) bo tudi letos pripravilo tradicionalno

konferenco Projektni forum. Ker pa je letošnje leto pomembna jubilejna obletnica nastanka

našega združenja, ki deluje že 25 let, bo letošnji Projektni forum še posebej vsebinsko in

organizacijsko bogat ter bo, namesto v spomladanskem obdobju leta, kot zadnjih nekaj let,

potekal 20. septembra 2018 v Radisson Blu Plaza hotelu v Ljubljani. Rdeča nit letošnjega

dogodka bo Digitalizacija ter nove tehnike in tehnologije za podporo projektnemu

managementu in učinkovitejšo vodenje projektov.

Projektni managerji v procese projektnega managementa kot pomoč pri vodenju projektov

vedno pogosteje vpeljujejo različna programska orodja. Na dogodku bomo gostili

strokovnjake, ki imajo izkušnje z implementacijo in uporabo omenjenih tehnologij, hkrati pa

bodo udeleženci na dogodku spoznali številne konkretne rešitve v praksi.

Tudi tokrat bo prostora za približno 100 udeležencev, ki bodo dogodek lahko izkoristili za

medsebojno povezovanje. Ponovno bomo poskrbeli tudi za vrhunsko kulinarično razvajanje.

Za več informacij o dogodku spremljajte našo spletno stran http://zpm.si/projektni-forum-2/.

8

PRIČENJA SE IZBOR

PROJEKTNI MANAGER

LETA 2017

Boštjan Pišotek

IZBORI IN NAGRADE SLOVENSKEGA

ZDRUŽENJA

ZA PROJEKTNI MANAGEMENT

Projektni manager / Mladi projektni manager leta

Nacionalni nivo

Navodila o izvajanju ZPM programa

projektni manager leta

1. IZHODIŠČA programa Projektni manager leta

Ime programa:

Kratica programa:

Lastnik programa:

Skrbnik programa:

Vodja programa:

Projektni manager leta

ZPM Award

Slovensko združenje za projektni management

Izvršilni odbor ZPM

Izbere in potrdi izvršilni odbor ZPM

Program „Projektni manager leta“ izhaja iz IPMA programa „Achievement Awards-Project

Manager of the Year“ in „Achievement Awards-Young Project Manager of the Year“.

Izbor in nagrada, ki se podeljuje v okviru programa Projektni manager leta, prepoznava

najbolj uspešnega slovenskega projektnega managerja preteklega leta, in sicer v kategoriji

izkušenih projektnih managerjev in v kategoriji mladih projektnih managerjev, ki so na

začetku svoje karierne poti.


9

2. KATEGORIJE izbora Projektni manager leta

Obstajata dve kategoriji individualnih kandidatov:

Projektni manager leta in Mladi projektni manager leta.

Kategorija Projektni manager leta se nanaša na:

• Projektne managerje, ki izkazujejo ustrezne strokovne sposobnosti in kompetence

skladne z IPMA modelom štiri stopenjskega certificiranja projektnih managerjev oziroma

skladno z drugim primerljivim modelom certificiranja projektnih managerjev.

Kategorija Mladi projektni manager leta se nanaša na:

• Projektne managerje, ki so na začetku svoje karierne poti, vendar že izkazujejo ustrezne

strokovne sposobnosti in kompetence, so znotraj starostnega razpona od 18 do 35 let in

so delovali ali delujejo na katerikoli vrsti projekta kjerkoli na svetu.

3. USPEŠNOST kandidatov v vlogi projektnih managerjev

Presojanje uspešnosti kandidata kot projektnega managerja izhaja iz smernic, po katerih

projektni manager:

• ustvarja produktivno delovno okolje ter pogon in elan za doseganje zadanih nalog;

• uporablja tehnične in managerske sposobnosti ter upošteva različne poglede, perspektive,

ozadja in osebnosti;

• vzdržuje osredotočenost in zagotavlja, da je delovanje projektnega tima optimalno ter da

so uresničeni cilji projekta;

• vključuje načela trajnostnega razvoja v projekte.

4. KRITERIJI ocenjevanja uspešnosti kandidatov v vlogi

projektnih managerjev

Ocenjuje se:

A) Skladnost vloge in predstavitev kandidata (15%):

• Stopnja skladnosti vloge kandidata z Navodili o izvajanju programa Projektni manager

leta?

• V kolikšni meri predstavitev projekta zagotavlja oceno strokovnih sposobnosti in

kompetenc kandidata na področju projektnega managementa?

• Ali je vsebina dela kandidata na izbranem projektu zadostno predstavljena in

dokumentirana?

• Ali je delo kandidata na izbranem projektu potekalo v ocenjevanem časovnem obdobju?

B) Znanje in tehnične veščine (ocenjujeta se 2 izbrani veščini, vsaka z vrednostjo do 20%)

• Kandidat mora predstaviti in dokazati, kako je apliciral specifična znanja in tehnične

veščine projektnega managementa na izbranem projektu.

10

C) Vedenjske / medosebne veščine (ocenjujejo se 3 izbrane veščine, vsaka z vrednostjo do 15%)

• Kandidat mora predstaviti in dokazati, v kolikšni meri je apliciral vedenjske in medosebne

veščine ali/in jih ustrezno inovativno prilagajal glede na specifične zahteve izbranega

projekta.

Opomba: Za podkrepitev svojih trditev, mora kandidat priloži ustrezna dokazila, kot na primer

izjava mentorja, nadrejenega ali naročnika projekta.

5. PRAVILA izvajanja programa Projektni manager leta

• Kandidati se lahko prijavijo v ZPM-ov program Projektni manager leta samo v primeru,

da je glavni delovni prostor kandidata v Sloveniji.

• Kandidat se lahko prijavi v program Projektni manager leta samo v eni državi.

• Postopek ocenjevanja in izbora vodi strokovna komisija ZPM, sestavljena iz predstavnikov

z različnih industrijskih in akademskih področij dela, kateri imajo širok spekter izkušenj s

projektnim managementom ter so neodvisni in nepristranski do kandidatov. Odločitve

strokovne komisije so dokončne.

• Kandidati se ocenjujejo na podlagi gradiva, ki ga kandidati posredujejo in v skladu z

Navodili o izvajanju programa Projektni manager leta.

• Komisija lahko pa potrebi in po svoji presoji opravi tudi razgovor z vsakim kandidatom

(osebno ali preko videokonference). V tem primeru komisija oceni kandidata na podlagi

gradiva, ki ga je kandidat posredoval in na podlagi intervjuja.

• Posameznika, ki zmaga v posamezni kategoriji v Sloveniji, ZPM nominira za predstavnika

Slovenije na mednarodnem izboru za projektnega managerja leta, v organizaciji IPMA.

6. TERMINI in CENIK programa Projektni manager

Rok in način prijave:

15. april 2018 na spletni strani http://zpm.si/npm/

Izbor in podelitev nagrad: 15. maj 2018 v okviru Skupščine ZPM 2018

Cena za prijavo v kategoriji Projektni manager leta 2017:

Cena za prijavo v kategoriji Mladi projektni manager leta 2017:

120,00 EUR

60,00 EUR

Opomba:

Cena vključuje izvedbo postopka izbora in brezplačno udeležbo kandidata s spremljevalcem na

Skupščine ZPM 2018, na kateri bodo tudi razglašeni rezultati izbora.


11

P o r o č i l a

PROJEKTNI FORUM ZPM 2017

Rok Petje

Tudi v letu 2017 je naše združenje pripravilo tradicionalno

letno konferenco Projektni forum 2017. Konferenca je

potekala 8. maja v Ljubljani, in sicer v prestižnem hotelu

Radisson Blu Plaza. Tokrat smo v ospredje postavili

projektnega managerja in člane projektnih timov, njihove

sposobnosti vodenja in timskega dela ter kompetence, ki jih

potrebujejo za uspešno izvedbo projekta.

Uvodni, strokovni del, je moderiral Romeo Varga, uvodni pozdrav udeležencem pa je

pripadel predsedniku ZPM, dr. Igorju Vrečku.

Sledila so strokovna predavanja petih različnih strokovnjakov. Tadej Slapnik, državni sekretar

v kabinetu predsednika vlade RS, je spregovoril o zelenem gospodarstvu s poudarkom

krožnega gospodarstva, kako spremeniti gospodarstvo. Andrej Gornik, predstavnik podjetja

Yaskawa Slovenija, je spregovoril o motiviranju projektnega tima v visokotehnološkem

okolju. O informacijsko-komunikacijski tehnologiji za optimiranje potencialov in kapacitet

članov projektnih timov, o riziku pri izvedbi projektov, o času trajanja projektov, o računalniški

podpori projektov, je svoja znanja podal Marko Šimac, konzultant in trener, Primakon, d. o. o.

iz Hrvaške. Mag. Patricija Verbole, strokovna sodelavka, Protokol Republike Slovenije, nam je

skušala približati predstavo o delu, in sicer, kako obvladovati stresne situacije pri organiziranju

protokolarnih dogodkov, srečanj, o sami pripravi in izvedbi protokolarnih dogodkov.

Kot zadnja je imela besedo dr. Marinka Vovk, vodja projektov, zaposlena pri Okoljsko

raziskovalnem zavodu. Predstavila nam je vodenje projektnega tima od načrtovanja projekta

pa do njegove izvedbe ter povedala, kako gospodarno ravnati z odpadki, o recikliranju in

zmanjševanju odpadkov.

12

V drugem delu sta sledili dve delavnici. Prva delavnica je potekala pod vodstvom magistre

psihologije, Gabriele Lukman, praktik in trenerka za razvoj talentov na temo – emocionalne

inteligence – Moj odnos je moj ponos. Na delavnici smo poslušalci lahko slišali o emocionalni

inteligenci – EQ, ki je eden ključnih dejavnikov za uspešno funkcioniranje. Predavateljica je

udeležencem predstavila vpliv pomanjkanja komunikacije na motivacijo ljudi za opravljanje

določenih aktivnosti, kako mora vodilni pristopiti do podrejenega, v kakem tonu podati

kritiko, kako ponuditi pomoč podrejenemu, kako se odzvati v dani situaciji, kako motivirati

podrejenega oz. zaposlenega delavca, kako ga opogumiti itd. Vsak projektni vodja bi namreč

moral najprej spoznati, kako bo njegov delavec reagiral v določeni situaciji, ob kritiki, ob

grajanju, ob pohvali. Tudi vodja bi moral vzeti v obzir čustva zaposlenega.

Druga delavnica je potekala na temo – Od projektnega tima do odličnega projektnega tima.

Čeprav si vodje projektov praviloma ne izbirajo sami članov projektnih timov in čeprav bi z

vidika vodenja projektnega tima bilo najenostavneje voditi tim klonov projektnega vodje, to

še ne pomeni, da projektni tim, sestavljen iz najbolj karakterno in strokovno pestrih članov,

ne bi mogel postati pod taktirko odličnega vodje projekta tudi sam odličen. Zamisli, kako

pretvoriti projektni tim v odličen projektni tim, so razvijali kar sami udeleženci delavnice,

moderirani s kreativnimi brainstorming tehnikami. Na obeh delavnicah so lahko poslušalci

oz. udeleženci tudi aktivno sodelovali in se vključili v razprave.

Sledila je okrogla miza, na kateri so spregovorili:

Finalisti kategorije Projektni manager leta 2016:

Martina Stupica Gregorič, NLB d. d.

Cvetka Žerajič, Krka d. d.

Enes Rakovič, Steklarna Hrastnik, d. o. o.

Finalisti kategorije Mladi projektni manager leta 2016:

Katja Čerpnjak, Krka d. d.

Teja Povhe Slamar, Plastika Skaza d. o. o.

Uroš Kušar, Litostroj Power d. o. o.

Dogodek je povezovala Rahela Hojnik Kelenc, ki je finaliste najprej povprašala o projektih,

ki so jih izvajali, nato pa so se sodelujoči skozi debato strinjali, da za uspeh niso zaslužni

le oni sami kot vodje, temveč je za njimi cel kup ljudi, ki pripomore k uspešni realizaciji

zastavljenih ciljev in katerim so izredno hvaležni za pomoč in podporo. Na Projektnem

forumu 2017 je sledila še razglasitev zmagovalcev. To sta postala mag. Cvetka Žerajič iz

podjetja Krka, d. d. kot Projektna managerka leta 2016 ter Uroš Kušar iz podjetja Litostroj

Power, d. d. kot Mladi projektni manager leta 2016. Ob zaključku dogodka se je dr. Igor

Vrečko zahvalil vsem sodelujočim za sodelovanje in nas povabil naslednje leto na ponovno

druženje. Sledila je kulinarična zakuska in prijetno druženje v dobri družbi projektnih vodij,

managerjev, organizatorjev ter drugih poslušalcev.


13

PROGRAM PROJEKTNI

MANAGER LETA

Boštjan Pišotek

Slovensko združenje za projektni management (ZPM) vzpodbuja razvoj in širi kulturo ter

standarde profesionalnega, odgovornega in sistematičnega pristopanja k projektnemu delu

v Sloveniji. S svojim delovanjem prispevamo k razvoju posameznikov tako v domačem kot

svetovnem merilu in ustvarjamo okolje za kvalitetno sprejemanje strateških ter projektnih

odločitev.

Po metodologiji mednarodnega združenja International Project Management Association

(IPMA) smo v letu 2017 pričeli z izvajanjem programa Slovenski projektni manager leta.

Gre za izbor, v okviru katerega prepoznavamo, izpostavljamo in povezujemo najbolj

uspešne in kompetentne projektne managerje slovenskega poslovnega, tako zasebnega

kot javnega, okolja. Namen programa je okrepiti zavest širše slovenske javnosti, da imamo

v Sloveniji vrsto izjemno uspešnih in predanih posameznikov, ki z vodenjem projektov

in sodelovanjem v vodstvenih projektnih timih uspešno premagujejo najtežje izzive

vodenja projektov. Izpostavljamo torej posameznike, ki neposredno pomembno vplivajo

na uspešnost izvajanja projektov, s tem pa tudi na krepitev konkurenčnosti in ugleda

organizacij, v katerih delujejo. Navkljub pomembnosti tovrstnih posameznikov za sleherno

organizacijo, je njihov pomen in prispevek prepogosto premalo izpostavljen ali nagrajen –

in prav to vrzel želimo zapolniti z izborom Slovenski projektni manager leta.

14

Program je razdeljen v dve kategoriji, in sicer Projektni manager leta (starost kandidatov

nad 35 let) in Mladi projektni manager leta (starost kandidatov do 35 let). Zmagovalec

posamezne kategorije si hkrati pridobi pravico sodelovanja na svetovnem izboru pod

okriljem IPMA. V letu 2017 smo premierno podelili lovoriki, pri čemer je potrebno izpostaviti

uspešen odziv, saj smo prejeli številne kvalitetne prijave, med drugim tudi iz velikih, in v

slovenskem prostoru pomembnih, družb, kot so Krka, Litostroj Power, NLB, Danffos,

Steklarna Hrastnik, Plastika Skaza, Numip.

Več informacij o lanskoletnem izboru in podelitvi nagrad v sklopu tradicionalnega

Projektnega foruma, ki je potekal v ljubljanskem Radisson Blu Plaza hotelu si lahko ogledate

na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=HG2woLx_TGY.

Zmagovalca 1. izbora NPM ga. Cvetka Žerajič iz podjetja Krka, d. d., kot Projektni manager leta 2016

ter g. Uroš Kušar iz podjetja Litostroj Power, d. d., kot Mladi projektni manager leta 2016.

Vzpostavljene temelje izbora pa vsekakor nadaljujemo tudi v tem letu, ko bomo izbirali med

kandidati, ki so v letu 2017 uspešno zaključili svoje projekte. Podrobnejše informacije o prijavi

sami so objavljene v Napovedniku dogodkov in aktivnosti ZPM. Predstavitev finalistov in

podelitev nagrad najboljšim pa bo izvedena v mesecu maju v sklopu projektnega foruma.

Verjamemo, da v našem prostoru ne primanjkuje kompetentnih projektnih vodij s

kvalitetnimi projekti, zato vas vse že sedaj prijazno vabimo, da vaše uspehe delite z nami in

predstavite svojo projektno zgodbo.


15

PROGRAM ZPM EKSPERT

DRUGI STROKOVNI DOGODEK EKSKLUZIVNO ZA

KORPORACIJSKE ČLANE ZPM

dr. Igor Vrečko

V Slovenskem združenju za projektni management smo izvedli drugi dogodek v okviru

programa ZPM Ekspert. Gre za program izvajanja krajših, običajno 4-urnih dogodkov, ki

potekajo v obliki delavnic, razprav, predstavitev, okroglih miz, intervjujev ali seminarjev.

Program ZPM Ekspert se izvaja izključno za korporacijske člane našega združenja, namenjen pa

je širjenju znanj udeležencev, izmenjavi izkušenj med udeleženci teh dogodkov, oblikovanju

razvojnih iniciativ in podobno.

V letu 2017 smo v okviru programa ZPM Ekspert organizirali 9. marca strokovni dogodek

z naslovom »Od strategije podjetja do projektov podjetja«. Gostitelj dogodka je bila

tokrat NLB – Nova Ljubljanska banka, dolgoletni korporacijski član združenja, ki se ponaša

z visoko stopnjo organizacijske zrelosti na področju projektnega managementa in katera

permanentno izvaja vrsto internih projektov za trajno ohranjanje oziroma dvigovanje svoje

konkurenčnosti.

Uvodoma sta prisotne nagovorila predsednik uprave NLB, Blaž Brodnjak, in predsednik ZPM,

dr. Igor Vrečko. Nato je besedo prevzel Luka Repanšek, direktor Strategije in poslovnega razvoja

v NLB, ki je predstavil izzive organiziranja projektnega managementa v NLB ter povezave

strategije razvoja s projekti v NLB. Tadeja Žbontar Rems, vodja Projektne pisarne v NLB, je

nadaljevala z natančno predstavitvijo modela vodenja projektov in projektno organizacijo

v NLB ter deležnike uspešnega projektnega uresničevanja strategije razvoja družbe. Kot

prikaz odličnosti izvajanja projektov v NLB v predstavljenem modelu in organizaciji vodenja

projektov je služila predstavitev zelo uspešno izvedenega projekta Mobilna banka NLB

Klikpro, ki ga je vodila in ob tej priložnosti tudi predstavila Martina Stupica Gregorič, vodja

projekta.

Sledila je predstavitev Centra inovativnega podjetništva, kjer se snujejo izhodišča projektnih

predlogov različnih deležnikov in kjer lahko podjetniki začetniki tudi brezplačno uporabijo

prostore za izvedbo projektnih in drugih sestankov, delavnic in podobnih srečanj.

16

Predstavitev Centra je izvedel Gregor Sakovič, vodja centra. S predstavitvijo možnosti

izdaje bančnih garancij v okviru NLB, kar je izvedla Helena Belingar, direktorica sektorja za

dokumentarno poslovanje NLB, se je zaključila predstavitev vsebin, ki so jih pripravili v NLB.

Ob prigrizku je sledilo nekoliko bolj neformalno druženje, ki pa je bilo povsem vsebinsko

naravnavano in moderirano – udeleženci dogodka ZPM Ekspert 2017 so namreč intenzivno

izmenjevali lastne izkušnje s povezavo strategij podjetij z njihovim projektnim izvajanjem,

o organizacijskih rešitvah podjetij, ki so se izkazala kot bolj ali manj ustrezna za krepitev

projektno usmerjenega izvajanja strategij, pa o pomenu in možnih informacijskih rešitvah

za izboljšanje projektnega poslovanja in drugo.

Celoten dogodek je moderiral Matjaž Skobir iz projektne pisarne NLB, ki je bil tudi nosilec

organizacije tega dogodka s strani NLB. Ocenjujemo lahko, da je ZPM Ekspert 2017 srečanje

bilo zelo uspešno, tako po vsebinski plati, kot tudi po odzivu korporacijskih članov na vabilo

na dogodek.

Vabljeni, da postanete korporacijski član ZPM in se nam pridružite na naslednjem

tovrstnem dogodku, ki bo organiziran še pred letošnjim poletjem. Kot korporacijski

član našega združenja ste lahko prav vi tudi gostitelj tega dogodka, kar pomeni, da se

vsebinsko prilagodimo vašim potrebam in izzivom!

Uvodni pozdrav Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB


17

AKTIVNOSTI V MPM LO LJUBLJANA

- novo leto, novi izzivi

Darja Mravinec

Sekcija Mladi projektni managerji LO

Ljubljana je v decembru 2017 izpeljala

svoj najbolj prepoznaven in obširen

projekt – Slovenian Case Challenge. Tokrat

smo sodelovali s štirimi podjetji, in sicer

z Vzajemno, s Hoferjem, Mercatorjem in

s Petrolom. V sodelovanju z Društvom

finančnih managerjev in generalnim

partnerjem Gea College tudi tokrat projekt

ni razočaral. Za uspešno izpeljavo in

organizacijo je stala vestna in zanesljiva ekipa

študentov, ki so koordinirali predstavitve

izzivov, pridobivali donacije, se dogovarjali s

partnerji in še bi lahko naštevali. Uspelo nam

je angažirati študente izven študijskega časa

in jih spodbuditi k dodatnemu viharjenju

možganov in iskanju kreativnih idej in rešitev

za velika podjetja, ki so z veseljem sprejela in

obravnavala njihove naloge.

K dobri ubranosti ekipe je vsekakor veliko

pripomogel motivacijski vikend, ki smo ga

organizirali v začetku študijskega leta. Tokrat

smo ga preživeli v okolici Bohinjskega jezera,

kjer smo našli prostor za druženje, iskanje

novih idej za projekte, osnovanje programa

in izpeljave projektov, ki jih bomo izvajali v

tekočem študijskem letu. Hkrati pa smo člani

okrepili medsebojne vezi in prijateljstva,

kar je ključnega pomena za timsko delo na

projektih.

– profesor za projektni management na

Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Z nami je

delil dragocene izkušnje iz vodenja projektov

na uspešnih slovenskih podjetjih ter nam

prikazal, kako si pri vodenju projektov

pomagamo z raznimi orodji. Druga delavnica

je bila interne narave in tudi bolj psihološko

obarvana. Glavna tema te delavnice je bilo

timsko delo – poznavanje članov in skupno

sodelovanje.

S pridobljenimi novimi znanji in širino tako

lahko uspešno štartamo s snovanjem in

uresničevanjem idej za projekte. Zgodaj

spomladi bomo že tradicionalno izpeljali Dan

projektnega managementa s sodelovanjem

s profesorjem Staretom. Rdeča nit dogodka,

ki bo potekal na Ekonomski fakulteti,

bodo uspešni projekti, ki so ali pa še vedno

potekajo v Sloveniji. Prav tako že razmišljamo

o tem, kam nas bo konec maja popeljala

pot na strokovni ekskurziji. Združili bomo

prijetno s koristnim in ogledom podjetij

dodali druženje in potepanje po mestih. Še

naprej želimo vsaj enkrat na mesec pripraviti

delavnice in izobraževanje za člane, ki bodo

služila kot dodatna spodbuda za aktivno

in vestno delo na projektih, ki nas čakajo v

prihodnosti.

V prvih mesecih študijskega leta 2017/2018

smo organizirali tudi dve delavnici. Na prvi

nam je svoje znanje predal dr. Aljaž Stare

18

AKTIVNOSTI V MPM

LO MARIBOR

Ines Meznarič

Mladi projektni managerji LO Maribor smo v študijsko leto 2017/18 vstopili z velikim

naborom zanimivih projektov in svežim zagonom tako kot tudi vodstvom. V poletnem

mesecu juliju leta 2017, na zaključnem pikniku LO MPM Maribor je do nedavnega aktualna

predsednica predala funkcijo predsednice naslednici in tako je aktualna predsednica

LO postala Ines Meznarič, študentka zaključnega letnika magistrske usmeritve Strateški

in projektni management na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

Predaja funkcije predsednice na zaključnem pikniku študijskega leta 2016/17.

MPM Maribor ni miroval niti čez poletje 2017, saj je projektna ekipa pri podjetju

Gorenje d.d. delovala na razvojen projektu in le-tega zaključila meseca septembra.

LO MPM Maribor je skozi svoja leta delovanja sodeloval s številnimi podjetji, kot sta na

primer Snaga d.o.o. in Gorenje d.d., ter z mnogimi ohranil pristen poslovni stik. Tako imajo

člani MPM-a iz leta v leto možnost sodelovanja na projektih s tovrstnimi podjetji. Letos pa

smo na ta seznam še dodali Kovinarstvo Bučar s.p..


19

Informativni sestanek za nove člane za študijsko leto 2017/18

Prav tako smo letos sodelovanje poglobili tudi s Formulo Student – UNI Maribor GPE in tako

na seznam organizacijskih projektov dodali organizacijo dveh večjih dogodkov, ki sta

stalnica projekta Formula Student. Tokrat se bodo organizacije lotili naši člani sekcije MPM

skupno s člani Formule Student in organizirali dogodek Roll out 2018 in dogodek

Sponzorske vožnje 2018.

Dogodek Zgodbe uspešnih Kickstarterjev se je letos odvil šele drugič, a nam je kljub

temu uspelo zapolniti eno največjih predavalnic EPF-a. Za popestritev dogodka smo

tokrat med goste povabili tudi tekmovalce iz projekta Štartaj Slovenija. Gostje na dogodku

so bili Marko Knez s projektom QuickShoeLace (Kickstarter), Aljaž Fras s projektom NOELA

- krema s polžjo slino (Štartaj Slovenija) ter Špela in Maja Lukas s projektom Pokica (Štartaj

Slovenija).

Člani projekta Štartaj Slovenija

20

David Knez- QuickShoeLace (Kickstarter)

V sklopu organizacijskih projektov MPM-a uspešno uveljavljamo svoje dogodke. Tako

bo dogodek Uspešne ženske v letošnjem študijskem letu že 4. zapovrstjo. Uspešne

ženske je dogodek, ki se ga je vredno udeležiti, saj je naravnan motivacijsko.

Dogodek Uspešne ženske lansko študijsko leto

Povzetek projektov, s katerimi smo otvorili letošnje študijsko leto torej izgleda

tako:

• raziskovalno-razvojni projekt za Kovinarstvo Bučar s. p.

• raziskovalno-razvojni projekt v sodelovanju s podjetjem Snaga d. o. o.

• raziskovalno-razvojni projekt v sodelovanju s podjetjem Gorenje d. d.

• organizacijski projekt: Uspešne ženske

• organizacijski projekt: Zgodbe uspešnih Kickstarterjev

• organizacija dveh dogodkov Roll out 2018 in Sponzorske vožnje 2018 za študentski

projekt UNI Maribor GPE

• organizacijski projekt: Young Crew (YC) Ski Weekend 2018


21

David Knez- QuickShoeLace (Kickstarter)

Dandanes je govora več ali manj le še o izkušnjah. MPM pa ponuja točno to

– izkušnje. Vendar pa si je tudi izkušnje potrebno priboriti in ne le želeti.

Zato dajmo slediti besedam Toma Petersoma, ki je zapisal:

»Life it is too short for non-wow projects.«

Mladi projektni managerji LO Maribor

most med predavanji in kariero

22

P r o j e k t i S l o v e n i j e

PROJEKT “GRADNJA AC

ODSEKA DRAŽENCI–

MMP GRUŠKOVJE”

PROJEKTNA ZGODOVINA VSEEVROPSKEGA

PROMETNEGA OMREŽJA V SLOVENIJI

O dokončanju odseka avtoceste Draženci - Podlehnik in intervju

z Bogdanom Vreznerjem, direktorjem projekta, DARS d. d.

dr. Anton Hauc

častni član ZPM

PROJEKT Gradnja AC odseka Draženci – MMP Gruškovje smo v naši reviji predstavili

dvakrat. Prvič maja 2016 s podnaslovom » – končana avtocestna projektna zgodovina

vseevropskega prometnega omrežja v Sloveniji

«http://zpm.si/wp-content/uploads/flipbook/4/book.html#p=20« in drugič februarja 2017

s podnaslovom »– projektna zgodovina vseevropskega prometnega omrežja v Sloveniji bo

postala sedanjost«.

http://zpm.si/wp-content/uploads/flipbook/6/book.html#p=16.

Naslov sedanjega prispevka je skorajda enak kot v predhodnih predstavitvah, vendar je

potreben »popravek« v podnaslovu. Končan je namreč odsek AC od Dražencev do Podlehnika.

Podnaslov tako mora biti: »projektna zgodovina vseevropskega prometnega omrežja

POSTAJA SEDANJOST«. Ne moremo sicer še zapisati, da je že sedanjost, saj je končan

samo odsek AC v dolžini 7.260 m, preostali odsek AC od Podlehnika do MMP Gruškovje, ki

je gradbeno zahtevnejši od sedaj zgrajenega, je še v gradnji in bo končan enako novembra

vendar naslednjo leto.

Tabla, ki je od začetka gradnje AC Draženci – MMP Gruškovje za odsek Draženci – Podlehnik

naznanjala konec gradnje tega odseka november 2017 je odstranjena. Izgradnja odseka

in predaja prometu je bila 21. novembra lansko leto. Odsek je bil zgrajen v roku, kot je

bilo planirano. Zato je naše prvo vprašanje direktorju projekta g. Vreznerjem vezano na

»planirano in izvedeno po planu«.

Dragi bralci. da boste lažje sledili našemu razgovoru, priporočamo, da si preberete, kar smo do

sedaj že napisali o tem, po našem mnenju, čudovitem projektu. Ne moremo mimo priporočila,

pojdite si ogledat že zgrajen odsek Draženci – Podlehnik in gradbišče zadnje odseka do hrvaške

meje.


23

Bogdan Vrezner,

direktor projektov, DARS d. d.

Izgradnja odseka Draženci –

Podlehnik je končana. Odsek

je zgrajen v roku. Promet je

stekel. Izveden je bil tako,

kot je bilo planirano po

terminskem planu. Svečana

otvoritev odseka je bila 21.

novembra lansko leto. To je

verjetno prvi konec projekta

izgradnje tega odseka, če ga

smemo tako poimenovati?

Odsek AC Draženci – MMP Gruškovje v

dolžini 7.260 m je bil končan v roku. Pravilno

ste v začetku vašega vprašanja poimenovali

ta odsek kot odsek Draženci – Podlehnik, saj

se je to poimenovanje v Podlehniku in okolici

kar prijelo. Otvoritev tega odseka je bila res

21. novembra. Do tega dne so bile izvedene

vse potrebne aktivnosti za pridobitev

odločbe o poskusnem obratovanju Vendar so

glede na zahteve iz gradbenega dovoljenja,

okolje varstvenega soglasja in iz drugih

zahtev soglasjedajalcev določene aktivnosti

predvidene, predvsem monitoringi, še

nadaljno eno leto. Z izvajanjem monitoringa

se ugotavlja, ali so bili izvedeni ukrepi

varovanja okolja ustrezni in zadostni. Gre

predvsem za ugotavljanje hrupa, kvalitete

podzemnih in nadzemih voda in varovanja

narave in krajine. Zato je izdana odločba

o poskusnem obratovanju začasna z

veljavnostjo enega leta. Če bo v tam času vse

v skladu z zahtevami, se nato izda uporabno

dovoljenje. V kolikor pa se ugotovi, da kakšen

ukrep v času enega leta ni bil ustrezen, se

lahko nadzor podaljša še za eno leto. Moram

omeniti, da je to pravzaprav za DARS »nova

dodana vrednost«, saj imamo iz preteklosti

primere, ko so se zgradile ceste celo brez

gradbenega dovoljenja in so bile predane

v promet brez uporabnega dovoljenja. Pri

DARS smo zelo dosledni in ne odstopamo

od tega, da se vse postori, kar je potrebno

za pridobitev končnega uporabnega

dovoljenja. Tako je, vsaj za DARS, ta prvi

del izgradnje odseka Draženci – Podlehnik

pravzaprav še ni zaključen. Govoriti moramo

torej o dveh korakih. Najprej pridobitev

poskusnega obratovalnega dovoljenja

in drugi bo po enem letu, ko se pridobi

uporabno dovoljenje.

24

Projekt AC do Podlehnika je

končan v roku. Če rečemo

»planirano – izvedeno v roku«

to drži. Lahko to rečemo tudi

za stroške? So se pojavljali

nepredvidene spremembe, ki

bi lahko morebiti vplivale na

povečanje stroškov?

Stroški gradnje so bili pogodbeno določeni,

če se osredotočimo na gradnene stroške

izvajalcev. Gre za pogodbeno vrednost del,

ki je za enkrat še obvladovana, pomeni

da ni presežena. Rok 22. november 2017

je pogodbeni rok izvedbe, določen v

pogodbi. Do tega datuma mora izvajalec

pridobiti potrdilo o prevzemu, katero mu

izda naročnik. Ima pa izvajalec še en rok,

do katerega morajo biti odpravljene še

manjše nepravilnosti in napake, v kolikor

se bi pojavile. Šele zatem se izda potrdilo

o izvedbi, kot je določeno s FIDIC-om.

Izvajalec prejme pravzaprav dva zaključna

dokumenta potrdilo o prevzemu, to je bilo

21. novembra in po 6 mesecih še potrdilo

o izvedbi. V tem času se izvedejo še končni

obračuni vseh stroškov in pripravi končna

obračunska situacija.

Na tehničnem pregledu smo bili deležni

nekaterih dodatnih zahtev za zagotovitev

prometne varnosti, kar bo potrebno še

opraviti. Trenutno potekajo aktivnost na

zaključnem obračunu stroškov. Pričakujemo,

da bo prekoračitev pogodbene vrednosti

za okoli 1%, kar je glede na dosedanje

izkušnje in pričakovanja izgradnje tega dela

avtoceste realno in povsem sprejemljivo.

Velja to v smislu »planirano

in izvedeno po planu«

tudi za stroške, porabo

finančnih sredstev, zahteve,

ki so bile že določene v

tenderjih, ki so bili osnova

za izbor izvajalcev, zahteve

in rešitve, ki so bile

določene v idejni tehnični

in ostali dokumentaciji, za

obvladovanje tveganj, ki so

bila kot morebitna planirana

itd.? Kako je bilo s porabo

evropskih sredstev? Naj za

bralce ponovimo, da so bili na

osnovi investicijske programa

predvideni viri za financiranje

celotnega projekta: lastna

sredstva DARS: 71,13 mio EUR,

kredit EIB: 113,42 EUR, drugi

viri (EU sredstva – kohezijski

skladi): 63,53 mio EUR in EU

sredstva za projektiranje 3,24

mio EUR. Kakšen je nadzor

porabe teh sredstev tudi s

strani EU?

Evropska sredstva koristimo sproti že od

konca leta 2015, tako kot je bilo planirano.

V kolikor bo prišlo do prekoračitve stroškov

za 1%, to ne vpliva na porabo sredstev EU.

Ta prekoračitev je samo dodatni strošek

DARS. Med izvajanjem oziroma v obdobju

koriščenja sredstev EU se s strani služb

Ministrstva za infrastrukturo (MzI) in Službe

vlade za razvoj in kohezijo (SVRK) izvajamo

redne kontrole. Poročila o porabi teh

sredstev redno pošiljamo posredniškemu

organu, ki je Ministrstvo za infrastrukturo.

DARS kot gospodarska družba EU sredstev

ne dobiva direktno, temveč jih dobi preko

posredniškega organa (MzI), s katerim je

nato DARS sklenil pogodbo o koriščenju

teh sredstev. Kontrole so seveda različne in

temeljite. Naj omenim kontrole MzI in SVRK,

obeta se nam tudi kontrola direktno iz EU,

ki pa še ni bila izvedena. Pričakujemo jo v

naslednjem letu. Lahko pravzaprav rečem,

da smo redno in natančno spremljani in

kontrolirani. Ni potrebno posebej omenjati,

da imamo poslovanje s projekti na DARS

organizirano in računalniško podprto, kar

nam omogoča res podrobno in ažurno

spremljanje stroškov in porabo finančnih

sredstev. Pri izvajanju kontrolinga smo zelo

dosledni in do sedaj ni bilo nobenih pripomb

in ugotovljenih nobenih napak. Moram reči,

da temu spremljanju in nadzoru stroškov

in realizaciji finančnega plana kot direktor

projekta dajem velik poudarek. To mora biti

ena od zelo pomembnih nalog pravzaprav

vsakega projektnega managementa.

Se je pojavljajo kaj sprememb? Trasa

avtoceste je linijski objekt in pričakujemo

lahko, da se pri zemeljskih delih pogosto

dogajajo spremembe, dokler pač ne

pridemo »iz zemlje ven«, kakor temu v

praksi pogosto rečemo. Te spremembe se

izražajo v drugačnem stanju terena, kot je

bilo v projektni dokumentaciji predvideno.

Spremembe običajno narekuje spremenjena

geologija, pojavljajo se drugačne geomehanske

razmere, kot so bile s projektom

predvidene v dokumentaciji. Na tem

odseku je bilo največ sprememb v zvezi

z drugačnimi geološkimi razmerami,

predvsem v drugačni količini posameznih

kategorij zemljin oz. kamnin. Sprememb

glede drugačnega poteka tras, dovozov

ipd. ni bilo. Te spremembe smo z izvajalci

sproti obvladovali in bistvenega vpliva na

povečevanje stroškov pravzaprav ni bilo.


25

Na projekt na svojstven

način vplivajo različni

vplivni dejavniki. O tem sva

pogovarjala že v razgovorih

z vami v predhodnih izdajah

Mrežnika. Med vplivnimi

dejavniki so pri takšnih

projektih najpomembnejši

ravno prebivalci, ki jih cesta

neposredno zadeva. Kako

gledate danes na njihov

vpliv, saj so se sedaj ob

odprtju ceste povsem soočili

z njo, lahko tudi rečemo s

posledicami?

Pravzaprav moram na vaše vprašanje

začeti z ugotovitvijo, da so ljudje pogosto

nepredvidljivi in težko je predvideti njihove

reakcije, ki za nas lahko predstavljajo težave.

Za lažje razumevanje bo zanimiv podatek,

da je bilo potrebno odkupiti več kot 170 ha

zemljišč, skupaj preko 2.000 parcel, sklenjenih

je bilo okoli 1.000 pogodb. Porušili smo 33

stanovanjskih in gospodarskih objektov.

Težko je pričakovati, da bi bili pri tem vsi

zadovoljni, da nima nobeden pripomb in

dodatnih zahtev. Iz dosedanjih izkušenj

vemo, da lahko pričakujemo približno 3%

tistih, ki jim nekaj ne ustreza, jih moti. V našem

primeru bi bilo to okoli 30 strank. Vendar

imamo srečo, da nimamo 30 posameznikov,

ki bi bili nezadovoljni, imamo pa jih na

vsakem delu trase oz. etapi morebiti 5 do 6,

pri katerih konstantno nekaj ni v redu in so

nezadovoljni. To nezadovoljstvo je v manjši

meri vezano na odkup njihovih nepremičnin,

bolj je vezano na posledice graditve, to je

na prah ali blatne dostopne poti, pojavljajo

se tudi pripombe glede dostopnosti do hiš,

travnikov, do njihovih zemljišč in podobno.

Večino tega rešujemo sproti. Pomembno

vlogo imajo pri tem razreševanju problemov

župani. Pretiranega nezadovoljstva do

sedaj nismo zasledili in to nam veliko

pomeni. Nikoli niso vsi enako zadovoljni ali

nezadovoljni. Skupaj z nadzorom in izvajalci

del v to vlagamo veliko truda.

Imate občutek, da so ljudje

dejansko dojeli, kaj so

z avtocesto in predvsem

vzporednimi regionalnimi

cestami pridobili.

To direktno težko zaznavamo. Nam pa skozi

pogovore s predstavniki krajevnih skupnosti,

župani, organi občine veliko povedo in

ugotavljam, da je velika večina dojela, kaj jim

novo zgrajena infrastruktura nudi, kakšne so

oziroma še bodo koristi. Gre za avtocesto in

ob tem še regionalne ceste za lokalni promet.

Predvsem lahko tu izpostavim zavedanje, da

se je povečala prometna varnost. Prečkanje

avtoceste preko novih nadvozov, podvoza

in podhoda je lažje in seveda varnejše.

Vse bolj je prisotno spoznanje, kaj ceste

pomenijo za razvoj turizma, gospodarstva,

zemljišča so pridobila na vrednosti, so bolj

iskana. Ptuj, Maribor, Ljubljana so sedaj

»bliže«, poskrbljeno je tudi za lažjo pot

šoloobveznih mladih, hitreje in lažje pridejo

do šole, lažje se pride do trgovin, občine itd.

Vse to so prednosti in malo je tistih, ki to ne

dojemajo. Glede tega smo zadovoljni in to

nam veliko pomeni. Nabrali smo si tudi nekaj

26

novih izkušenj, kako obravnavati te vplivne

dejavnike in kako in predvsem pravočasno

jih vključiti v odločujoče faze izvedbe

projekta.

Iz vaših odgovorov lahko

dobimo samo potrditev, da je

bil podprojekt izgradnje tega

odseka Draženci – Podlehnik

uspešen. Kaj so po vaši oceni

bili najpomembnejši faktorji,

ki so k temu pripomogli? Med

te moramo sigurno vključiti

tudi vas kot direktorja

projekta, vaš način dela in

vaše sodelavce. Organizacijo

projektnega managementa ste

nam predstavili v predhodnih

prispevkih. Je bilo potrebno

to organizacijo kaj korigirati?

Prepričan sem, da je bila izvedba odseka

Draženci – Podlehnik v okviru celotnega

projekta izgradnje AC od Draženci - MMP

Gruškovje uspešna. Glede na potek in

izvajanje odseka Podlehnika - Gruškovja

lahko pričakujemo, da bo tudi ta del projekta

uspešen. Faktorji, ki so pripomogli in še

bodo pripomogli, so seveda različni in jih je

veliko. Na prvo mesto bi postavil izvajalce,

konzorcij gradbenih podjetij POMGRAD,

d. d. iz Murske Sobote na dokončani 1.

etapi in EURO-asfalt, d.o.o. iz Sarajeva na 2.

etapi. Nadalje so k uspešnosti pripomogli

nadzorniki oziroma »Inženir«, kot jih

imenujemo skladno z določili FIDIC. To je

konzorcij podjetij DRI, d.o.o. iz Ljubljane in

Projekt, d.d. iz Nove Gorice. Tu je še vrsta

drugih, ki jih moramo vključiti v celotni

sistem izvajalcev projekta, kot so izvajalci

zunanje kontrole kvalitete (ZAG, ZRMK). Naj

samo omenim, da je na celotnem projektu

v višku aktivnosti neposredno delalo preko

600 ljudi. Uspešnost pri njih je v tem, da

so projekt vzeli za »svojega«, večina se

poistoveti z njim. Še kako je pomemben

tudi projektni management pri izvajalcih,

posebno kadar so izvajalci organizirani

v konzorcij, kot je to na 1. etapi. Tukaj bi

posebej omenil direktorja projekta pri

Pomgradu g. Jožefa Trstenjaka, ki ima velike

zasluge za uspešno koordinacijo del znotraj

konzorcija slovenskih gradbenih podjetij.

Kakor vidite, je potrebnih faktorjev, ki

zagotavljajo uspešnost, kar precej. Timsko

delo, dobro medsebojno komuniciranje,

dobri medsebojni odnosi in zaupanje so

nujnost za uspešno odvijanje projekta.

Na vaše vprašanje sem odgovoril, da smo

pravzaprav vsi prispevali k uspešnosti

projekta. Kdo je kaj več prispeval ali morebiti

manj pa je težko reči. Povsem smo zadovoljni,

da lahko rečemo, vsak je dal svoj maksimalni

prispevek k uspešnosti projekta. In vem, da

bo tako tudi do dokončanja avtoceste do

Gruškovja. Morebiti ste pričakovali da vam

odgovorim, kdo je bil najzaslužnejši, kdo

je največ pripomogel k uspešnosti. Je ta

analiza, da bi to ugotovili, sploh potrebna.

Menim, da ni.

Vem, da vam bo na moje

naslednje vprašanje

pravzaprav težko ali nerodno

odgovoriti. Ste tudi vi kot

direktor projekta faktor

uspešnosti?

(Nasmeh)…. O sebi je najtežje govoriti.

Sodijo lahko predvsem tisti, ki delajo z

mano, ki so spoznali mojo vlogo in ki

vidijo, kako delam. Moram pa reči, da je pri

DARS-u ta projekt prvi, ki je bil voden na ta

način, da je bil direktor projekta postavljen

iz vrst naročnika. Menim, da ima tak način

veliko prednosti. Na ta način sem lahko bolj

prisoten, lažje je sprejemanje odločitev,

direktni nadzor ni več zunaj DARS, izvajam ga

jaz z ostalim delom organizacije projektnega

managementa. Povezave z vodstvom DARS

so krajše, odločitve so hitreje in kvalitetnejše

sprejete, kot če bi projekt vodil nekdo izven

DARS-a in to po pogodbi. V njej je sigurno

težko zajeti vse, kar mora vodstvo projekta

delati in narediti.

Predvsem pa skrbim, da je tempo izvajanja

ustrezen, dela se izvajajo maksimalno


27

po planu in obvladovanje vse potrebne

dokumentacije je kvalitetno izvedeno.

Projektni informacijski sistem mora biti

sklenjen in povezan z informacijskim

sistemom večine, ki delajo na projektu.

Zavedam se pa tudi, da mora biti koriščenje

sredstev EU v redu in nepravilnosti se težko

odpuščajo ali pa se sploh ne. To je prej

posebna stimulacija kot pa neka prisila, da

mora biti pač vse v redu. Ker vemo, če ne bo

vse v redu, se lahko EU sredstva tudi izgubijo.

To vedo tudi izvajalci in da se tega vedno

zavedajo, pa je tudi del mojih nalog.

Koliko sem k uspešnosti projekta pripomogel,

naj prej povedo drugi. Jaz za sebe to natančno

vem. Pravo oceno bomo lahko dobili, ko bo

zaključen celotni projekt.

Bi pa izpostavil enega od zelo pomembnih

elementov, ki pripomorejo k uspešnosti

projekta. Gre za odločanje. Pri vodenju

takšnega projekta gre za nenehne odločitve.

Vendar morajo biti gradiva, ki jih potrebujemo

za odločitev, ustrezno pripravljena. Tudi jaz

se ne morem odločati »na pamet«. Zavedam

se, to velja tudi za vse ostale, ki so vključeni

v vodenje projekta, da ne moremo vedeti za

vse stvari, za vse, kaj se dogaja. Ko moram

sprejeti neko odločitev, je prvi korak v procesu

sprejemanja odločitev ustrezno pripravljeno

gradivo, predvsem s strani našega inženirja,

konzorcija DRI, d.o.o. Ljubljana in Projekt, d.

d. Nova Gorica, to je tistega, ki nadzira dela

na izvajanju projekta. Na osnovi tega se nato

odločim sam v okviru svojih pristojnosti.

Lahko pa se pojavi odločitev, ki jo mora

sprejeti uprava naše družbe. Po pravilu

je potrebna dodatna ustna obrazložitev.

Posebej temeljito se obdelajo odločitve, ki

so vezane na dodatne stroške. Pri tem smo

zelo temeljiti. Tudi pri doseganju rokov smo

izredno rigorozni. Tako še nismo imeli primera,

ko bi morebiti morali zaradi neke odločitve

spremeniti roke. Pri DARS imamo urejene

postopke, pravilnike in drugo, kar je v vezano

na sprejemanje in udejanjanjem posledic

odločitev. Temu dajemo pri organiziranju

procesov obvladovanja projektov velik

pomen. Sprejem odločitev mora biti kar se da

hiter, saj kakršno koli zavlačevanje, odlaganje

ipd. ne pride v poštev. Čeprav sem na vaše

vprašanje odgovoril s tem, kar splošno velja

za procese odločanje, vendar izvajati te

procese hitro in argumentirano ni enostavno,

saj odločamo predvsem zaradi tega, da

se projekt ne bi podražil, roki podaljšali in

kvaliteta poslabšala, saj mora biti takšna, kot

je predvidena s pogodbo.

Po končani gradnji in

sprostitvi prometa na tem

odseku AC nastopi obdobje

garancij, za katera so seveda

odgovorni izvajalci. Kako se

bodo urejala garancijska dela,

v kolikor bo do njih prišlo?

So ta dela oz. obveznosti

predvidene v prvotnih

pogodbah, ali se sklepajo

nova? Nadzor prevzemajo

ustrezne službe DARS ali še

kdo?

Kakor smo že omenili je bil 22. novembra

lansko leto dosežen rok izvršitve pogodbenih

del in s tem odsek Draženci – Podlehnik predan

v promet. V skladu s pogodbenimi določili

prične garancija teči od dne izdaje potrdila

o izvedbi del. Kakor je že bilo omenjeno, to

pomeni, da so izvajalci uspešno končali delo

v pogodbenih rokih. Ampak s tem še niso

naredil vsega. V naslednjih šestih mesecih

do prejema potrdila o izvedbi mora izvajalec

izvesti morebitne pomanjkljivosti in ko jih

uspešno izvede in po prejemu tega potrdila

šele prične teči garancijski rok. Garancijski

rok pa ni enovit rok, ki bi veljal generalno za

cel odsek. V pogodbi je razdelanih kar nekaj

točk, ki natančno definirajo posamezne dele

oz. sklope del avtoceste. Tako je garancija

za traso avtoceste 5 let, za premostitvene

objekte 10 let, prometno opremo, odvisno

od vrste je garancijski rok od 1 do 10 let

itd. Izvajalec je dolžan ob izteku pogodbe

predložiti naročniku, torej DARS, garancijo za

odpravo napak v dogovorjenih garancijskih

rokih v vrednosti 5% vrednosti pogodbenih

del. Pred iztekom garancije za odpravo napak

v garancijski dobi se skupaj z izvajalcem

dela še enkrat pregledajo in v kolikor ni

ugotovljenih napak, ki bi jih bilo potrebno

28

odpraviti, se lahko ugotovi, da je izvajalec

svoje obveznosti do naročnika zaključil. To

storimo s t.i »super-kolavdacijo«, s katero

odgovornost izvajalca glede na pogodbena

določila na odseku preneha.

Vsak investitor si vsekakor želi, da so bila

vsa dela izvedena tako kakovostno, da

garancijskih posegov naj sploh ne bi bilo. To

je lahko samo želja, ki se v praksi skorajda ne

more izpolniti. Da pa le dosežemo, da je treh

garancijskih posegov čim manj, je odvisno

predvsem od nadzora v času izvajanja del.

Ta nadzor mora biti dosledno učinkovit.

Tu je tudi velika odgovornost projektnega

managerja, da se takšen nadzor dosledno

izvaja.

V predhodnih pogovorih v

našem Mrežniku smo vam

zastavili vprašanje v zvezi s

pravico objave referenc, ki

jih lahko izvajalci pridobijo s

tem projektom. Po končanju

del so tako dani pogojni za

pridobitev te pravice?

Izvajalec pridobi pravico da projekt navede

kot svojo referenco, ko je pridobil potrdilo

o izvedbi del, to je torej v našem primeru

6 mesecev po odprtju odseka, ki je bil 21.

novembra lansko leto. Izjemoma, v primeru

npr. asfalterskih del, lahko pridobi referenco

tudi, ko je pridobil potrdilo o prevzemu.

DARS njegovo vlogo za potrditev reference

preuči in potrdi, običajno je to ob ponudbah

na razpisih za pridobitev novih projektov.

Ko se vozim po odseku

Draženci – Podlehnik si

postavljam vprašanje in takoj

pri sebi najdem tudi odgovor.

Je ta avtocesta lepa, čeprav,

kaj vse je lepo na avtoceste,

je lahko široka debata? Meni

je lepa.

ni lepa, saj je to »rana« v nekem naravnem

okolju, naravno okolje je z umestitvijo nove

prometnice prizadeto. Strinjam se z vami, da

je ta cesta lepa predvsem iz razloga, da je lepo

vgrajena v okolje, v to dolino, kjer je cesta že

bila. Prekrili smo staro glavno cesto, deloma

so zgradili vzporedno regionalno cesto, v

veliki meri ponovno tam, kjer je deloma že

bila. Verjamem, da bo ta avtocesta sčasoma

še lepša, saj bo že spomladi zaživelo vse

zelenje, ki ga še sedaj ni veliko opaziti. Ni

pa seveda namen, da naj bi bila avtocesta

lepa, njen namen je le čim učinkoviteje in

varneje prevzemanje in odvajanje prometa,

če je ob tem še lepa, toliko bolje. Ta poseg

naj zagotovi lepo avtocesto, povezano z

naravo, z naravnim okoljem. Človek mora to

sprejeti in dojeti. Glede na dosedanje odzive

nekaterih uporabnikov pa lahko rečem, da

je lepa.

Prvi del celotnega projekta

AC Draženci – MMP Gruškovje

je s tem odsekom Draženci

– Podlehnik zaključen in

dosežen pomemben cilj.

Obsežno delo je zaključeno,

čeprav pa bo potrebno še

zgraditi odsek Podlehnik –

MMP Gruškovje. Kakšno je

vaše osebno počutje?

Rečem lahko, da imam dober občutek. Se pa

bo še izboljšal, ko bo narejen ves obračun, ki

se mora narediti, bo pa najboljši ali najlepši,

ko bo celotna avtocesta zgrajena. Še vedno

je v meni kar nekaj napetosti, ki je posledica

zavedanja, kaj je še potrebno narediti.

Glede na to, kako potega izgradnja tega

zadnjega odseka lahko rečem, da sem lahko

optimističen še naprej.

Kako oceniti, da je avtocesta lepa? Če bi

vprašali tehnika, projektanta, izvajalca ali

prebivalca, ki biva ob avtocesti in krajinskega

arhitekta, bi sigurno dobili različne

odgovore. Krajinskemu arhitektu morebiti


29

Se mi pa je z odprtjem 1. etape AC pričela

pojavljati rahla nostalgija, saj projekti ne

pomenijo samo težave in probleme, ob tem

je veliko veliko izzivov, katerih reševanje

prestavlja zadovoljstvo, tudi v odnosih z

ljudmi. Lahko si bom rekel, bil si zraven

pri tem prvem delu projekta, in tako si

bom vedno lahko rekel tudi po končanju

celotnega projekta. Bil sem zraven in to mi

nekaj pomeni. To zadovoljstvo ostane.

Seveda toliko bolj, ker izgradnja tega

zadnjega odseka poteka dobro. Je pa ta del

trase avtoceste veliko težavnejši. Dolina je

ozka, tu je še stara cesta, ki mora zadovoljiti

promet na ostale priključne ceste, potoka

Rogatnica in Maceljščica kar nekajkrat

prečkata bodočo traso avtoceste, veliko

je opornih in podpornih zidov za brežine,

zahtevno je odvodnjavanje in še kaj. Tunel

je predrt in v zaključni fazi del in je z vidika

gradnje še najmanjši problem. Omeniti

moram še slabše klimatske razmere. Ko pade

dež ali sneg, je potrebno kar nekaj časa,

da se vzpostavijo razmere za nadaljevanje

del. Veliko vlage se nepričakovano pojavlja.

Ob neurjih se nam rado podre kakšno

drevo ali sprožijo kakšne manjši plazovi ali

hudourniki, vendar to izvajalci obvladujejo

in ne predstavlja večjih težav.

Kdaj bo torej končan ta drugi,

zadnji odsek avtoceste?

To vprašanje je kar stalnica po odprtju

odseka Draženci – Podlehnik. Bilo je tudi

zelo pogosto vprašanje na otvoritvi odseka.

Pogodbeni rok je sicer 5. januar 2019.

To pomeni, da morajo biti zaradi zime

in ostalih potrebnih aktivnosti (tehnični

pregled, pridobitev odločbe o poskusnem

obratovanju) vsa gradbena dela končana

vsaj dva meseca pred pogodbenim rokom.

Rok dokončanja in posledično otvoritve

odseka je znan in vemo, da ga bomo izpolnili.

Vendar, glede na napovedi izvajalca in glede

na trenutno stanje aktivnost na terenu,

bomo zelo verjetno dela končali še nekoliko

prej. Koliko prej, pa naj bo presenečenje.

30

PROJEKT “GRADNJA AC

ODSEKA DRAŽENCI–MMP

GRUŠKOVJE”

ODSEK AC OD DRAŽENCEV DO PODLEHNIKA JE ZAKLJUČEN,

PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ OBČINE IN

V ŠIRŠI OKOLICI SE VEČAJO

dr. Anton Hauc

častni član ZPM

Občina PODLEHNIK

Izgradnja AC odseka Draženci–MMP Gruškovje je projekt posega v okolje. Projekt vpliva

na ljudi, na turizem, na gospodarstvo, na kmetijstvo, povzročil bo spremembo lokalnega

prometa. Tako smo začeli prispevek v naši reviji v intervjuju z županom g. Markom Maučičem

(http://zpm.si/wp-content/uploads/flipbook/6/book.html#p=22). Izgradnja AC odsek

Draženci–Podlehnik, kot prvi del celotne trase izgradnje AC Draženci–MMP Gruškovje, je

zaključena in promet na tem odseku je v celoti stekel lani 21. novembra. Do Podlehnika se

lahko sedaj pripeljemo po avtocesti, lahko tudi po novi lokalni regionalni cesti, ki poteka

vzporedno z AC, ima pa pomen lokalnega povezovanja. To ugotavljamo tudi v uvodu

prispevka v pogovoru z g. Bogdanom Vreznerjem, direktorjem projekta DARS.

Marko Maučič, župan

Županu g. Marku Maučiču smo takrat med drugim postavili vprašanji: »Kaj pomeni projekt

za vašo občino in občane?« in » Pogosto je zaslediti ob podobnih projektih, da se projekt

smatra kot nekaj nesprejemljivega, kot ovira za razvoj občine, ne pa kot priložnost. Je to

projekt, ki je povzročil, da ste na občini oblikovali novo strategijo razvoja?«. Sedaj, ko je

odsek do Podlehnika dejstvo, sta ti vprašanji še naprej aktualni in strateško razvojno

pomembni.


31

Sedaj, ko je v okviru celotnega

projekta gradnje AC odseka

Draženci–MMP Gruškovje

zgrajen in predan prometu

odsek do Podlehnika, bi se

navezali na vprašanji, ki smo

vam jih zastavili ob našem

prvem pogovoru spomladi.

Kako se občani sedaj odzivajo

na zgrajen odsek AC, kako ga

sprejemajo, kakšno je njihovo

mnenje o regionalni cestni

rešitvi, se zavedajo kakšne

so nove možnosti za razvoj

in za njih osebno? Je še kaj

pripomb in negodovanja?

Lahko odgovorim kar z besedo »olajšanje«.

Gradbena dela na odseku od Dražencev do

nas v Podlehniku so končana. Promet po

avtocesti in regionalni cesti je stekel. Ni več

ropotanja gradbenih strojev, blata, prahu,

cestnih zapor, občasnega semaforskega

urejanja prometa po gradbiščih, čakanja,

da se gradbena mehanizacija umakne in

naredi prostor, na kupe naložene zemlje

ni več itd. Sedaj po dveh letih je nastopilo

veliko olajšanje, da ne rečem, »tišina«.

Tudi psihološkega bremena ni več čutiti.

Prebivalci, ki so stanovali tik ob gradbiščih so

bili tudi psihološko obremenjeni.

Venomer so bili pod nekim pritiskom, kaj

bo sedaj sledilo, bodo morali iti na začasne

obvoze, deževje je naredilo, da je bila hoja

ali vožnja težavna in tudi tu bi lahko dodali

še nadaljevali z naštevanjem. Posebno so to

čutili kmetovalci, saj je bil dovoz do njiv in

pašnikov pogosto zelo otežen. Že iz mojega

tega naštevanja, kakšno je bilo stanje, lahko

res v imenu večine občanov ponovim –

nastopilo je olajšanje.

Izrednega pomena je regionalna cesta, ki

poteka vzporedno z avtocesto. Urejene so

ceste skozi naseljena področja, zgrajeni

pločniki, razsvetljava, križišča, postajališča

za avtobusni promet, kolesarske poti itd. Da

pridemo do Ptuja, ni potrebno, da se peljemo

po avtocesti, temveč po regionalni oziroma

lokalni cesti. Med vsemi prednostmi bi rad

posebej še izpostavil nadvoze iz enega dela

te naše doline na drugi del. 40 let smo čakali,

da se poveča varnost pri prečkanju stare

ceste. Te nevarnosti ni več. Preveč nesreč se

je dogodilo.

S tem odgovorom lahko samo povzamemo,

da kadar govorimo o projektu izgradnje

avtoceste, imamo pogosto res v mislih

samo avtocesto. To v našem primeru še

kako ne drži. Projekt zajema res veliko del,

veliko dodatnih prometnih rešitev, urejanja

vodotokov itd. Sedaj se to da videti. Videti

se da kompleksnost ureditve prometa po tej

dolini.

S vprašanjem, ki vam ga

bom sedaj zastavil, se ne

želim pridružiti temu, da

je včasih ob uspešnosti

nečesa ali projektov le nekaj

potrebno poiskati, kar ni več

v redu. To bi naj bralce se

posebej pritegnilo. Je še kaj

nasprotovanj, novih zahtev,

problemov?

Bilo bi kar nenavadno, če ne bi postavili

takšno vprašanje. Povsem pričakovano je,

da se bo pojavilo še kaj novih ali že več časa

prisotnih problemov. Normalno je, da se je

pojavilo nekaj zahtev, ki pa se z investitorjem

DARS uspešno rešujejo. Tu večjih problemov

ni.

Izredno pa nas preseneča odziv občanov, ki

so nezadovoljni z nekaterimi prometnimi in

drugimi rešitvami, ki izhajajo iz Državnega

prostorskega načrta (DPN), ki je bil podlaga

vse zagonske priprave projekta. Vse,

kar se je zgradilo, je v skladu s tehnično

dokumentacijo, s potrebnimi soglasji in

z DPN. Večina pripomb se sedaj pojavlja

ravno o DPN. Moram reči, da smo v občinah

postavljali svoje zahteve pri določitvi DPN, žal

pa niso bile vse upoštevane. Vztrajanje, da se

to le upošteva, bi sigurno zamaknilo izvajanje

projekta. Pripravljamo naše predloge za

dopolnitev DPN, vendar vemo, da to ne bo

možno uskladiti tako hitro. Odziv občanov

pravzaprav lahko razumemo kot, da so sedaj

dojeli vse prednosti in ugotovili tudi nekaj

pomanjkljivosti. Naj še enkrat poudarim, da

ne gre za zelo bistvena dopolnila. Kot primer

naj navedem, da je izvoz in dovoz na Gorco

(izredno lepa razgledna točka, znamenita

cerkev) in na manjše dovozne ceste urejen

s klasičnim križiščem, čeprav bi bilo krožišče

boljša rešitev.

Kako gledajo okoliški

prebivalci na gradnjo še

preostalega dela AC do

mejnega prehoda Gruškovje,

ki je gradbeno zahteven in

predstavlja kar velik poseg v

naravno okolje?

32

Odsek avtoceste od Podlehnika do mejnega

prehoda Gruškovje je z gradbenega vidika

dosti zahtevnejši, če ga primerjamo z

odsekom, ki je zgrajen do Podlehnika. Ozka

dolina s staro cesto in hkrati novo nastajajočo

avtocesto zahteva veliko opornikov,

preusmeritev rečici, veliko je skalovja, ki ga

potrebno je odstraniti, del njega uporabiti

za podlage, novi so viadukti, tunel, pojavlja

so miniranja, velik trušč itd. Pravzaprav

je to težko opisati, najboljše si je to priti

ogledati. Šele takrat lahko prav dojamemo,

da je izgradnja tega odseka zahtevnejša. Ne

smemo pa pozabiti, da mora biti zagotovljen

še promet do mejnega prehoda kljub vsem

gradbenim delom, da ne bo preveč zastojev,

dokler traja gradnja.

Iz opisanega lahko sklepamo, da za

prebivalce ob tej trasi gradnje nastopa kar

veliko neprijetnosti. Pojavijo se lahko tudi

kakšna pogrezanja, razpoke v objektih, zdrsi

zemlje ipd. Vse to DARS s svojimi izvajalci

poskuša ustrezno in kolikor je možno hitro

sanirati. Ko je bilo decembra veliko neurje,

se je polomilo kar nekaj dreves in padlo na

cesto. Do zjutraj je bilo stanje sanirano in

promet je lahko stekel.

Na vaše vprašanje sem odgovoril kot da ni

nezadovoljstva ali problemov, ki sem jih

omenil v mojem odgovoru na vaše prvo

vprašanje. Žal je tako, največ težav imajo v

času gradnje prebivalci tik ob trasi ali v tem

primeru te ozke doline. Ko je zgrajeno, teh

težav ni več. Je pa potrebno sprejeti dejstvo,

da tak poseg, kot je avtocesta, pomeni

poseg v naravno okolje. S tem posegom pač

moramo živeti naprej.

Kakšni so vaši občutki?

Morda se vam bo vprašanje

zdelo zelo osebno, vendar

ga postavljamo predvsem

zaradi tega, ker ste veliko

svoje energije in znanja

vložili v priprave, zagon in

v izvajanje projekta. Veliko

bo še potrebno vložiti

do dokončanja celotnega

projekta do Gruškovja.

Vsakih 100 m nove ceste ali karkoli, kar kaže

na napredovanje mi pomeni neko olajšanje

in posebne vrste razbremenitev. Pritiskov

na mene kot župana je vedno manj, manj

je mučnega razčiščevanja in usklajevanja.

Ugotavljam, da je tak tudi potek gradnje,

ko postaja jasno, kaj pridobimo in kaj bomo

izgubili v tej naši dolini, je manj problemov

in raznih pritiskov. To olajša moje delo. Lažje

mi je pri oblikovanju vsega, kar bo potrebno

še postoriti za nadaljnji razvoj občine in

širšega okolja.

To, kar moram postoriti kot župan na odseku

Podlehnik–Gruškovja je že lažje, večina

problematike je rešena ali se sproti kar

dobro rešuje. Bo pa še potrebno vložiti kar

nekaj osebne energije, čeprav manj kot do

sedaj.

Pogosto se projektnim

managerjem ali nasploh

odgovornim za projekt

dogaja, da to vpliva celo

na nočni počitek. To se je

dogajalo tudi meni. Se to

dogaja tudi vam?

Že od nekdaj sem na stališču, noč mora biti

moja, saj jo potrebujem, da se spočijem,

to potrebuje moje telo. Noč naj ne bo noč

problemov in stresov. Projekt me ne sme

»motiti« pri spanju. Ta doslednost mi uspeva,

saj to niso samo bremenitve župana, tudi

tam kjer delam, je teh obremenitev kar

nekaj. Sem namreč prostovoljni župan.

Je gradnja zadostila vsem

zahtevam in predlogom

občine, ki so bile kot

idejne postavljene in med

izgradnjo še dopolnjene? Bo

potrebno na tem odseku še

kaj postoriti? Kaj, kar morda

ob potrjevanju oz. strinjanju

s projektno zagonsko

dokumentacijo ni bilo možno

takrat povsem definirati?

Zgrajena avtocesta, regionalna cesta in

ostalo, kar je na to vezano, je zadostilo našim

zahtevam. Podlehnik ima dve povezavi

avtoceste in to tako, da sta ti povezavi

prometno zelo ugodno rešeni. Sicer pa bo na

tem odseku potrebno še kaj postoriti, in sicer

v času garancije, ki je pogodbeno določena

med izvajalci in DARS-om v obdobju do

pridobitve trajnega uporabnega dovoljenja.

Vendar je to stvar DARS-a.


33

Ob pripravah na projekt smo vsi, ki živimo v

tej dolini, vedeli, da se bo nekaj oziroma veliko

spremenilo v načinu bivanja. Predvsem se

bo spremenila tradicija bivanja, ki jo najbolj

čutijo starejši. Nov način bivanja, ki sedaj

nastaja, moramo prevzeti kot nastajajoči

nov način bivanja, ki pa bo postal kar kmalu

zopet tradicionalen. Mogoče malo zapleten

odgovor, vendar tako je.

Je zgrajen AC odsek do

Podlehnika privedel do novih

spoznanj in seveda priložnosti

za razvoj občine? Vprašanje

je morda postavljeno

prezgodaj, saj je promet po

novem odseku šele stekel,

vendar se vsakršen razvoj

načrtuje za daljše obdobje.

Kako potekajo projekti, ki ste

jih označili kot razvojne ob

našem zadnjem pogovoru?

Ste za nove iz kohezijskega

sklada EU projekte pridobili

nova sredstva? Na otvoritvi

AC odseka je bil prisoten

predsednik Vlade RS, minister

za infrastrukturo, vodstvo

DARS in drugi. So morda bili

podani kakšni novi predlogi,

zamisli, povezanih z razvojem

tega dela Haloz?

O novih priložnostih sva govorila že nekaj

v najinem zadnjem pogovoru v vaši reviji

Mrežnik. Dejstvo ostaja, nove priložnosti

bodo in nekatere se že vidijo. Kot primer

naj navedem samo, da imamo pripravljeno

idejno zasnovo stanovanjskih naselij. Pred

pričetkom gradnje skoraj da ni bilo zanimanja

morebitnih investitorjev. Niso nam verjeli, da

bo do te gradnje res prišlo. Ko se je gradilo, se

je njihovo zanimanje povečevalo. V februarju

imamo novo predstavitev idejne zasnove

stanovanjskega naselja in zanimanja je že

več. Povečujejo se tudi povpraševanja po

zemljiščih, nov zagon dobiva tudi turizem.

Zastavljene projekte bomo izvajali še naprej,

želimo pa pričeti izvajati tudi predvidene

nove, pri čemer mora biti izpolnjen samo

en pogoj – finančna sredstva, ostalo imamo

že pripravljeno. Vsega ali vsaj strateško

pomembne projekte pa bo žal, kljub morebiti

pridobljenim sredstvom EU, težko izvesti.

Vztrajamo in vztrajali bomo še naprej.

Vnaprej se opravičujem za

svojo radovednost. Je bila ob

otvoritvi AC odseka Draženci–

Podlehnik kakšna svečanost,

kakšen poseben dogodek, ki bi

bil posvečen dokončanju tega

odseka?

Ja, pravzaprav sta bila dva pomembna

dogodka. Najprej, kot prvi dogodek, je

bila svečana predaja odseka v promet ob

prisotnosti predsednika Vlade Republike

Slovenije Miro Cerarja, ministra za

infrastrukturo Petra Gašperšiča, ministra za

gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka

Počivalška, direktorja Direkcije Republike

Slovenije za infrastrukturo Damirja Topolka

ter ob prisotnosti županov sosednjih občin

in drugih navzočih.

Ob tem pa je bil še poseben dogodek, podpis

dogovora o nameri sanacije prometne

povezave od Podlehnika preko Žetal, Rogatca,

Rogaške Slatine do Podčetrtka in Olimja.

Tujci pa tudi domači gosti iz severovzhodne

Slovenije, ki želijo obiskati omenjene kraje

in seveda ta čudoviti del Slovenije, čudovito

pokrajino in nenazadnje Donačko goro,

imajo danes kar slabe prometne povezave.

Pot, po kateri naj tujec, npr. iz Avstrije, pride

do Podčetrtka ni enostavna. Ena možnost

je po avtocesti Maribor - Celje do izvoza

Slovenska Bistrica ali Dramlje in druga preko

Podlehnika. Sedaj bo kar hitro in ugodno

34

prišel do Podlehnika, naprej pa po izredno

slabi, dotrajani cesti. Sanacija te stare

ceste je res zelo potrebna. Če je strateško

pomembna, naj si bralec sam odgovori. Mi

odgovor imamo.

Ob pričetku gradnje je bil

položen temeljni kamen. Kaj

se dogaja in kaj se bo zgodilo

z njim?

Kamen ima dvojni pomen. Tu se navezujem

na besede Vreznerja, direktorja projekta

DARS, ki je povedal, da je prvi pomen najava

in s tem spomin na pričetek gradnje in drugi,

da bo za prebivalce te doline konec težav, ki

so jih imeli s staro cesto. Kamen je shranjen

in v čakanju. Ko bo drugi odsek do MMP

Gruškovje in s tem projekt AC Draženci–MMP

Gruškovje končan, bo našel svoje mesto na

počivališču Podlehnik zahod. Namen, ki ga

kamen simbolizira, konec prometnih težav,

ne samo za prebivalce te doline, ampak tudi

za tiste, ki gredo v smeri Hrvaške in od tam

naprej, bo dosežen. Prometnih težav bo

manj, saj promet iz leto v leto narašča.


35

PROJEKT MAGNA -

PROJEKTI RAZVOJA OBČINE

HOČE - SLIVNICA

– proces razvoja občine je proces priprave, zagonov

in izvajanja projektov, potrebni so strateški projekti,

potreben je projektni management

dr. Anton Hauc

častni član ZPM

Občina Hoče - Slivnica na severu meji

na Mestno občino Maribor, na vzhodu

na Miklavž, na jugu na Rače - Fram ter

na vzhodu na Slovensko Bistrico in Ruše.

Območje občine predstavlja prehodno

območje med subalpsko in subpanonsko

severno Slovenijo. Na zahodu meji

na Pohorje, na vzhodu pa na Dravsko polje,

kjer je reka Drava akumulirala prod v obliki

velikega vršaja. Ravnina Dravskega polja je

bila zlasti v zadnjih petdesetih letih območje

intenzivne suburbanizacije.

https://www.hoce-slivnica.si/.

Na območju občine najdemo vrsto zanimivih

kulturno zgodovinskih spomenikov, kot

je npr. cerkev sv. Jurija, Spodnje Hoče, ki

leži v centru Hoč z mogočnim zvonikom.

Sedanja župna cerkev spada med zelo

dragocene sakralne spomenike v tem delu

severovzhodne Slovenije. Velja še omeniti

Grad Hompoš, ki stoji nad zaselkom Pivola.

Leta 1124 so omenja kot Huzi, leta 1164 kot

domus (dom) in po letu 1181 kot castrum

kuuod dicitur Hus (grad, ki mu rečejo hiša).

Bil je torej od vsega začetka zidan in se zato

upravičeno domneva, da je bil od 2. polovice

11. stoletja prav njen prvi sedež podravskih

mejnih grofov Spanheimov. Grad je bil od

leta 1147 dalje deželno knežja last, kjer so

živeli ali uradovali njihovi fevdniki: med

letoma 1124 in 1348 Pohorskodvorčani, do

leta 1363 Waseeji, do leta 1438 Ptujčani,

do leta 1636 Stubenbergi, nato kot lastniki

raznih družin, od leta 1846 Feyrerji, od

leta 1877 Nugent-Pallavicini, med letoma

1911 in 1945 Theinburgi, odtlej sanatorij

za pljučne bolezni, kasneje psihiatrična

bolnišnica in sedaj Fakulteta za kmetijstvo

in biosistemske vede. Med naravnimi

znamenitostmi bi izpostavili Botanični

vrt kot naravni biser v Pivoli pri Hočah.

Razprostira se med Hočami in Razvanjem,

južno od mesta Maribor. Z osmimi hektarji

zasajene površine je največji v Sloveniji.

Od leta 1999 je Botanični vrt vključen v

združenje mednarodno priznane botanične

vrtove “Botanic gardens conservation

international”. Vrt nudi in omogoča

izobraževanje, raziskovanje, ohranjanje

rastlinskih vrst, vzdrževanje lokal ogroženih

rastlinskih vrst, samoniklih gospodarsko

pomembnih gozdnih vrst, funkcije genskih

bank in pospeševanje sonaravnega turizma.

Ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst

je ena izmed najpomembnejših nalog

botaničnega vrta. Rastline v botaničnem vrtu

predstavljajo najcenejšo, najzanesljivejšo

in najtrajnejšo semensko gensko banko.

Razvito je gospodarstvo, turizem, trgovina in

vrsta uslužnostnih dejavnosti. Podrobno se

bralec lahko seznani z znamenitostmi na

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Ho%C4%8De_-_Slivnica

Poslanstvo občine je, da pomaga občanom,

je povezovalec vladnega, nevladnega in

36

gospodarskega sektorja. Občina soustvarja

odlične pogoje za turizem in kmetijstvo,

gospodarstvo ter družbeno aktivno, zdravo,

za človeka vredno življenje.

Vizija občine temelji na spoznanju, da je

Občina Hoče - Slivnica znana kot občina z

odličnim prepoznavanjem in izkoriščanjem

svojih potencialov.

O Občini Hoče - Slivnica se predvsem letos

govori v zvezi s projektom Magna NUCLEUS

investitorja Magna Steyr.

https://www.hoce-slivnica.si/objava/79465.

Čeprav lahko projekt ocenjujemo kot

strateško izredno pomembnega pomena

za razvoj občine, to seveda ni edini projekt.

»Zgodovina projektov občine« vsebuje

še vrsto drugih projektov. Gre za lastne

projekte, EU projekte, projekte, podprte

s kohezijskimi skladi in drugi projekti

povezovanja

https://www.hoce-slivnica.si/Projects.

Za razgovor o projektih in projektni organiziranosti

ter o projektu Magna smo se pogovarjali z

dr. Markom Soršakom, županom občine.

S projektom Magna se

je razpoznavnost občine

zelo povečala. Vendar to

seveda ni edini projekt.

Kateri dosedanje projekte

bi navedli kot pomembne

za razvoj občine? Občina

je industrijsko močna,

kar dokazujejo uspešna

podjetja, med katere je

potrebno uvrstiti Ledinek

Lestro, ADK, MIBRA in še

vrsto drugih podjetnikov.

Kateri projekti bodo v

naslednjem planskem

obdobju posebej pomembni

za nadaljnji razvoj občine?

www.hoce-slivnica.si/files/other/mixed/166/72544NRP%202018-2021.pdf

Projekt MAGNA NUKLEUS je izjemnega

pomena za našo občino, saj se bomo s tem

projektom lahko hitreje razvijali na vseh

področjih. To pomeni več investicij v ceste,

v kanalizacijo, v vodno infrastrukturo, v

šolstvo, kulturo, šport, turizem, kmetijstvo ...

Poleg tega projekt omogoča preboj regije,

ki si zasluži dvig življenjskega standarda.

Projekt Magna je sicer eden izmed mnogih

zastavljenih in realiziranih projektov, ki so

v našo občino prinesli novo energijo in

dodaten elan za razvoj in odlično delovanje.

Ponosen sem, da nam je uspelo projekt

Magna tako dobro koordinirati, da smo

lahko v teh dneh priča rasti nove tovarne in

da delovna mesta polnijo tudi naši občani in

občanke.

Za mano so 3 leta županovanja in v tem

času smo uspeli realizirati že kar nekaj

zastavljenih projektov, veliko projektov pa

nas še čaka. Verjamem, da nam bo do konca

mojega prvega mandata uspelo še marsikaj.

Veliko narejenega, načrti so še veliki, ekipa

dobra, tako da verjamem, da bomo lahko še

veliko naredili.

Ponosen sem tudi na izpeljane projekte,

med katerimi bi izpostavil le nekaj tistih, ki


37

so izrednega pomena za občino:

• dozidava nove učilnice OŠ Hoče

• otroško igrišče Bohova, otroško igrišče

Pivola

• postavljen zunanji fitnes v Hočah –

pripravljamo otvoritev

• mešana kolesarska pešpot Zgornje in

Spodnje Hoče ter Hoče - Slivnica

• zgrajena kanalizacijskega omrežja –

Orehova–Hotinja vas

• sanirani Hotinjski ribniki

• asfaltirane ceste na Pohorju

• ureditev igrišč in igral ob Podružnični šoli

• urejeno sofinanciranje bioloških čistilnih

naprav v območju, kjer ni možna

izgradnja kanalizacije zaradi reliefa

• urejen in obnovljen športni park v Slivnici

• zgrajena zdravstvena postaja v Slivnici

Izpostavil bi tudi nekaj projektov, ki so

vezani na sprejeti proračun in so planirani v

kratkoročnem obdobju.

• sistemsko reševanje problematike s

pitno vodo

• gradnja in ureditev Športnega parka v

Rogozi

• povezava Rogoza Miklavž o Samovi ulici

• dozidava OŠ Slivnica – projektna

dokumentacija

• ureditev funkcionalnega trga pred

občinsko zgradbo – v izvajanju – od

države smo pridobili zemljišče in

pripravljamo projekt

• nadomestna gradnja starega vrtca –

pripravljena projektna dokumentacija

• večnamenski objekt Bohova –

pridobljeno gradbeno dovoljenje in

podpisana pogodba z izvajalcem del.

Gradnja bo končana predvidoma jeseni

2018. Tam bo lociran tudi nov gasilski

dom.

• medgeneracijski center – projektna

dokumentacija izdelana – pripravljamo

popise del

PaleoStyriaDiversio, prijavljenih imamo

še 18 projektov na nacionalnem in

mednarodnem nivoju

• pridobitev številnih nagrad –

Inovativnost, certifikat Mladim prijazna

občina, Planetu prijazna občina, nagrada

za družbeno odgovornost – smo prva

občina, ki je prejela takšno nagrado

Za realizacijo se pripravljajo še naslednji

projekti (poleg projektov sem napisal še

vrednosti, da lahko dobite občutek glede

višine projektov, ki jih načrtujemo):

• nadaljevanje projekta »premoženjsko

pravno urejanje proizvodne cone«

• večnamenski objekt Bohova (začetek

v 2017, nadaljevanje v 2018, skupna

vrednost projekta 960.000 €)

• ureditev zunanjega fitnesa Slivnica

(20.000 €)

• izgradnja nizkoenergetskega vrtca

Hoče (začetek investicije v 2018, skupna

vrednost 1.927.000 €)

• ureditev podstrešja podružnična šola

Reka – Pohorje (začetek inv. 2018, skupna

vrednost 500.000 €)

• sekundarna kanalizacija Rogoza (75.000)

• gradnja in investicije v ceste (688.000 €)

• investicije v vodovodna omrežja in

infrastrukturo (387.300 €)

• nadaljnje delovanje Mreže za

gospodarstvo, Foruma nevladnih

organizacij in Foruma za kmetijstvo in

turizem.

Zavedam se, da večina bralcev Mrežnika

našo občino ne pozna dovolj dobro, zato

priporočam, da si nas pridejo ogledat in

opazili bodo »sadove« projektov. Sploh pa

priporočam ogled gradbišča nove tovarne,

saj bodo tu lahko marsikaj videli. Mi, ki

sledimo gradnji, lahko samo rečemo, gradi

se tako hitro, da težko sledimo napredovanju

gradnje.

Delo pa je obrodilo tudi dodatne sadove,

saj sem, poleg v programu zastavljenih

projektov, uspel koordinirati in izpeljati še

dodatne projekte – med njimi je tudi projekt

Magna in še:

• urejanje gramoznice

• postavljena električna polnilnica

• nova spletna stran in e-stik z občani

• vzpostavljena mreža defibrilatorjev in

postavljeni novi defibrilatorji

• pridobitev evropskih sredstev –

38

Letališče Edvarda Rusjana

Maribor je vrata svojega

potniškega terminala odprlo

pred štiridesetimi leti,

natančneje maja 1976. 15.

junija 2008 se je letališče

preimenovalo v Letališče

Edvarda Rusjana Maribor

po pionirju slovenskega

letenja. Letališče Edvarda

Rusjana se ponaša z novim,

modernim in prostornim

potniškim terminalom, ki

lahko sprejme tudi do 600.000

potnikov letno. Leži na

ozemlju občine, nastopilo je

upadanje potnikov in prevoza

tovorov, izveden je bil

projekt izgradnje potniškega

terminala, je v privatni

lasti, poslovanje upada. Kaj

pravzaprav občina še lahko

stori, da bi letališče pridobilo

nov zagon poslovanja? Bo

k temu pripomogel projekt

Magna? V medijih je bilo

večkrat poudarjeno, da bo

s projektom Magna dobilo

letališče nov poslovni zagon.

Občina se trudi, da prispeva k razvoju in tako

je tudi na področju razvoja Letališča Edvarda

Rusjana. Z letališčem obstajajo veliki načrti

in verjamem, da bodo vpleteni slej ko prej

uspeli s projekti. Občina Hoče - Slivnica

podpira razvoj in tudi na tem področju

je tako. Smo odprti za konstruktivne in

realne predloge. Pustimo se presenetiti,

kako in v kateri smeri bo šel razvoj letališča.

Ocenjujemo, da se bo s projektom MAGNA

NUKLEUS in drugimi, ki so vezani na turizem

in gospodarstvo, koriščenje letališča samo

povečalo.


39

Projekt Magna je bil

v javnosti, medijih,

gospodarstvu, predvsem

lokalnem ter pri občanih

sprejet po načinu »proti

– zakaj je to potrebno?

– za«. Poznano je, da je

bilo v zgodovini občine

že govora o logističnem

centru, o gospodarski coni,

o turističnem središču.

Nastalo ni kaj pomembnega,

izvedenih projektov

je bilo malo. Kaj je bil

pravzaprav začetek projekta

Magna? Kako je prišlo do

njegovega zagona? Vemo,

da bi morali to vprašanje

zastaviti tudi vodjem

projekta z Ministrstva za

gospodarstvo, Ministrstva

za okolje in prostor, pa

morda še komu. Občina,

predvsem vi osebno ste

se zelo angažirali, da je

do potrditve projekta in

izgradnje proizvodnih in

spremljajočih objektov

prišlo? Ocenjujemo, da

ste imeli pri tem projektu

pomembno vlogo, seveda v

okviru vaših pooblastil.

tako velikega projekta smo upoštevali več

dejavnikov in pripraviti je bilo treba veliko

strokovnih dokumentov, ki so sledili eni

zgodbi. Pripeljati investitorja na naš teren

in »pripeljati« domov tiste, ki morajo sedaj

delati v tujini.

Kaj je potrebno narediti, da se lahko pride

do takšnega projekta, smo dodobra občutili

v občini. Naša prednost je bila, da poznamo

vse proceduralne korake. Prvi korak je bil

pregled možnosti. Strategija prostorskega

razvoja Slovenije (v nadaljevanju SPRS)

predlaga, da se zaradi racionalizacije

prometnih tokov, smotrnega razmeščanja

delovnih mest, stanovanj, storitvenih in

proizvodnih dejavnosti na širših mestnih

območjih, v katere so vključena območja

več lokalnih skupnosti, prostorske potrebe

razvoja mest in drugih naselij načrtuje

in ureja na osnovi medobčinskega

sodelovanja.

Tudi sam se vprašam, ali je to, da sem se

toliko izpostavil za projekt res bilo potrebno.

Veste, če ne bi imel takšne osebne izkušnje,

se verjetno ne bi. Žal vem, kako je biti

osnovnošolec, dijak, študent, če kdo od

staršev dela v tujini in ga vidiš le nekajkrat

letno, ker v lastni državi ni dela za pridnega

ključavničarja. Prav zaradi tega smo želeli

ustvariti pogoje, da nas bo čim več delalo

doma, v domačem okolju. Pri vzpostavljanju

Gospodarske in proizvodne cone je v

skladu z določbami iz SPRS in PRS potrebno

umeščati ob prometno vozliščnih lokacijah

tako, da so dobro povezane z železniškim in

cestnim omrežjem, ki omogoča javni prevoz

na delo z vseh območij regije in sosednjih

regij. Hkrati pa izkoristi tudi bližino obstoječe

infrastrukture, kot so pristanišča, letališča ter

razpoložljivost električne energije ali druge

energije večjih kapacitet in moči.

Načrtovano lokacijo je bilo treba obravnavati

v kontekstu širšega mestnega območja

40

Maribora, ki je središče nacionalnega

pomena. Zaradi svoje lege kot pomembno

prometno vozlišče pa ima poleg Ljubljane

in Kopra tudi mednarodni pomen.

Čeprav predvidena prostorska ureditev ni

neposredno vezana na razvoj urbanega

središča Maribora, je s svojo lego ob

prometnem vozlišču in križišču pomembnih

prometnih poti funkcionalno umeščena v

širše mestno območje mesta Maribor. Za

določitev lokacije je bila v skladu z veljavno

zakonodajo izdelana posebna strokovna

podlaga, s katero so bile preverjene različne

potencialne lokacije. Še posebej pazljivo

so bile preverjene površine opuščenih

večjih industrijskih, komunalnih, prometnih

in podobnih območij, ki bi jih lahko s

sanacijo ali prenovo usposobili za potrebe

investitorja.

Pri izboru lokacije so bile upoštevane tudi

želje potencialnega investitorja Magna.

Njihove zahteve, označimo jih lahko kot

prednostni kriteriji, so bili:

1. neposredna bližina avtoceste oz. direktni

priključek na avtocestno omrežje,

2. oddaljenost od proizvodnih zmogljivosti

v Gradcu je manjša od 100 km (zaradi

povezanosti proizvodnje in posameznih faz

– komponent),

3. možnost priključevanja na železniško

omrežje oz. izvedbe železniškega

dostavnega tira,

4. možnost izvedbe infrastrukturnih

priključkov, pri čemer sta pomembna

oskrba z električno energijo (110 kV) in

oskrba z zemeljskim plinom ter zagotovitev

telekomunikacijskih povezav,

5. poselitveno območje, ki zagotavlja

delovno silo, možnost izobraževanja itd.

Analiza po posameznih občinah je pokazala,

da v širšem območju mesta Maribor ni na

voljo ustreznih zemljišč z že opredeljeno

namensko rabo za potrebe industrijske

proizvodnje. Območja, ki jih je možno

pozidati, so bistveno premajhna, ne

omogočajo pa tudi širitve, saj gre pri tem

najpogosteje za spremembo namembnosti.

Zaradi navedenega je bilo potrebno pristopiti

k iskanju primerne lokacije na drugih

primernih površinah, ki niso opredeljene kot

stavbna zemljišča, namenjena industrijski

proizvodnji, ustrezajo pa prednostim

pogojem za izbiro lokacije za potencialnega

investitorja na prostih površinah. Takšna

lokacija mora v največji možni meri

ustrezati vsem, uvodoma navedenim

prednostnim kriterijem, saj investicija po

sistemu »Greenfield« investicije (Greenfield

investment) praviloma začenja s proizvodnjo

z ničelne točke (brez predhodne potrebne

infrastrukture proizvodnih prostorov ter

primerno usposobljene delovne sile) na novi

lokaciji. Z izpolnitvijo prednostnih pogojev

pa vsaj delno zmanjšuje stroške začetnega

zagona proizvodnje.

Na podlagi podrobnejše analize obeh

lokacij je bila predlagana in izbrana varianta

v Hočah. Prednosti izbrane variante se

utemeljuje predvsem z:

• večjim zaledjem prebivalstva,

• večjim odmikom od obstoječe poselitve

in s tem manjšim vplivom na obstoječo

poselitev,

• boljšimi pogoji za navezavo na obstoječo

prometno in ostalo gospodarsko javno

infrastrukturo,

• dejstvom, da se na območju kmetijskih

zemljišč v varianti 1 (sedanja lokacija),

zajetih v spremembo, ob približno enakih

proizvodnih pogojih v obeh primerjanih

variantah, ni razvila intenzivna kmetijska

pridelava za potrebe velikega urbanega

središča (npr. pridelava zelenjave), kar je

verjetno že posledica obremenjenosti

območja s povečanimi vplivi prometa ter

drugih motečih dejavnosti (izkoriščanje

gramoza),

• lokacija se nahaja v območju razvojnih

površin Letališča Edvarda Rusjana

Maribor.

Nam lahko predstavite glavne

tehnično – tehnološke,

logistične, zaposlitvene,

organizacijske značilnosti

projekta ter tudi prednosti

nove proizvodnje družbe

Magna?

Občina Hoče - Slivnica je z Ministrstvom

za gospodarski razvoj in tehnologijo

sklenila Pogodbo o izvajanju in financiranju

Instrumenta 5, Aktivnosti 2 v okviru

Programa spodbujanja konkurenčnosti

Maribora s širšo okolico v obdobju 2013–

2018: vzpostavitev proizvodne cone na

razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica,

na podlagi katere je občina upravičena


41

sklepati prodajne pogodbe z lastniki zemljišč.

Proizvodna cona bo v zadnji, četrti fazi

vzpostavljena na 93 ha zemljišč, ki so v lasti

108 fizičnih oseb. To je bila osnova, da smo

pričeli z odkupi zemljišč in pripravo terena za

gradnjo tovarne.

Vrednost prvega dela naložbe Magne, ki bo

v prvi fazi proizvodnje prispeval 130.000

enot na leto in ustvaril 404 novih delovnih

mest, znaša 146,4 milijonov evrov. Država

se je zavezala prispevati 18 milijonov evrov.

Načrtovani so tudi nadaljnji koraki za

razširitev obrata Magna Nukleus v Hočah.

Izvedli se bodo novi projekti, ki so odvisni od

razvoja novih poslovnih priložnosti Magne.

Potencial za rast vsekakor obstaja. Ob tem

velja izpostaviti, da vemo, da Magna že

sedaj sodeluje s 48 dobavitelji v Sloveniji.

Na podlagi izkušenj po vsem svetu v Magni

ocenjujejo, da eno delovno mesto v Magni

spodbudi nastanek dveh do treh novih

delovnih mest v širšem okolju. Začetek

gradnje obrata v Hočah poteka po načrtih,

proizvodnjo pa naj bi zagnali v jeseni 2018.

Navezujem se na naše uvodno spoznanje,

kako hitro se gradi. Zato ni nobenega razloga,

da v to ne bi verjeli. Aprila prične prihajati

in se montirati proizvodna oprema, bodoči

zaposleni pa se pri Magni že usposabljajo.

Sama zgradba je projektirana in bo zgrajena

tako, da je pravzaprav tako imenovana

bela kad, kjer je vse v vodotesnem betonu

in s premazi, ki lahko zadržijo kakršenkoli

material, ki se tam notri nahaja, vključno z

vso požarno vodo ob morebitnem požaru. V

primeru požara (ki je v takih objektih vedno

omejen na majhne sektorje, če do tega v

izjemno redkih primerih res pride) je resda

požarna voda onesnažena, zato je treba to

vodo, preden se kamorkoli spušča, preveriti

in ugotoviti, kaj je z njo potrebno narediti.

Skratka, tukaj je ogromno drugih ukrepov

oziroma t. i. projektiranih ukrepov. Na našo

in zahtevo izdelovalcev poročila, direkcije

in tudi drugih deležnikov je bilo že veliko

korekcij projektov.

Takšna proizvodnja, ki jo

Magna namerava postaviti

s projektom, zahteva

električno energijo, urejeno

oskrbo z vodo, plinovod

(v kolikor bo potreben),

kanalizacijo, povezavo z

avtocesto, železniški tir,

telekomunikacijske povezave,

protipožarno opremo in

obveščanje, varovanje

objekta itd. Kaj od tega

mora zagotoviti Magna in s

tem tudi investirati in kaj

prevzamejo naši izvajalci,

npr. pri železniški povezavi,

električni oskrbi, priključitve

na vodovod in podobno. Kako

se bodo financirala ta dela? So

pri tem še kakšne obveznosti

občine?

Financiranje je na strani investitorja. Občina

pelje postopke, ki so skladni z zakonodajo.

Največji del je odkup zemljišč. Moram

poudariti, da se je v javnosti razširilo, kaj vse

bo morala zgraditi naša občina, kje dobiti

finančna sredstva, zopet se bo porabljal

davkoplačevalski denar in podobno. Moj

odgovor je dovolj jasen, kako se bo zagotovilo

vse to, kar ste izpostavili v vašem vprašanju.

42

Prejeli smo veliko vprašanj

o tem, ali je zemljišče, na

katerem bo proizvodnja,

sedaj last Magne ali je dano

v najem? Pridobitev zemljišča

je lahko, vsaj praksa tako

kaže, dolgotrajen (pod)

projekt. Kakšna je tu bila

rešitev, da ni prišlo do

morebitnih zamud, ki bi

ogrozile projekt?

Zemljišče je dano v najem. Do zamud ni

prihajalo, ker so bili koraki skrbno načrtovani,

delo je potekalo v skupinah in imeli smo

redne komunikacijske sestanke. Tako smo

lahko sproti reševali zaplete in iskali skupne

rešitve.

Čeprav je iz najinega

pogovora že lahko razbrati

prednosti za Občino Hoče –

Slivnica, nas vendarle zanima

strjen opis prednosti oziroma

koristi, ki jih pričakuje

občina? In kakšne koristi

bodo imeli s to tovarno

še drugi, npr. hotelirstvo,

oskrba s hrano, turizem na

splošno, letališče, zdravstvo

itd. Koristi bodo imeli tudi

oskrba z električno energijo,

železnica, oskrba z vodo in

še bi lahko naštevali. Gre za

širše celovite koristi projekta

Magna.

Svoje videnje, kaj bo Magna prinesla v okolje,

občino in širše lahko strnem v naslednje:

• Projekt gradnje tovarne Magna Steyer je

predviden v štirih fazah. V prvi fazi bodo

zaposlili 404 delavcev. Štajerska ima

danes eno najvišjih stopenj brezposelnih

v Sloveniji, z izgradnjo novega obrata

pa bo naša občina in celotna regija

pridobila prepotrebna delovna mesta.

• Z enim delovnim mestom v Magni se

ustvarjajo 2 do 3 posredna delovna

mesta. Investicija v Magno bo imela

izjemne multiplikativne učinke. S

prihodom Magne se ustvarjajo tudi

priložnosti za partnerska podjetja

in lokalno okolje (gostinci, hotelirji,

prevozniki in drugi potencialni poslovni

partnerji), ki bodo s svojimi storitvami

podpirali delovanje obrata.

• Magna je vedno odgovoren član

skupnosti. V krajih, v katerih Magna

že deluje s svojimi proizvodnimi

obrati, zgledno sodeluje z lokalnimi

skupnostmi. Vedno se povezuje s


43

številnimi društvi (gasilska, športna,

kulturna itd.) kot tudi javnimi ustanovami

(zdravstveni dom, vrtci, šole). To je do

sedaj podjetje že dokazalo tudi v naši

občini. Z nami se redno usklajujejo in so

se pripravljeni pogovarjati o rešitvah in

novih priložnostih za občino in občane.

• Karierna priložnost za mlade. Mladi v naši

občini bodo dobili izjemno priložnost za

sodelovanje v svetovno uveljavljenem

podjetju Magna. Dobili bodo številne

priložnosti. Pri svojem izobraževanju

se naj usmerijo v delo in razvoj, ki ga

Magna potrebuje, seveda če jih to tudi

res zanima. Priložnosti bo veliko.

• Nove priložnosti za razvoj. S prihodom

Magne dobivamo tudi priložnost za

razvoj lokalne infrastrukture. Načrtovali

bomo okrepitve cest, pločnikov in križišč,

novo razsvetljavo itd. S tem pa odpiramo

tudi priložnosti za nove potencialne

investitorje.

• Priložnost za razvoj letališča. Naša občina

ima že dva pomembna infrastrukturna

objekta – letališče in avtocesto. Prihod

Magne prinaša priložnost za potniški in

tovorni promet.

• Magna spoštuje najvišje okoljske

standarde. V Evropski uniji in v Sloveniji

imamo enotno zakonodajo, Magna

pa je s svojim delom v drugih državah

že dokazala, da zakonodajo v celoti

spoštuje. Vplive na okolje stalno

spremlja in zmanjšuje glede na najboljše

razpoložljive tehnologije, pri tem pa v

celoti izpolnjuje zahteve zakonodaje.

Vplivi načrtovanega obrata bodo

bistveno pod mejnimi vrednostmi.

• Magna je ugleden delodajalec. V Avstriji v

zadnjih dveh letih dvakrat razglašena za

najbolj uglednega delodajalca v državi.

• Neposredno pridobiva občina in s tem

občani. Občina, v kateri so delovna mesta,

pridobi dodatna sredstva v proračun,

prav tako v proračun občine pripada

nadomestilo za uporabo stavbnega

zemljišča, s tem pa pridobivamo sredstva,

za katera se sami odločamo, kako jih

bomo porabili za dobro skupnosti.

• Magna prinaša povezovanje v regiji. S

prihodom Magne pridobivamo tako v

občini Hoče - Slivnica kot tudi v širši regiji.

Prihod Magne je odprl tudi povezovanja

med občinami in razprave o skupnem

razvoju v regiji.

Da bomo te prednosti znali izkoristiti je

pomembno tudi, da župani sosednjih občin

ali kar občine te štajerske regije sodelujemo

med seboj in smo med sabo povezani.

Projekti, ki jih delamo se prepletajo in

verjamem, da bomo v prihodnje še bolj

sodelovali in se povezovali.

Vem, da navedene prednosti lahko izpadejo

kot idealne, kot neke »sanje«. Sanje bodo,

če jih ne bomo znali izkoristiti. V tem delu

Slovenije nas čaka veliko skupnega dela.

Potrebe po kadrih z znanji

in usposobljenostjo za razne

tehnične poklice so v Sloveniji

vse večje. Povečale se bodo

tudi s proizvodnjo, ki se bo

vzpostavila s projektom. Le

to pa je lahko velik izziv za

izobraževalne organizacije.

Zaslediti je bilo, da Magna

že usposablja kader za to

proizvodnjo, saj mora večina

kadra biti usposobljena že do

aprila 2018, ko se bo pričela

montirati proizvodna oprema.

Ali menite, da bo možno

pridobiti ta kader v tem delu

Slovenije in ali je že viden

odziv izobraževalnih ustanov?

Lahko pričakujemo, da se bo v večjem

številu v tej novi tovarni zaposlil strokovni

kader iz obstoječih podjetij v občini in

nasploh iz mariborskega okoliša. Strateški

dogovor je 1000 novih zaposlitev glede na

sedaj predvidenih 400. Kvalitetnega kadra

za tovrstno proizvodnjo ravno ni veliko na

razpolago.

Izobraževalne ustanove so se takoj odzvale

in so že v fazi začetnih pogovorov bile

pripravljene na sodelovanje. Izpostavim lahko

tudi pozitivno povezovanje izobraževalnih

ustanov, Zavoda za zaposlovanje, kar je

ključna sestavina pri tako velikem projektu.

Verjamem, da bodo našli ustrezno pot,

da bodo ustrezno usposobili in poiskali

dovolj kvalitetnega kadra. Imamo visoko

44

brezposelnost in takšni projekti jo lahko

zmanjšajo. Ljudje želijo delati in verjamem,

da je formula uspeha, da pripeljemo

zaposlovalce v okolje.

Najbolj se spominjam citata bivšega rektorja,

ki dobro opiše pripravljenost izobraževalnih

ustanov za sodelovanje. Prof. dr. Igor Tičar,

rektor Univerze v Mariboru: »Razvojni

center bi pomenil najpomembnejšo obliko

povezovanja gospodarstva z raziskavami in

razvojem, ki je doma na Univerzi v Mariboru,

ki je edina znanstveno-raziskovalno

inštitucija v vzhodni regiji. S strani Univerze

v Mariboru bomo storili vse, kar je v naši

moči, da prispevamo k temu svoj delež. S

takim projektom na področju avtomobilske

industrije, ki je izjemno napredna in razvojno

pronicljiva, bi dejansko lahko v regiji zrasel

visok tehnološki center.« Mirjana Zgaga, iz

Območne službe Maribor ZRSZ, zaposlitveno

situacijo o Magni zaokrožuje: »Glede na to,

da je podjetje Magna Steyr bilo v letu 2016 v

Avstriji izbrano za najboljšega zaposlovalca,

verjamemo, da bodo takšen odnos prenesli

tudi v naše okolje in zagotovili zaposlenim

ustrezno plačilo, delovne pogoje, poskrbeli

za zdravje zaposlenih in širšega lokalnega

okolja ter delovali družbeno odgovorno.«

Za občino je bil projekt

Magna prvi takšen projekt,

vsaj po kompleksnosti,

zahtevnosti in potreb

po učinkovitem vodenju

projekta. Predvsem moramo

izpostaviti interakcije med

ministrstvi in Vlado Republike

Slovenije, Magna Steyer,

občino ter vsemi vplivnimi

dejavniki, med katerimi je

potrebno posebej izpostaviti

projektu nasprotujoče vplivne

dejavnike. Kakšna je bila

potrebna organiziranost

občinske uprave in drugih

civilnih organizacij za

obvladovanje projekta in

omenjene interakcije? Lahko

vašo vlogo kot župana

poistovetimo s projektnim

managerjem?

Vsekakor. Vzpostaviti pravo sodelovanje in to

da so vsi deležniki sledili cilju, sodelovali in bili

hkrati v koraku s časovnimi smernicami. To bi

lahko enačil s projektnim managementom.

To lahko trdim tudi zato, ker sem uporabljal

znanja s projektnega managementa, da sem

lahko pripeljal projekt v domačo bazo, če

se pošalim. Dobro načrtovanje in sledenje

projektnim načrtom je bilo ključno. Ponosen

sem in zadovoljni smo lahko, da je občinska

uprava, poleg rednega dela, opravljala tudi

nova dela in naloge, ki jih je terjal takšen

projekt. Ni bilo lahko, na trenutke celo

nemogoče, vendar nam je s skupnimi močmi

uspelo. Nikoli ni bilo izpostavljeno, da jim

je naloženo preveč dela, da ne gre opraviti

nadur, da delo ponoči ni delo javne uprave.

Garali smo in trud se je poplačal. Vsi pa smo

se veliko naučili iz tega. Poleg tega, da je

morala delovati občinska uprava sinhrono,

je bilo potrebno vzpostaviti odlično

sodelovanje z ostalimi deležniki, in sicer z

nevladnimi organizacijami, gospodarstvo,

ipd. Povezovanje je bil ključ do uspeha. Vsi

smo sledili enemu cilju in verjeli, da nam

bo uspelo. Sedaj so tisti trenutki, ko se nam

je kje ustavilo in smo iskali tudi kreativne

rešitve, pozabljeni. Za nami je vse slabo in

ostalo je dobro.

Kako je potekalo planiranje

tistega dela projekta, ki ga

je morala izvesti občina? Kdo

je nasploh planiral izvajanje

projekta, da do večjih

odstopanj ni prihajalo?

Ponosen sem, da na tem mestu lahko

pohvalim svojo matično fakulteto, ki mi je

dala ustrezna znanja, da sem lahko sodeloval,

vodil in sokreiral tako velik projekt. Končal

sem interdisciplinarni študij gospodarsko

inženirstvo. Veliko projektnega planiranja

je padlo na moja pleča, saj sem imel znanja

s področja projektnega vodenja, poznal

sem lokalno okolje, zakonodajo. Za mano

pa je stala ekipa, ki je neutrudno delala in

tako je prišlo do tako dobrega rezultata.

Ključ vsega pa je bilo, kot sem že omenil,

sodelovanje. Zunanjih storitev, ki bi nam

lahko vzpostavile organizacijo projektnega

managementa nismo potrebovali.


45

Je projekt z vidika občine

končan? Kakšno vlogo oz.

naloge še ima občina glede

na potek gradnje in nato

pri zagonu proizvodnje,

razen sodelovanja na

svečani otvoritvi, če se malo

pošalimo?

Nikakor še ni končan. Na občini na polno

delamo za drugo fazo. Sodelujemo s

podjetjem, z ministrstvi in delamo vse, da se

bodo načrti uresničili. Ukvarjamo se z nakupi

zemljišč za drugo fazo, sodelujemo tako z

investitorjem kot državo.

In kako obvladujete vse ostale

projekte s strani občine?

Se poslužujete zunanjih

storitev vodenja projektov,

inženiringa, strokovnega

svetovanja ipd.?

Ekipa sodelavcev je visoko storilna in izstopa

od povprečne javne uprave. Kot tehnika me

to veseli in sem na to ponosen. Seveda pa

imamo, če je potrebno, pri delu na voljo tudi

zunanjo podporo in storitve.

Magna ima za ta projekt

organiziran projektni

management in vse ostalo, kar

potrebuje izvedba takšnega

projekta? Ste vključeni v to

organiziranost, vsaj posredno?

Da, Magna ima za ta projekt dobro organiziran

projektni management. Za ta projekt ima

svojega projektnega managerja g. David

Adama. Sodelovanje je ključno tudi na tem

področju. Vključen in informiran sem tudi

o tem, saj je potrebno poznati celotno sliko

projekta in investicije, da lahko pomagamo

pri izvedbi.

Imamo malo, ampak dinamično in

produktivno upravo. Zmoremo in znamo

delati in verjamem, da se to vidi tudi navzven.

46

Glavni izvajalec gradbenih del

projekta je Pomgrad iz Murske

Sobote. Kako bi komentirali

izbor slovenskega gradbenega

podjetja oz. konzorcija za

takšen gradbeni projekt?

Glavni izvajalec gradbenih del

projekta je Pomgrad iz Murske

Sobote. Kako bi komentirali

izbor slovenskega gradbenega

podjetja oz. konzorcija za

takšen gradbeni projekt?

Ponosni smo lahko, da vse več slovenskih

podjetij dela na investicijah v Sloveniji.

Dokazujejo svojo strokovnost in nasploh

sposobnost, da prevzamejo tovrstne

projekte. Poglejmo si samo veliki

infrastrukturni projekt v naši bližini izgradnje

avtoceste Draženci–MMP Gruškovje do

hrvaške meje. Prvi odsek do Podlehnika

je prevzelo podjetje Pomgrad iz Murske

Sobote.

Ste župan, univerzitetni

diplomirani gospodarski

inženir, doktor znanosti,

vključeni ste v pedagoški

proces na Fakulteti za

strojništvo Univerze v

Mariboru. Kaj vas je vodilo,

da ste se odločili, da boste

župan, saj vam glede na

vašo izobrazbo ne bi bilo

težko najti delo na »vašem

področju«, predvsem,

ker so potrebe po kadrih

interdisciplinarnih znanj,

ki jih je možno pridobiti

s študijem gospodarskega

inženirstva vse večje

(opomba: na Univerzi v

Mariboru ta študij izvajajo

Ekonomska-poslovna

fakulteta in tehniške

fakultete). http://ging.um.si/

Po duši sem tehnik in želja po povezovanju

več znanj me je peljala na interdisciplinarni

študij, ki mi je omogočil pridobivanje

in povezovanje znanj in izkušenj na več

področjih: tehnika, pravo in ekonomija.

Študij je bil odlična iztočnica za nadaljnje

delo. Vseskozi pa me je spremljala želja po

dodatnem delu. Želja prispevati okolju in

vrniti okolju, kar sem prejel. Sem človek, ki

dela več stvari naenkrat in tako je možno,

da naredim več in prispevam več. Na tem

mestu in v tem času dajem družbi največ kar

lahko. Trudil se bom, da bo tudi v prihodnje

tako. Da pa se je potrebno še dodatno

usposabljati in izobraževati, pa tako in tako

mora biti del našega življenja.

Naj se vam vprašanje, ki

sledi, ne zdi preveč osebno.

Takšen projekt je glede na

premagovanje problemov,

hitro izvajanje, razreševanje

odporov oz. vplivnih

dejavnikov, ki projektu niso

bili naklonjeni ter samo

organizacijo, na pojavljanje

sprememb, tveganja v

občinski upravi zelo

zahteven. Takšni projekti med

izvajanjem zahtevajo veliko

energije, vztrajnosti, tudi

trme, da se dosežejo cilji. Od

kod ste vi in vaši sodelavci

jemali vse to, saj vsa dela le

ni možno označiti kot samo

»delo v službi«?

Največji vir energije za delo mi daje družina.

To je tisto, kar žene, združuje in daje, da

delam tudi tisto, kar mi po zakonodaji ni

direktno naloženo. Ponosen sem na njih

in na tem mestu bi se jim tudi zahvalil za

vso podporo in pomoč, da lahko delam,

kar delam. Sem pa vesel in ponosen, da

imam možnost, da prispevam v okolje, kjer

živim. Sedaj po treh letih županovanja mi

je izgleda delo župana pisano na kožo. Pri

tem pa moram pohvaliti tudi sodelavce, saj

je marsikatera ura oddelana izven rednega

delovnega časa in ni bilo nikomur niti enkrat

težko ostati dlje ali priti v službo zvečer

oziroma čez vikend. Verjamem, da smo

dobra ekipa, ki zna in zmore. Projektni razvoj

občine to zahteva.


47

P R O J E K T I I N T R Ž N I

S K O K I S K A K A L N I H S M U Č I

S L A T N A R

– verjeti v zamisel, razviti zamisel, izdelati skakalne smuči po

meri uspeha, izvesti projekte in uspešno obvladati čas

dr. Anton Hauc, dr. Gregor Hauc

Ko prebereš, preštudiraš, se seznaniš,

dobiš informacije o podjetju SLATNAR, o

Petru Slatnarju, o njegovih sodelavcih, o

uspehih, se prepričaš o izredni inovativnosti.

Takrat spoznavaš mejnike razvoja podjetja

in načrtovane strateške cilje, ki so že sigurno

določeni. Istočasno prebereš veliko o novih

skakalnih smučeh, o kompleksnosti ponudbe

pri prodaji smuči z vso dodatno opremo.

Takrat poleg skakalnih smuči spoznaš še

ostale izdelke. Vse to je mogoče dobiti v

raznih intervjujih in člankih. Pravzaprav

lahko prideš tudi v zagato, kaj sploh vprašati

g. Slatnarja. Kontinuiran in hiter razvoj,

izredno fleksibilno izkoriščanje priložnosti,

obvladovanje tržišč in konkretnih kupcev

ter še marsikaj, kar je povezano z razvojem,

nam še pomembneje izpostavlja vprašanje,

na kakšen način vse to uspeva podjetju s 14

zaposlenimi, kako obvladujejo vse projekte

pri načrtovanju, pripravi in izvajanju tako

različnih projektov.

Zgodovina nove zgodovine. Bralcem se

opravičujemo za ta začetek. Zakaj smo to

zapisali? Na spletni strani

http://www.slatnar.com/slap.html lahko

preberemo, da je bilo podjetje SLAP, Peter

Slatnar ustanovljeno leta 1972. Podjetje

z obrtjo za izdelavo kovinskih stružnih

delov s konstantno poslovno rastjo, s

stalno nadgradnjo tehnologije delavnice

do uporabe najsodobnejših CNC strojev in

vzporedno s tem je nastajalo vse več znanja

in spretnosti. Podjetje izdeluje stružne in

rezkane izdelke, polizdelke za avtomobilsko

in letalsko industrijo, kolesarstvo, elektroniko,

belo tehniko ter razne izdelke za uporabo v

športu. Po zaključku skakalne kariere Petra

Slatnarja, sina g. Slatnarja, je podjetje razvilo

program izdelkov za smučarski skakalni šport

pod nazivi: SLATNAR WORLD CUP SMUČI,

SLATNAR AIR CARBON VEZI in SLATNAR

CARBON AIR ČEVLJI.

Vsekakor je najodmevnejši projekt novih

skakalnih smuči s »skokom« v sezono

2016/2017. In zakaj smo začeli ta odstavek z

»zgodovina nove zgodovine«? S projektom

razvoja in uveljavljanja novih skakalnih

smuči ter že omenjenih ostalih izdelkov

se s pomočjo zgodovine razvoja podjetja

SLATNAR piše nova zgodovina podjetja,

nova zgodovina razvoja skakalnih smuči ter

izdelkov, povezanih s smučarskimi skoki oz. s

smučanjem nasploh.

Na spletni strani podjetja

http://www.slatnar.com/ najdemo dve izjavi

»naj« skakalcev, ki jih povzemamo. Povedo

veliko, pravzaprav več, kot bi lahko mi.

Pri Slatnarju cenim, da nenehno iščejo

izboljšave, razvoj pa se pri njih nikoli ne

ustavi. Material, ki ga dobim in posluh za

moje komentarje, mi omogočajo, da lahko

svoj maksimum vedno premikam naprej.

Peter Prevc

zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih

skokih in smučarskih poletih, svetovni prvak v

poletih, prejemnik olimpijskih medalj.

48

Najprej naj omenim, da je ključno, da

ima ženski skakalni šport podporo tako

inovativne blagovne znamke, kot je

Slatnar. Na osebni ravni mi Slatnarjeva

oprema omogoča, da postajam boljša

skakalka in svoje rezultate nenehno

izboljšujem.

Vprašanja, ki bi jih radi postavili g. Petru

Slatnarju (inovatorju, nosilcu razvoja

izdelkov za skakalni smučarski šport,

snovalcu projektov) bi lahko začeli s kdaj,

kaj, kako, kje, na kakšen način, s kom itd.?

Pa si sami postavimo vprašanje – zakaj

bi pričeli s takšnimi vprašanji? Predvsem

iz razloga, kako doseči takšen razvojni,

uveljavitveni, tržni in skakalno uspešen

skok, ki je redek v svetu. Je pa hkrati dokaz za

sposobnost Slovenije, njenih posameznikov,

skupin, podjetij, razvojnih sredin … tudi

razvojne sredine, zbrane okoli g. Petra

Slatnarja.

Sara Takanashi

svetovna prvakinja in zmagovalka svetovnega

pokala v smučarskih skokih.

nove blagovne znamke smuči

Slatnar World Cup. Nadalje

širite paleto svojih izdelkov,

vezanih na smučanje. Bralcem

priporočamo, da si jih

ogledajo kar na spletni

strani https://shop.slatnar.com/.

Intervju: Peter Slatnar

Projekte, ki ste jih izvajali

moramo povezati z mejniki

rasti podjetja SLATNAR.

Eden izmed pomembnih

mejnikov pri razvoju vašega

podjetja je po naši oceni

vsekakor končanje vaše

športne kariere kot smučarski

skakalec. Posvetili ste se

namreč razvoju izdelkov,

ki so vezani na smučarski

skakalni šport. Tu so izdelki

smučarskih vezi, ki so

doživele izreden tržni uspeh,

program skakalnih čevljev,

projekt prevzema nadaljnjega

poslovanja in proizvodnje

skakalnih smuči v Elanu.

Sedaj je v teku projekt ali

kar več projektov uveljavitve

v svetu smučarskih skokov

Slovite kot inovator, ki bi vas

glede na vso to projektno

dinamiko razvoja izdelkov

poimenovali kar kot inovator

brez spanja oz. inovator

stalnih inovacij. Vas lahko

tako naslavljamo? Ob vsej

množici vprašanj, ki se nama

porajajo ob tem, se bi omejila

na naslednje. Kako se vam

porajajo ideje o novostih, ki

jih uvajate, o projektih, ki jih

izvajate, o stalnosti razvoja

novih izdelkov, ki je značilno

za vas osebno in za vaše

sodelavce?

Če želiš ustvariti nekaj posebnega, kar

še ne obstaja in mora biti zanimivo za

uporabnike, moraš imeti nekaj čisto

svojega, inovativnega. Inovacije se porajajo

s potrebami. Prinašem skakalnem športu

je potrebno izdelek (smučko po domače)

nenehno izpopolnjevati, izboljševati. Razlika

med nami kot inovatorji in ostalimi inovatorji

je v tem, da mi inovacijo realiziramo takoj,


49

pri ostalih inovatorjih pa običajno ostane

pri inovaciji, ker od zadaj nimajo realizacije

oz. jo morajo iskati pri drugih. Če že kdo od

ostalih realizira inovacijo, jo potem težko

proda. Mi imamo vse troje. Glede pojavljanja

idej za moje proizvode moram reči, da

ideje obstajajo vsepovsod okoli nas, samo

potrebno jih je prepoznati, videti in seveda

uspešno realizirati. Najboljše ideje dobimo

iz človeškega telesa, od živali in predvsem iz

narave.

Skušamo povzeti elemente, ki

so bistveni za izreden uspeh

vaših smuči in drugih izdelkov

s področja skakalnega športa.

Iz vaših intervjujev je možno

razbrati marsikaj o novih

tehničnih in drugih rešitvah

samih smuči, o izdelavi

smuči po »meri« skakalca

ali skakalke, o minimalnem

vzdrževanju smuči itd. Vrstijo

se uspehi Petra Prevca v

sezoni 2015/2016, njegova

odločitev in odločitev drugih

tekmovalcev, da skačejo na

vaših smučeh, nova oblika

smuči itd. Kaj bi popravili in

dopolnili našem ugibanju o

elementih uspeha vaših smuči?

Kaj so konkurenčne prednosti

vaših vezi, karbonski

skakalnih čevljev?

Mogoče smo fizično čutili, da smo korak pred

konkurenco, vendar moramo v glavi vedeti,

da smo med konkurenco vsi usmerjeni

v razvoj novih rešitev, novih inovativnih

rešitev. Konkurenti imamo nenehen boj za

ostanek na tem trgu. Vsak želi s svojim novim

proizvodom vzeti kupce konkurentom. Kar

se obstoječih smuči tiče, kaj bi spremenili?

Vse bi spremenil, vse … To, kar imamo,

je osnova za izboljšave, vendar ob tem

čas teče zelo hitro in konkurenti moramo

tekmovati med seboj. Iz te smučke smo

se ogromno naučili. V eni smuči je toliko

različnih materialov, toliko različnih funkcij

delovanja, da si navaden človek niti ne more

predstavljati. V tem trenutku imamo že

celotno letošnjo kvoto proizvodnje smuči v

skladišču. Če smo kaj pozabili pri testiranju,

izpustili kakšno podrobnost, se nam lahko

zgodi, da bo celotna serija šla po gobe. V

tej panogi je testiranje še kako pomembno.

Zelo pomembno je tudi, da pri snovanju

smuči skrbno načrtujemo vse predvidljive in

nepredvidljive situacije, tveganja. Imamo

snežno komoro, imamo zimsko testiranje,

vendar to ni dovolj, da bi lahko prevarali moč

narave.

Na kakšne načine ste

prepričali trenerje,

tekmovalce in smučarske

zveze, da so se odločili za

vaše smuči? Vaše podjetje se

je uveljavilo s smučarskimi

vezmi in smučarskimi čevlji,

vendar doseči takšen »skok s

smučmi« pa je presenetljivo.

Zasledili smo, da je veliko

izjav o kvaliteti in novostih v

zgradbi smuči, ki pripomorejo

k »boljšemu« skakanju?

Kako so imenovani dobili to

informaciji o tem in se tudi

prepričali o vseh lastnostih

nove smuči, projekt novih

smuči od proizvodnje v Elanu

je bil aktiviran lansko leto?

Je bil to poseben projekt za

vas? Enako vprašanje bi vam

postavili tudi v zvezi z vezmi

in karbonskimi čevlji.

Elan je aprila 2016 sporočil, da imam zelo

kratek čas za razmislek, ali sem pripravljen

prevzeti proizvodnjo njihovih skakalnih

smuči, ker drugače namerava lastnik to linijo

ukiniti. Šele sedaj se zavedamo, v kakšen

posel smo takrat stopili. Brez mojih ljudi tega

projekta ne bi mogel speljati. Sprva smo

delovali udarniško, kasneje smo iz izkušenj

rasli in že letos je bolj mirno. Vsak je nekaj

vedel in vsak je nekaj dal k temu razvoju.

Poleg te serije skakalnih smuči smo za razliko

od konkurence šli v popolnoma drugačno

(nasprotno) smer in razvijamo še tri nivoje

smuči. Razvijamo prvo smučko, ki bo z

elektroniko podprta. Čas bo pokazal, ali smo

na pravi poti.

50

Smučarska proizvodnja (govorim za alpsko

smučanje) je postala industrija. En smučar

zahteva na sezono tudi po en milijon

evrov, da vozi določeno znamko smuči. Pri

smučarskih skokih je drugače. Mi ne damo

nobenega denarja nobenemu tekmovalcu.

Obljubljamo mu najboljšo smučko, ki jo

drugi ne morejo (v tem trenutku) narediti.

Moje vodilo je, da mora biti smuča SLATNAR

najboljša na svetu in da pridejo k nam

najboljši skakalci in rečejo: »Jaz bi želel vašo

smučko in koliko to stane?« V Sloveniji smo

še zmeraj preskromni, ne cenimo se dovolj in

tudi premalo smo ponosni na svoje izdelke.

Podjetje SLATNAR kot celoto

je potrebno označiti kot

izrazito projektno usmerjeno

in projektno organizirano ne

samo na programu izdelkov

v zvezi s skakalnimi smučmi,

ampak tudi pri drugih

programih izdelkov. Kako ste

projektno organizirani? Kdo

vodi projekte, po kakšnem

načelu izbirate sodelavce in

morebitne zunanje izvajalce,

kako podrobno pripravljate

zagone vaših projektov,

kako planirate in spremljate

izvajanje projektov? Imeli bi

še kar veliko (pod)vprašanj,

saj nas posebej zanima ravno

projektni management.

Mogoče pa imate

vzpostavljeno svojstveno

projektno organiziranost

glede na vaš način dela, glede

na to, da ste manjše podjetje,

ste pa izredno fleksibilni v

projektnem izvajanju svojega

razvoja?

Projekti nastajajo po potrebi in intuiciji

kot veriga na kolesu. Med 14 zaposlenimi

ima vsak svojo vlogo. Jaz sem tisti glavni

pometač, ki odloča in pripravi do konca

model proizvodnje, ki gre potem v serije.

Med njimi imam dva takšna, ki bi me morda

lahko zamenjala v tem poslu, vendar sta, žal,

oba brez skakalnih izkušenj. Sam sem skakal

od leta 1973 do leta 1987 in te izkušnje, ta

občutek imam. To pa je zelo pomembno

pri tem poslu, ko inoviraš smučko, saj

lažje razumeš potrebe skakalcev. Ena od

naših prednosti (pa nimamo projektnega

vodenja kot sistemske rešitve) je tudi

ta, da se spuščamo v takšne stvari, ki

npr. Kitajce ne zanimajo (nišni produkti

oz. hobby program, male serije, najvišja

kakovost, najvišja dodana vrednost). Poleg

smuče nas zanimajo tudi ostali produkti,

npr. smučarske rolke za letno vadbo. Na

Norveškem smo našli eno od najboljših

rolk za tekače. Obstoječi proizvajalec teh

rolk je bil neresen in odločili smo se za to,

da poskušamo narediti boljšo. Dokaz, da

nam je izboljšava obstoječe rolke uspela, je

dejstvo, da je celotna poskusna proizvodnja

za tekače pošla zelo hitro in sedaj jih večina

želi imeti to rolko.

Na kakšen način izbirate

vodje projektov – projektne

managerje med svojimi

sodelavci? Kaj so glavni

pogoji za imenovanje vodje

projekta?

Pri tistih dveh, ki sem jih omenjal, da bi me za

en dan lahko skoraj enakovredno zamenjala

predvsem gledam na to, da ju usmerjam,

da gresta čim manj levo in desno, da je pot

trasirana čim bolj naravnost proti cilju.Ko je

potrebno dobiti od njiju še kakšno idejo, je

včasih najbolje, če dam na mizo kakšne

»češnje« in potem ideje stečejo, se

dogovorimo in zadevo (projekt) izvedemo.

Zmeraj v glavnem ocenim, komu bi bil projekt

najbolj pisan na kožo in običajno se tako tudi

odločim. Imam nečaka, ki študira strojništvo

in se vsako leto tukaj ogromno nauči, se kali.

Dal sem mu narisati eno zadevo, ki bi jo od

naših dobil v dveh dneh, nečak je to isto stvar

pripravljal dva tedna. Imam tudi enega, ki je

večino leta na snegu. Tudi od njega dobivam

kakšne ideje, ki jih uporabimo pri inovacijah.

Imel sem tudi dobrega učitelja, mojega

očeta. Pustil me je, da sem ustvarjal,

včasih me je še kaj popravljal pri delu,

včasih mi je dal pripombo, ki je nisem

razumel. Šele čez leta sem ugotovil, da je


51

takrat imel prav. To sem mu tudi priznal.

Pogosto je rekel: »Ko mene več ne bo, bo

ta delavnica tako ali tako propadla, ker vi

fantje niste navajeni delat, samo nekaj bi

ustvarjali.«. Ja, mi smo nenehno sestavljali,

npr. iz bližnjega železovega odpada smo

privlekli železje, ga rezali, brusili, varili in na

koncu smo si naredili cestni gokart. Razvili

smo lasten cestni motor itd. Nenehno smo

bili v pogonu z novimi idejami.

V razgovoru ste večkrat

izrekli: »Nenehno smo v

pogonu, razvijamo ...«.

Sigurno je potrebno včasih

odklopiti, vam to uspeva?

Odklop težko doživim, saj sem nenehno

v razmišljanju in v »akciji«. Ker imam zelo

močan varovalnih organizem, mi telo samo

sporoča, kaj moram narediti. Najraje grem

na kolo, naredim v nekaj urah 150 kilometrov

in v tistem času se dovolj spočijem, da lahko

potem spet ustvarjam. Ob tem se glava,

ki stalno nekaj išče, išče ideje in njihovo

realizacijo, težko odklopi.

Kako imate organizirano

projektno sodelovanje z

vašimi dobavitelji, kooperanti,

razvojnimi partnerji?

Kako imate organizirano

sodelovanje s posameznimi

tekmovalci, trenerji,

smučarskimi zvezami, glede

na to, vaši kupci prihajajo

iz različnih držav po svetu?

Podjetje SLATNAR je malo

podjetje s 14 zaposlenimi, kot

poslovno, razvojni, proizvodni

in tržni sistem pa je obsežen

poslovni sistem. Zaradi tega

vam tudi postavljamo ta

vprašanja.

Mi že od samega začetka delamo brez

pogodb. Pogodba je nekaj za slabe

čase, kjer se dva skregata in v pogodbi

piše, kako se stvari potem uredijo. Z

nobenim tekmovalcem nimamo niti ene

pogodbe. Ne želimo jih vezati nase, želimo,

želimo jih vezati nase s kakovostjo naše

smuče. Z dobavitelji imamo zelo odprt

odnos, ki temelji na zaupanju in poštenih

dogovorih. Ponavadi ne sklepamo pogodb,

saj sodelujemo z dobavitelji na podlagi

osebnih dogovorov. S tekmovalci nimam

nobenih pogodb, saj jih ne želimo privezati

nase, niti jim za to, da skačejo z našimi

smučmi, nič ne plačujemo. Na naših smučeh

skačejo zato, ker so prepričani, da so boljše

od ostalih. Takšna je naša strategija – želimo

biti najboljši v panogi in zaradi tega si

tekmovalci želijo uporabljati naše proizvode.

Ja, 14 nas je in veliko skupne energije je

potrebne, da lahko vse te projekte oz. izzive

izvedemo, da smo zadovoljni zato, ker so

zadovoljni uporabniki naših proizvodov. Naša

največja zaveza je v tem, da naredimo tako

smučko, ki jo hoče vsak tekmovalec zase,

naredimo jo osebno zanj. Zmeraj nas

drugi poiščejo, mi se ne tržimo, niti ne

oglašujemo kaj dosti. Naša strategija je

obratna – naj nas poiščejo tisti, ki želijo z nami

sodelovati. Pogoj za to pa je, da nenehno

razvijamo nove produkte, jih izboljšujemo,

prisluhnemo vsaki pripombi ali želji naših

tekmovalcev in jim smučko delamo iz dneva

v dan boljšo, za daljše skoke.

Vaša smučka ima zanimiv

zunanji design, je pretežno

bele barve, kar je novost v

oblikovanju zunanje podobe

smuči. Smuči Elana niso

imele in smuči konkurence

nimajo takšnih oblikovalskih

rešitev. Kaj vas je vodilo k

tej novosti? Lahko takšno

oblikovanje uvrstimo med

elemente konkurenčnosti?

Kakšno vlogo so imele pri

razvoju nove smučke? Peter

Prevc je verjetno bil in je še

upravičeno zahteven skakalec,

je naša ocena pravilna?

Verjetno to velja za ostale

skakalce oz. njihove trenerje?

Zame ni pomemben zunanji design. Zame

kot inovatorja je pomembno, kako bi v

notranjosti smučke izboljšal vsebino, da bi

tekmovalci še kar naprej skakali na naših

smučeh.

52

Bela in modra barva pomenita na

Japonskem poštenost in skromnost. Ko

sem to izvedel, sem se odločil za design

bele in modre ter naziv blagovne znamke

Slatnar, ker je enostaven in pokaže na

družinsko podjetje Slatnar iz Cerkelj na

Gorenjskem. Morda bomo kdaj tej beli in

modri dali možnost, da jo dopolnimo še s

kakšnimi pokrovitelji iz nacionalnih skakalnih

zvez. Sedaj za nas to ni tako pomembno.

Je pa res, da vse, kar proizvedemo, tudi

prodamo. Najpomembnejše in dragocene

so dodatne želje in opombe tekmovalcev, ki

skačejo na naših smučeh.

Konkurenca se bo sigurno

poskušala odzvati s svojimi

projekti, svojimi novostmi,

saj ste jih z vašimi projekti in

uspehi vsekakor presenetili.

Kaj lahko pričakujemo?

Biti prvi ali biti blizu vrhu

je velika obveza, prava

strategija pa je biti še boljši.

Kakšna je vaša strategija

nadaljnjega razvoja, kakšne

projekte načrtujete, kakšna

poslovna povezovanja,

kakšni bodo tržni projekti?

Zavedamo se, da so odgovori

na naša vprašanja vaša

poslovna tajnost, vendar

vaša inovativnost ne pozna

meja, pozna meje pa uspeha.

Nam lahko navedete nekaj

projektov?

Naš odgovor konkurenci je ta, da delamo

ravno nasprotno od konkurence. Če

želimo to delati, moramo konkurenco

zelo dobro poznati, morda celo bolje od

nje same. In, če poznamo še sebe toliko,

da vemo, kaj smo sposobni, potem se res

lahko nenehno razvijamo in konkurenco

nenehno presenečamo. Mi smo majhni, oni

so veliki. Majhnost je naša velika prednost.

Naj predstavim dva letošnja primera.

Dva mednarodno znana tuja skakalca sta

poklicala eno soboto k nam in želela vsak

svojo spremembo na skakalnih smučeh.

Pet dni kasneje, v četrtek, sta v Planici na

velikanki preizkusila to spremembo in bila

z njo oba zelo zadovoljna. Tukaj se vidi,

kako nam tekmovalci zaupajo, saj sta novo

stvar preizkusila celo na velikanki, kjer ni

popravnih izpitov.

Podjetje SLATNAR proizvaja še

druge izdelke. Ste dobavitelj

za BMW, sodelujete pri

izdelavi kril letal, ki jih

proizvaja Pipistrel in še in

še. Nam lahko na kratko

predstavite te izdelke in

projekte njihovega razvoja?

Kako obvladujete tovrstne

projekte razvoja izdelkov?

Večinoma delamo preko posrednikov

določene manjše dele iz kovinsko

predelovalne industrije. Z Ivom

Boscarolom sva tudi že od prej dobra

prijatelja, saj sem se v mladih letih

preizkušal v proizvodnji zmajev. Določene

produkte preko posrednikov delamo tudi

za avtomobilsko industrijo, vendar to ni

naša strateška usmeritev. Če te pokličejo

in vprašajo po določenem proizvodu oz.

polizdelku in če ga znamo narediti, zakaj

pa ne. Včasih damo kakšno sugestijo

za izboljšavo tudi velikim in uglednim

proizvajalcem, pri katerih ponavadi vidimo

tisto, česar sami zaradi različnih razlogov ne

vidijo. To je verjetno naša prednost.

Od kod vam energija za

stalno ustvarjanje novega, za

obvladovanje poslovne uspešnosti,

za obvladovanje tveganj, ki

niso majhna, za hitro odzivnost


53

na priložnosti? Vprašanje vam

postavljamo tudi zato, ker vsi vemo,

da projekti zahtevajo svoj čas,

dnevno pa imamo na razpolago

samo 24 ur. Vaši projekti morajo

biti izvedeni do rokov, ki so vezani

na rokovnik smučarskih skokov

v sezoni. Pri drugih izdelkih je

podobno.

Ta energija je v nas. Že moj oče je bil v tem

poslu kot kovinostrugar in je znal marsikaj

narediti. Še zdaj pride v delavnici mimo mene,

mi na hitro svetuje in gre dalje ter potem

(zaradi starosti) že pozabi, kaj mi je svetoval.

Mene njegov nasvet najprej preseneti,

vendar mi ne da miru, dokler ne preverim. Ko

ugotovim, da je imel prav, grem do njega in se

mu zahvalim, čeprav ga moram spomniti, kaj

mi je svetoval. Starejšim moramo pustiti, da

ustvarjajo tudi v pokoju, saj imajo ogromno

znanja, ki leži v njih. Zadnje čase se že dokaj

resno ukvarjamo z mislijo, da bomo postali

tovarna za ideje in razvoj, za proizvodnjo

pa želimo na cenejših trgih najti ustrezne

povezave oz. partnerstva in tam realizirati

proizvodnjo naših proizvodov. Velikokrat

se nam je že zgodilo, da smo iz t. i. hobby

programa naredili večji posel in tako uničili

ta program, ki je sedaj redna proizvodnja z

redno prodajo. Še zmeraj sem prepričan, da

ne smemo zadušiti naše ustvarjalnost s tem,

da bi želeli vse sami proizvajati in potem

tudi prodajati. V pameti je največ dodane

vrednosti in to bomo razvijali tudi v prihodnje.

Ukvarjamo se tudi z razvojem letnih tekaških

rolerjev, sanmi za skeleton, razvijamo

smučarski čevelj, ki bo drugačen od ostalih

in še bi lahko našteval. Naša pamet nenehno

rojeva nove izzive. Poskrbeti moramo samo

za ustrezno selekcijo izzivov, ki se vsak dan

pojavljajo okrog nas. Potrebno je biti dober

opazovalec dogajanja in izboljšave se v naših

glavah kar vrstijo. Eni jih vidimo, eni pa vidijo

kaj drugega.

Smučka, tako kot praviloma

vsak izdelek, naj bi bila lep

izdelek. Kaj je lep izdelek

je seveda zelo kompleksno

vprašanje. Ko sva prvič videla

vašo smučko, se nama je

zdela nekako »suhoparna«, če

smem tako predstaviti najina

opažanja. Vendar sva iz prvega

televizijskega prenosa skokov

do naslednjih ugotavljala,

da je lepa, da nama je vedno

bolj všeč. Kakšen je bil odziv

na to, ali je SLATNAR smučka

lepa, morebiti lepša od smuči

konkurence? Je lepa? Je bilo

o tem sploh kaj zaslediti v

javnosti, v medijih?

Ko smo objavili naš belo moder design, sem

imel veliko klicev. Večinoma takšnih, ki so nas

spraševali, zakaj je smučka tako pusta, brez

oblike. Meni je bila všeč, ker je sporočala

staro japonsko modrost. Nekoč sem enemu

takšnih po telefonu namenil vprašanje, ali

pozna etiketo od Union piva izpred dvajsetih

let. Seveda se je ni mogel spomniti. No, tako se

bo tudi naša etiketa Slatnar razvijala skladno s

časom in idejami. Mimogrede, razvijamo tudi

alpsko smučko. Naj to ostane kot začetni

izziv.

Smučke Slatnar zmagujejo tudi na zimski

olimpijadi. Smučarski skakalec R. Johansson

(Norveška) je s smučmi Slatnar osvojil dve

bronasti medalji in skakalka S. Takanashi

(Japonska) eno. Smučka Slatnar je tudi ena

izmed smuči v ekipi Norveške, ki je osvojila

zlato medaljo v ekipnem tekmovanju.

Uvodoma smo zapisali »Zgodovine nove

zgodovine«. Smučke Slatnar pišejo novo

zgodovino.

54

PROJEKT CERTIFICIRANJA

ZA PROJEKTNE

MANAGERJE IPMA

SLOCERT 2018

- certificirani projektni managerji pripomorejo k uspešnem

izvajanju projektnega poslovanja

dr. Anton Hauc

častni član ZPM

ZPM – Slovensko združenje za projektni management na svoji spletni strani navaja, da je

združenje neprofitna organizacija, ki spodbuja razvoj projektnega managementa v Sloveniji

in prispeva k razvoju tega področja v svetovnem merilu. Svojim članom in širši javnosti

zagotavlja strokovni in osebni razvoj ter s svojimi storitvami in informacijami omogoča

kvalitetnejše sprejemanje strateških in projektnih odločitev.

Temeljni nameni združenja (http://zpm.si/o-zpm/) so:

• preučevanje in raziskovanje področja projektnega managementa ter omogočanje

članom združenja izmenjavo izkušenj s tega področja;

• oblikovanje in razvijanje lika projektnega managerja in drugih strokovnjakov

projektnega managementa;

• uveljavljanje stroke projektnega managementa in poklica projektni manager v Sloveniji;

• uveljavljanje in oblikovanje etičnega načela v projektnem managementu.

Združenje za realizacijo svojih temeljnih namenov izvaja številne naloge. V sklopu tega

prispevka bi izpostavili pomembno nalogo, in sicer izvajanje postopkov za certificiranje

projektnih managerjev, imenovano tudi kot Ipma SloCert. Naloga se zelo navezuje na

temeljni namen združenja »uveljavlja stroko projektnega managementa in poklica projektni

manager v Sloveniji«.

Ali je projektni manager poklic? Danes o tem ni nobenega dvoma več, čeprav je še do

nedavnega marsikje veljala praksa, da je delo projektnega managerja, v praksi pogosto

poimenovanega kot vodja, koordinator in skrbnik projekta ipd., »delo ob obstoječem

delu«. S projekti se dosegajo strateški in poslovni cilji razvoja in rasti podjetij in drugih

profitnih in neprofitnih organizacij, zato projektni manager vedno bolj postaja poklic,

ki zahteva ustrezno osnovno znanje in ustrezno usposobljenost za izvajanje nalog

obvladovanja samega projekta in vseh, vključenih v projekt, ki tvorijo projektni sistem.

Vedno več standardnih klasifikacij poklicev vključuje poklice projektnega managementa.

Standardne klasifikacije poklicev temeljijo na Resoluciji Mednarodne organizacije dela (ILO)

o posodobitvi Mednarodne klasifikacije poklicev 2008 (ISCO-08).

V Sloveniji beležimo vedno večje potrebe po projektnih managerjih, kar je možno sklepati

že iz objav o delovnih opravilih projektnega managementa, predvsem v objavah Zavoda

za zaposlovanje Republike Slovenije. Te objave lahko najdemo tudi v naši e-reviji našega

združenja ZPM Mrežnik v rubriki Projektna Slovenija pod sklopom Zaposlitvene priložnosti

(http://zpm.si/prosta-delovna-mesta/).

Pomemben produkt ZPM – Slovenskega združenja za projektni management je program

IPMA SloCert (http://zpm.si/ipma-slocert/), ki ga združenje izvaja kot vsakoletni projekt

certificiranja v okviru naše krovne mednarodne organizacije IPMA – International Project

Management Association kot mednarodne organizacije (www.ipma.world), ki deluje na

področju projektnega managementa. ZPM je ena od članic te organizacije. Govorimo


55

seveda lahko, da je Slovenija članica te mednarodne organizacije. Projekt certificiranja za

projektne managerje IPMA SloCert je usklajen s certificiranjem IPMA, saj se izvaja po pravilih

in postopkih, ki veljajo za to certificiranje.

Direktor programa IPMA SloCert je mag. Andrej Kerin, ki nam pove podrobnosti o certificiranju

in o letošnjem projektu. Še preden pa z njim spregovorimo o projektu, ga moramo povprašati

o njegovi projektni poti, saj že dolgo deluje na področju projektnega managementa in na

drugih, ki so neposredno ali posredno povezani s projektnim managementom, predvsem z

razvojem tega managementa.

mag. Andrej Kerin

direktor programa IPMA Slocert

Vse je enkrat prvič. Začeli

smo s tem stavkom, saj nam je

podlaga za vprašanje, kdaj ste

se pričeli ukvarjati s projekti,

projektnim managementom

in nasploh z razvojem tega

managementa. Kateri je bil vaš

prvi projekt, pri katerem ste

sodelovali, bili morda v vlogi

projektnega managerja in ga

sami uvrščate kot prelomnega

za vaše nadaljnje delo pri

projektnem managementu? Je

bilo takih projektov več?

Težko bi rekel, pri katerem projektu sem

prvič sodeloval. Ob zaključku študija na

FAGG sem si kot gradbenik izbral diplomski

predmet mehanika tal pri prof. Šukljetu,

ki mi je za diplomsko delo predlagal velik

gradbeni projekt: »Posedanje strojnice na

HE Srednja Drava II«. Moja naloga je bila

izračun posedanja objekta med gradnjo

glede na podatke o obliki in teži objekta ter

o sestavi temeljnih tal. Bila je ozka strokovna

naloga, a vendar pomembna za stabilnost

celotnega objekta. Takrat še ni bilo v uporabi

računalnikov in »ročno delo« je bilo dokaj

zamudno. 30. junija 1965 sem projekt diplome

uspešno zaključil z zagovorom. V septembru

istega leta sem se zaposlil v laboratoriju za

mehaniko tal IMFM, že naslednje leto pa

sem postal vodja oddelka za geomehaniko v

laboratoriju SGP Slovenijaceste (kasneje SCT),

kjer sem se, vse do odhoda v pokoj, dnevno

srečeval s projekti, najprej v smislu nadzora

kakovosti gradnje, uvajanja analitične ocene

del in nalog zaposlenih, potem pa na razvoju,

vodenju skupnih služb, vodenju projektov

integracij, izgradnje informacijskega sistema,

projektov organizacijske prenove podjetja,

projekta ustrezne sestave betona za

masivne gradnje npr. pregrad hidroelektrarn

podprtega s sredstvi UNIDO ipd. Na vaše

vprašanje lahko tako odgovorim, da je

projektov bilo veliko.

Ste član ZPM – Slovenskega

združenja za projektni

management. Bili ste

predsednik združenja,

sodelovali ste v več projektih

združenja, pridobili ste

si certifikat za projektne

managerje, ste ocenjevalec

za certificiranje projektnih

managerjev, sedaj ste

direktor programa Ipma

SloCert, aktivni pa ste tudi v

IPMA – International Project

Management Association.

Zelo ste vpeti v dogajanja

na področju projektnega

managementa ne samo doma,

temveč tudi mednarodno.

Aktivni ste tudi v ICEC

International cost engineering

council, vendar o tem nekoliko

kasneje. Pri vsem tem ne

moremo mimo vprašanji, kaj

56

vas žene v vse te dejavnosti

in kako to vse zmorete. Upam,

da nismo postavil preveč

osebni vprašanji.

Vse, kar ste navedli je res. V strjeni obliki naj

predstavim, da sem član ZPM-ja od njegove

ustanovitve v letu 1992, se pa še danes

spominjam ustanovnega občnega zbora

združenja v stolpnici WTC v Ljubljani, kjer

smo imeli projektni forum na temo Projekti

‘94. Seveda sem kot zaposlen v največjem

slovenskem gradbenem podjetju SCT

spoznal, da so projekti in njihovo smotrno

povezovanje znotraj matičnega podjetja

in navzven ključ za uspeh podjetja kot

celote. Spomnim se, da smo že v letu 1978

v podjetju oblikovali ob pomoči Zavoda

za produktivnost in dr. Andreja Škarabota

službo plan procesa in smo se že takrat

kot majhna delegacija sodelavcev udeležili

kongresa svetovnega združenja INTERNET

(kasneje preimenovanega v IPMA) v

Garmisch-Partenkirchnu in tam črpali

izkušnje od tistih, ki so uporabljali projektno

celovito kot del organizacije podjetja.

Leta 1998 sem pridobil certifikat

projektnega managementa, torej prav ob

začetku certificiranja po sistemu IPMA, ki

je bil vzpostavljen kot program SloCert v

Sloveniji po zaslugi prvih ocenjevalcev v

Sloveniji (Hauc, Semolič in Škarabot) ter

predsednika IPMA Klausa Pannenbaeckerja

kot svetovalca s strani IPMA. To se je zgodilo

v času 14. kongresa IPMA v Ljubljani na

tematiko Zagon strategij (Strategy start up).

V okviru omenjenega kongresa sem imel

tudi dva referata, kar me je spodbudilo, da

sem se s projektnim managementov pričel

še intenzivneje ukvarjati in zaslutil možnost

vključevanja v razvoj tega managementa.

Kasneje sem sodeloval še pri nekaterih

svetovnih kongresih IPMA.

Glede sodelovanja v organih IPMA lahko

omenim, da sem na rednih zasedanjih

delegatov organizacij iz držav članic IPMA

nekajkrat zastopal barve ZPM-ja. Predvsem

se zelo dobro spomnim organizacije

prvega skupnega svetovnega kongresa

organizacij ICEC in IPMA v Ljubljani leta

2006, pri čemer so mi kolegi zaupali vodenje

organizacijskega odbora tega dogodka.

To, kaj me žene k delu, bi težko definiral,

vedno pa sem rad sprejemal naloge, ki so

mi bile zaupane in ki sem jih lahko izpolnil.

Vse skušam vedno izpeljati do konca in

prijetno je, če so sodelavci pripravljeni

sodelovati, težko pa, če radi najdejo vzrok za

nedelo. Sicer pa se s tem srečujejo vsi vodje

projektov in morajo najti prave rešitve tudi

ob podobnih situacijah.

ZPM kot vsakoletni projekt

izvaja certificiranje za

projektne managerje, izveden

v dveh ciklusih. Gre za že

omenjeni program IPMA

SloCert. Čeprav je program in

letošnji projekt predstavljen

na spletni strani http://

zpm.si/ipma-slocert/, vas

le moramo zaprositi za

temeljitejšo predstavitev

tega programa. Kdaj ga je

ZPM pričel izvajati, kakšna

je povezava s certificiranjem

IPMA? Certifikat za

projektne managerje je

nivojski, in sicer gre za

nivo A, B, C in D. Koliko

je v Sloveniji pridobljenih

certifikatov, kakšen je

proces certificiranja, kakšna

znanja in usposobljenost so

potrebna?

Program IPMA SloCert se je pričel izvajati leta

1998, ko je ZPM pod okriljem IPMA, kot sem

že omenil, organiziral in izvedel 14. svetovni

kongres v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gre

za prvi kongres, kjer se je, predvsem po vaši

zaslugi, obravnavala tematika projektnega

izvajanja strategij (Strategy Start-Up). Na

osnovi tega kongresa in pred tem dveh

mednarodnih seminarjev, prav tako vezanih

na tematiko projektnega managementa, je

vodstvo IPMA »prepričalo«, da v Sloveniji ne

samo obvladamo, temveč lahko pomembno

prispevamo k razvoju projektnega

managementa. Kot prvi ocenjevalci za

certificiranje projektnih managerjev so bili

imenovani dr. Anton Hauc, dr. Brane Semolič

in dr. Andrej Škarabot. Projekt certificiranja

je na tej osnovi stekel, pri čemer je imel

pomembno vlogo dr. Brane Semolič.

Ker sem delal na projektih in predvsem na

organizaciji in razvoju poslovnega sistema v


57

SCT, d. d., sem spoznal, da bom s pridobljenim

certifikatom za projektne managerje tudi

formalno potrdil svoje sposobnosti. Tako

sem certificiranje opravil. Moram priznati,

da sem osebno ponosen, da prvi certifikat

nosi zaporedno številko 5. Kasneje sem

seveda po pravilih opravil recertificiranje. In

kaj je temu sledilo? Kaže, da sem s svojim

delom na projektih in z vključenostjo v razvoj

projektnega managementa »prepričal«

vodilne ocenjevalce in so mi podelili licenco

za ocenjevalca. Takoj sem se vključil tako v

IPMA in ICEC v razvojne projekte teh združenj.

Kasneje sem zastopal ZPM tudi kot delegat v

svetovnih organizacijah ICEC (International

Cost Engineering Council) in IPMA. V vodstvu

ICEC sem opravljal različne funkcije, in sicer

sem bil direktor regije II Evropa in bližnji vzhod,

tehnični in administrativni podpredsednik

izvršnega vodstva ICEC, trenutno pa

sem zadolžen za sodelovanje in razvoj

sodelovanja in skupnih standardov ICEC in

IPMA. Na tem področju sem deloval tudi v

funkciji podpredsednika ICEC, saj je obstajala

želja po vzpostavitvi minimalnih skupnih

standardov, ki bi omogočali strokovnjakom,

kot so npr. stroškovni inženirji, pridobiti

tudi naziv projektni manager. Le ti bi morali

dejansko voditi projekte, s čimer bi bolje

obvladovali stroške na svojih projektih.

V letu 2013 sem sodeloval pri organizaciji 27.

kongresa IPMA v Dubrovniku, ki je bil hkrati

tudi skupni kongres obeh krovnih organizacij

ICEC & IPMA, s čimer so mi zaupali vodenje

sekcije referatov, ki so jih prispevali referenti

iz organizacij članic ICEC. Plodna je bila tudi

razprava vodstev obeh organizacij o skupnih

standardih pri certificiranju strokovnjakov

s ciljem medsebojnega priznavanja že

podeljenih certifikatov.

Ste direktor programa

certificiranja IPMA SloCert.

Kaj vas je vodilo, da ste

prevzeli to zahtevno nalogo?

Naj omenimo, da ste pred tem

bili tudi predsednik našega

združenja ZPM.

Ko se mi je v letu 2014 iztekel štiriletni

predsedniški mandat pri ZPM, sem se

odločil, da to funkcijo prenesem na mlajše

kolege, s katerimi sem sodeloval na različnih

področjih znotraj združenja. Tako smo izvedli

javni razpis za mesto predsednika ZPM. Na

občnem zboru združenja smo se z večino

glasov odločili za dr. Igorja Vrečka, ki je v

mojem mandatnem obdobju kot predsednik

opravljal funkcijo direktorja programa IPMA

SloCert oziroma Certifikacijskega telesa, kakor

IPMA imenujejo organi. Vrečko je bil v okviru

združenja zadolžen za certificiranje. Zaradi

mojih dolgoletnih izkušenj kot ocenjevalca v

procesu certificiranja, mi je bilo ponujeno, da

prevzamem vodenje certifikacijskega telesa.

Ponudbo sem z veseljem sprejel, saj sem kot

predstavnik ZPM, poleg ocenjevanja na tem

področju, sodeloval tudi pri prenovi pravil

certificiranja v okviru IPMA. Svet programa

IPMA Slocert ZPM mi je zaupal to direktorsko

mesto.

Zanimivo delo. Zavedam se, da delam na

področju, ki je pomembno za podjetja

in druge organizacije, kjer so spoznali

in še spoznavajo, da so projekti ključ do

uspeha v njihovem delovanju bodisi za

zunanje naročnike bodisi pri razvoju svojih

organizacij. Vedo, kaj pomenijo usposobljeni

in nenazadnje certificirani projektni

managerji za doseganje višje konkurenčnosti

na trgu. To je še posebej pomembno za

projektno usmerjene gospodarske družbe

ter pri pridobivanju in izvajanju projektov,

podprtih s sredstvi EU, predvsem za Slovenijo

pomembnega sklada vezanega na kohezijsko

politiko.

Nam lahko postrežete s

podatkom, koliko je do sedaj

pridobljenih certifikatov

v Sloveniji in iz katerih

organizacij in podjetij se

prijavljajo na projekt izvajanja

IPMA ® SloCert? Je možno

trditi, da te organizacije

že imajo neko projektno

organiziranost?

V obdobju od leta 2003 do 30. 12. 2017

je bilo podeljenih oziroma pridobljenih

330 certifikatov. Vključena so tudi vsa

recertificiranja, saj je potrebno pridobljeni

certifikat obnoviti vsakih pet let. V tem

okvirju so zajeti prav vsi podeljeni certifikati,

od prvih, podeljenih v letu 1998 pa do

danes.

Vprašanje ste pravilno zastavili, in sicer

»iz katerih organizacij in podjetij«. Največ

interesa pokažejo gospodarske družbe,

za njimi pa ne zaostajajo tudi druge

organizacije, na primer državne uprave. Gre

za gospodarstvo na področju gradbeništva,

58

inženiringa, svetovalnih organizacij, s

področja turizma, visokega šolstva itd. Iz

obsežnega seznama naj omenim nekaj

vzornih družb – vlečnih konj našega

gospodarstva, kot so npr. Krka, d. d. Novo

mesto, Iskraemeco, d. d., Kranj, Telekom,

NUMIP Inženiring, Montaža, Vzdrževanje

in Proizvodnja d. o. o. Ljubljana, Elektro

gospodarstvo, Esotech d. d., Velenje, Litostroj

Power itd., kar je še posebej zanimivo in tudi

pomembno iz državne uprave. Projekt IPMA

SloCert tako izvajamo za državno upravo, za

strokovnjake, ki so neposredno ali posredno

vezani na izvajanje internih projektov ter

na vrsto eksternih, nacionalno pomembnih

projektov. Tega je veliko in bo vedno več.

Opažamo, da kandidati za certifikacijo

prihajajo iz organizacij, kjer za projektno

organiziranost že obstajajo neka pravila. Sem

spadajo poslovniki, pravilniki, planiranje

projektov, zagonska dokumentacija,

projektni nadzor itd.

Certifikati IPMA SloCert se pridobijo za

več ravni, ne le za označene ravni D, B, C

in A. Kandidati za raven D dokažejo svoje

teoretično znanje o kompetencah in ne

svojih izkušenj, čeprav so dobrodošle tudi

na tej ravni, saj zaključijo certificiranje s

pridobitvijo naziva vodja projektne naloge

ali angleško Certified Project Managemet

Associate – CPMA.

Kandidati morajo poleg pisnega izpita

za raven C in raven B opraviti preizkus na

vedenjski delavnici, kjer v ad hoc sestavljeni

skupini dokažejo, kako bi izvedli npr. projekt

usposabljanja v konkretnem poslovnem

okolju enega od podjetij, od koder prihajajo.

Njihovo delo opazujejo in ocenjujejo naši

ocenjevalci, ob koncu delavnice pa morajo

svoj načrt predstaviti ostalim prisotnim. V

postopku certificiranja morajo pripraviti

še poročilo o projektu, ki so ga vodili in

uspešno zaključili ter opraviti zagovor pred

komisijo ocenjevalcev, s čimer dokažejo

tudi svoje izkušnje iz prakse. V primeru

uspešnosti pridobijo certifikat ravni C in

naziv Certificirani projektni manager ali

managerka (Certified Project manager-

CPM), na ravni B pa naziv Certificirani

projektni manager – senior (Certified Senior

Project Manager- CSPM).

Kandidati za raven A ne opravljajo pisnega

izpita, ampak so vključeni le v vedenjsko

delavnico ter pripravijo opis svojega dela

in zagovor pred komisijo, ki jim ob uspešno

prestanem zagovoru podeli naslov Direktor

projektov (Certified Projects Director – CPD).

Omenjen opis se nanaša na trenutno stanje

delovanja Certifikacijskega telesa, skladno

z mednarodnim standardom ICB 3.0. V letu

2018 pa prehajamo na nov model, skladen s

standardom ICB 4.0 (Individual Certification

Baseline 4.0.). Ta prehod bo izveden skladno

z načrtom krovne organizacije IPMA za

posamezno organizacijo članico te svetovne

organizacije.

Certifikati, katerekoli ravni imajo veljavnost

pet let od datuma uspešno zaključenega

postopka certificiranja. Vsi nosilci

certifikatov lahko obnovijo certifikat ob

izteku veljavnosti, lahko pa se, glede na

svoje pridobljene izkušnje in svoje dejansko

opravljeno delo na področju projektnega

managementa, prijavijo že prej v postopek

za višjo raven certifikata.

Kandidati morajo v postopku certifikacije za

ravni C, B in A v svojem poročilu o projektu,

v katerega so bili vključeni za pridobitev

certifikata kot vodja projekta in projektni

manager, posebej navesti, kaj bi bilo treba

v podjetju/organizaciji izboljšati. To je

zelo pomembno, saj je lahko pomemben

doprinos k učinkovitejšem vodenju

projektov. To lahko potrdim tudi sam, saj sem

imel kot dolgoletni ocenjevalec poslovne

odličnosti podjetij spoznavati njihovo

projektno organiziranost in stopnjo uporabe

projektnega managementa. Družba SCT

d. d., kjer sem bil zaposlen, je delala dokaj

sistematsko na razvoju projektnega

managementa, saj je poleg eksternih

projektov, kot so npr. gradnja Avtocestnega

omrežja Slovenije, projekt v Iraku, predor

Karavanke, Cankarjev dom in številni manjši

projekti na področju visokih gradenj, skrbela

za ustrezno urejene poslovnike in predpise

za vodenje takšnih projektov. Sam sem pri

tem bil kot direktor razvoja, direktor skupnih

služb, svetovalec direktorja ipd. Izhodišče

nam je bila določitev procesov in plana


59

procesov, vezanih na izvajanje projektov in

spremljajočih nujno povezanih procesov z

vidika poslovanja. Velja pa tudi omeniti, da

smo se posluževali zunanjih svetovalcev

in zunanje ekspertne pomoči, ki ste nam jo

nudili tudi vi na predavanjih v Ribnem in še

kje. Verjetno se še spominjate vključenosti

Inštituta za projektni management, katerega

predstojnik ste bili na Ekonomsko poslovni

fakulteti v Mariboru. Posluževali smo se

tudi drugih svetovalnih organizacij, kot npr.

že omenjenega Zavoda za produktivnost

Ljubljana, kasneje v devetdesetih letih

prejšnjega stoletja in v začetku novega

tisočletja pa družbe A.T. Kearney.

Omenjate projekt v Iraku, ki

ga je izvedel SCT s svojimi

soizvajalci. Poznano je, da

lahko ta projekt uvrstimo v

mega projekte. Nam lahko

posredujete kaj podatkov?

Res je, projekt lahko uvrstimo med mega

projekte, čeprav je potekal v začetku

osemdesetih let prejšnjega stoletja (od

leta 1981 do 1986). S pomočjo sklenjene

pogodbe med SDPR (Savezna direkcija za

promet i rezerve) in iraškimi oblastmi je

projekt izvajal konzorcij štirih gradbenih

podjetij SCT, Gradis, Primorje in Konstruktor

ter številni podizvajalci. Instalacijska dela je

prevzel IMP s svojimi podizvajalci.

Čeprav je projekt že skorajda zgodovina, mi

to vprašanje kar ustreza. Takšnih projektov

kasneje Slovenija ni izvajala. Sprašujem se, ali

bo še kakšna takšna projektna možnost.

Za predstavitev velikosti projekta so zagotovo

zanimivi naslednji podatki: površina, na kateri

so se izvajala gradbena dela in gradili različni

objekti je bila 25 kvadratnih kilometrov,

zgrajenih je bilo 573 objektov od barak do

mošeje in drugih bivalnih in namenskih

objektov, letališče, zaklonišča za letala. Gre

za objekte, izredno velikih dimenzij. Vrednost

dnevno opravljenih gradbenih del je bila v

največjem razmahu del en milijon dolarjev.

Ob tem si lahko vsaj malo predstavljamo,

kakšne organizacijske in predvsem logistične

storitve je bilo treba zagotavljati. Pri tem

projektu sem bil skupaj s sodelavci svojega

oddelka in kolegi sodelujočih organizacij

zadolžen za vzpostavitev informacijskega

sistema, namenjenega spremljanju

mesečnega napredovanja gradbenih del ter

primerjavo z načrtovanim obsegom zaradi

obračunavanja del in plač zaposlenih na

projektu. Kljub dejstvu, da takrat ni bilo za

delo odobrenih niti osebnih računalnikov,

nam je s pomočjo petih sodelavcev pri

projektu uspelo pripraviti mesečna poročila o

doseženi realizaciji v primerjavi s planom in z

napovedmi, kaj lahko pričakujemo do konca

posameznih del. Prvotno so dela potekala

z delavci iz navedenih slovenskih podjetij,

ker je bil Irak v vojni z Iranom in na projektu

ni bilo lokalne delovne sile. Pozneje so bili

za enostavnejša dela vključeni tudi delavci

iz Pakistana. Pri projektu je bilo skupno

zaposlenih do 10.000 delavcev.

Predvsem za ljudi je bil vzpostavljen zračni

most iz Ljubljane čez Beograd do Bagdada.

Množična dokumentacija se je pošiljala z

letalskim prevozom s pomočjo podatkov

iz izposojenega računalnika v sosednji

podobni bazi. Dokumentacija se je nanašala

predvsem na tehnično in drugo izvedbeno

dokumentacijo, na obračun plač in nasploh

poslovanje, vezano na ta projekt. Delo je

bilo razdeljeno med matične organizacije

po skupnem dogovoru med sodelujočimi

podjetji v Sloveniji.

Ob tej, sicer strjeni, predstavitvi tega projekta

in ob obujanju spominov, moram nekoliko

dopolniti vaše prvo vprašanje, ki ste ga

začeli z: »Vse je enkrat prvič«. Res je, moja

vključenost pri tako velikem projektu je bila

prva. Ko podoživljam ta projekt, mi kar uide

oouuuaaahhh …

V najinem pogovoru ste

večkrat omenili gradbene

projekte, med drugim tudi

projekte izgradnje avtocest

Slovenije. Lahko trdimo, da je

to največji gradbeni podvig

Slovenije vseh časov?

Odgovor je lahko samo eden – nedvomno je

tako. Pred samim projektom moramo najprej

omeniti program več projektov izgradnje

vrste avtocestnih odsekov. Imeli smo dovolj

60

usposobljenega kadra, dobre projektante,

inženiring, projektno vodenje in vse ostalo,

kar je za takšen projekt bilo potrebno. To

velja predvsem za SCT in seveda za njegove

soizvajalce. Pa tudi državna uprava, ki je v

skladu s svojimi pristojnostmi bila vključena

v ta program projektov, je usklajeno izvajala

svoje aktivnosti, kakor jih je zahtevala

takratna zakonodaja in drugi predpisi. Treba

pa je omeniti, da gradnja avtocest ni potekala

zvezno. Tako so bili do leta 1972 najprej

zgrajeni odseki Vrhnika-Štampetov most,

Štampetov most-Unec; Unec-Postojna,

Postojna-Razdrto, potem polovični del

avtocestnega odseka Hoče-Levec, sledila

je gradnja preostalega dela avtoceste na

Štajerskem, v Prekmurju in na Gorenjskem,

predvsem z izvajalci iz Slovenije. Škoda …

Težko mi je nadaljevati za takim začetkom

z nedokončano povedjo. Takšnega

gradbeništva namreč danes v Sloveniji žal

ni, čeprav sedanji projekti, kot so gradnja

avtoceste Draženci-MMP Gruškovje, remonti

na avtocestah, gradnja hidroelektrarn

na spodnjem toku Save, projekt gradnje

tovarne avstrijskega podjetja MAGNA itd.

kažejo na to, da se gradbena industrija v

Slovenji ponovno razvija. Končno nas čaka

še projekt železniške proge Koper-Divača in

vrsta drugih infrastrukturnih objektov.

Kljub vsemu se moram

vključiti še z enim

»primerjalnim« vprašanjem.

Je morebiti le največji

gradbeni podvig izgradnje

železniških prog, pri čemer

mislim predvsem na izgradnjo

železniške povezave z

Dunajem?

(Smeh) Če mislite na progo, ki je potekala

od Dunaja do Trsta z odprtjem 1848, potem

je tisti davni projekt zelo primerljiv, saj v

sedanjem stoletju še vedno ne moremo

priti v Trst iz Ljubljane z vlakom po tisti trasi,

ampak nam iskalnik na spletu svetuje pot

preko Jesenic, Avstrije in Italije do želenega

Trsta. Ostajam pri odgovoru, ki sem ga dal,

ko ste me vprašali za Avtocestno omrežje

Slovenije in se začne z »brez dvoma«. Ob

vašem vprašanju se mi je porodila misel,

predlog, kakorkoli bi temu rekli. Se Slovenci

zavedamo tega podviga, naših takratnih

zmožnosti za takšen program projektov ali

vidimo sedaj samo zastoje in prisluhnemo

kritikam, kaj se dogaja na cestah? Poznamo

današnje izredno uspele projekte, na katere

smo lahko ponosni in so veliki prispevki

razvoju Slovenije? In to projekte na zelo

različnih področjih.

IPMA z novim letom uvaja

novosti v vsebini in

postopkih certificiranja za

projektne managerje. Gre za

dopolnjeno strukturo znanj

in usposobljenosti ICB 4.0.

Kakšne so te dopolnitve glede

na ICB 3.0, ki velja sedaj?

Prehod iz ICB 3.0 na ICB 4.0 je bil zahteven

razvojni projekt IPMA. V ta projekt sem

bil vključen s strani ZPM kot član delovne

skupine, ki je proučevala predvsem sklop

vedenjskih kompetenc. Zasedanja so se

praviloma dogajala vsakih 6 mesecev na

različnih koncih sveta po načelu doseganja

minimalnih skupnih standardov, ki bi bili

sprejemljivi za vse organizacije članice IPMA

in tako neposredno uporabni na povezavah

na internetu kot enoten standard, vsaka

članica pa ima do teh standardov prost

dostop. Osebno sem bil od kongresa IPMA

leta 2007 v Krakovu na Poljskem, ko smo

še iskali skupne rešitve v standardu ICB

3.0 do zadnjega srečanja v Rotterdamu

leta 2014, ko se je oblikovala ožja skupina

strokovnjakov za izdelavo in redakcijo

končnega besedila v angleščini, prisoten

na več srečanjih delovnih skupin. Vmes je

forum – zbor delegatov IPMA Council of

delegates potrjeval posamezne odločitve.

Vse organizacije članice pa so bile vsakokrat

pozvane, da sporočijo svoje pripombe na

trenutno dogovorjena določila, ki smo jih

na naslednjem zasedanju delovnih skupin

lahko upoštevali v okviru možnosti, saj

so bile pripombe včasih tudi diametralno

nasprotne. Končna varianta standarda

je bila sprejeta ob 50-letnici ustanovitve

organizacije IPMA v Panami septembra

2015. Takrat je bil sprejet tudi terminski

načrt za uvedbo standarda v posameznih

združenjih – članicah IPMA. Slovenija mora

tako v letu 2018 preiti na novi standard, saj je


61

trenutna organizacija Certifikacijskega telesa

v ZPM oziroma Programa IPMA SloCert bila

validirana v septembru 2013 z veljavnostjo

petih let.

Bojim se, da v tem intervjuju ni dovolj prostora,

da bi navedel vse razlike med standardom

ICB 3.0 in ICB 4.0, saj šteje celoten standard,

objavljen na spletu na >>> povezavi 440

strani. Standard ICB 3.0 je dostopen z

glavnimi definicijami na >>> povezavi.

Razlika je že v naslovu, saj pomeni v verziji 3.0

kratica ICB naslov IPMA Competence Baseline

pri ICB 4.0 pa pomeni kratica ICB Individual

Competence Baseline, torej s poudarkom

osebe, ki se ravnajo po tem standardu. Po

celotnem številu kompetenc so razlike v

številu in razvrstitvi kompetenc v skupine,

in sicer pri ICB 3.0 20 tehničnih kompetenc,

15 vedenjskih in 10 kompetenc okolja ali

okoljskih kompetenc, pri standardu ICB 4 pa

so kompetence razvrščene v tri drugačne

skupine – 5 jih je vizionarskih (Perspective),

10 osebnih (Individual) in 14 izkustvenih

(Practice). Primerjava se torej nanaša le na

dosedanje in nove kompetence, pri čemer je

očitno, da smo nekatere dosedanje združili v

nove, ki združujejo nekdanje, nekatere pa so

nove.

Pomembno je, da je nabor prilagojen celotni

vsebini standarda in da so nedvomno že

pridobljeni certifikati po standardu ICB 3.0.

Tisti, ki so v fazi pridobivanja, bodo veljavni

pet let od zaključenega postopka certificiranj,

zatem pa bo recertifikacija izvedena skladno

s standardom ICB 4.0. Časa za študij novega

standarda bo za vsakogar, ki želi obnoviti

certifikat gotovo dovolj. Le na spletno stran

bo treba pogledati z vpeljane novosti.

Kaj je združenje ICEC, njegova

vizija, poslanstvo, dejavnost?

Člani tega združenja

ravno tako delujejo na

projektih. Obstaja povezava,

sodelovanje med IPMA in

ICEC? Vaše sodelovanje s tem

združenjem?

ICEC je Mednarodno združenje za stroškovno

inženirstvo, nadzor količin in projektni

management, ki promovira sodelovanje

med nacionalnimi in mednarodnimi

organizacijami članicami s področja

stroškovnega inženirstva, nadzora količin

in projektnega managementa. Ta svetovna

organizacija je bila ustanovljena leta 1976.

Več o tem lahko najdemo na spletnih straneh

na povezavi http://www.icoste.org/

Gre torej za neprofitno in nepolitično

organizacijo, ki s svojim delovanjem združuje

organizacija članice podobno kot IPMA. Za

ZPM je pomembno, da je tudi naše združenje

članica te svetovne organizacijo z več kot 40

članicami. Organizacijsko je razdeljena na

štiri regije, in sicer regija 1 sta severna in južna

Amerika, regija 2 zajema Evropo in Bližnji

vzhod, regija 3 Afriko in regija 4 predstavlja

Azija in Oceanija.

Z vidika Slovenije in našega združenja je

vredno omeniti 1. Globalni skupni kongres

organizacij ICEC & IPMA, ki je bil aprila 2006 v

Ljubljani, kjer sem sodeloval kot predsednik

organizacijskega odbora, programski svet

pa je vodil prof. Brane Semolič. Sodelovalo je

prek 200 udeležencev. Lokacija izvedbe pa je

bila Linhartova dvorana Cankarjevega doma.

Moje sodelovaje se je nadaljevalo še v

naslednjih letih. Najprej na že omenjeni

funkciji, potem pa na različnih mestih

v izvršnem vodstvu organizacije, kot

tehnični podpredsednik, administrativni

podpredsednik do aktualne trenutne funkcije

direktorja ICEC/IPMA, s ciljem nadaljevanja

dela na skupnih profilih strokovnjakov. Kako

bo potekalo nadaljnje sodelovanje še ne

vem, a upam na nove izzive.

Lahko govorimo o sodelovanju, povezovanju

IPMA z ICEC? Obe združenji se ukvarjata

s projekti. Kaj je tu skupnega in kaj

specifičnega?

Na kratko bi lahko rekel, da so standardi

ICEC usmerjeni strogo specialistično

na posamezno stroko, kot je stroškovni

inženiring ali kontrola količin opravljenih

del in posledično bolj upoštevajoč podobne

elemente bolj s tehničnega vidika. Vedenjske

kompetence pa so nekako manj pomembne,

čeprav vemo, kako pomembni so medčloveški

odnosi pri vodenju projektov. Po drugi strani

62

tudi pri nas razmišljamo, da je za dobro

vodenje projektov v določenih panogah

nujno potrebno poznavanje stroke, saj si

težko predstavljamo, da bo uspešen vodja

gradbenega projekta npr. ekonomist ali

pa projekt raziskave vremenskega okolja

upravljal nekdo, ki ne pozna osnovnih znanj

o nastajanju oblakov ali npr. tajfunov.

Torej, standardi ICEC so nekako bližje

specializaciji, vendar mislim, da je nadaljnje

sodelovanje ICEC IPMA še možno in tudi

dobrodošlo.

Projektov je vedno več. Ta

izredno preprosta ugotovitev

velja za skorajda vsa področja

delovanja človeštva. Pri tem

ne moremo mimo dejstev, da

je vedno večja raznolikost

projektov. Tako zasledimo

npr., raziskovalno-razvojne

projekte, gradbene projekte

prometne infrastrukture,

projekte razvoja izdelkov,

projekte, povezane z

razreševanjem problematike

varovanja okolja, projekte

razreševanja socialnih

problemov in še bi lahko

naštevali. Pogosto so

projekti združeni v programe

projektov ali projektne

portfelje. Dejstvo je, da

so za projekte potrebna

specialistična znanja, ki pa

jih seveda projektni manager

ne more celovito obvladati.

Projekti potrebujejo nova

znanja in z njimi nova

znanja tudi mi pridobimo.

V razvoju projektnega

managementa je bil poudarek

na vzpostavitvi nekakšnega

»univerzalnega« modela

projektnega managementa,

ki bi bil uporaben za vse

vrste projektov. Je takšen

projektni management možno

vzpostaviti?

V IPMA je še pred nekaj leti prevladovalo

mnenje, da je možno vzpostaviti

takšen, povejva »univerzalni projektni

management«, kakor ste izpostavili. Sam

sem mnenja, da to pravzaprav ni mogoče.

Lahko sicer trdimo, da je nekaj skupnega,

univerzalno uporabnega pri organizacijskih,

metodoloških, procesnih in drugih rešitvah,

vendar je le potrebna prilagoditev. Kot

primer vzemimo samo raziskovalno razvojni

projekt, pri katerem sodelujejo znanstveniki

iz več držav, projekt postavitve robotizirane

proizvodnje, projekt virtualnega poslovnega

povezovanja ali projekt razvoja in uvedbe

novega srčnega spodbujevalnika, kar so

zdravstveni strokovnjaki razvili v Sloveniji.

Organizacijske in druge rešitve je potrebno

prirediti značilnostim projektov in predvsem

kompleksnosti projektov. To velja še posebej

za programe projektov in portfelje projektov.

V ICEC je ta prilagoditev prisotna že od

začetka tega združenja. Opaziti je tudi, da

se organizacijske, metodološke in druge

rešitve nekoliko razlikujejo in prilagajajo

specifičnim projektnim okoljem. Že to, da se

med seboj razlikujejo zakonodaja, predpisi,

standardi ipd., ki vplivajo na oblikovanje,

zagon in izvajanja projektov, kaže na to.

Ob zaključku najinega

pogovora sem vedno bolj

prepričan, da vas delo,

povezano s projekti in

projektnim managementom

izredno zanima, predvsem pri

njegovem razvoju. Delujete

pa tudi kot ocenjevalec

poslovne odličnosti itd.

Postavil bi vam preprosto, a

ne preveč osebno vprašanje.

Kako vse to zmorete in kaj vas

pri tem vodi?

Težko, vendar tudi v tem uživam! Morda je

koristno sodelovanje in soustvarjanje tudi

na drugih področjih, kjer delujem in mi

morda pomenijo pravočasno sprostitev, ko

se napotim na pot s kolesom ali kaj zapojem

ali živim za kak pevski zbor, ali npr. vodenje

izdajateljskega sveta Gradbenega vestnika

ali revije Acta Sructilla (JAR) ali pa grem

deskat na snegu …


63

PRVI IZBOR

PROJEKTNI MANAGER LETA

V SLOVENIJI

INTERVJU S PREJEMNICO NAGRADE

»PROJEKTNA MANAGERKA LETA 2016

dr. Igor Vrečko

Priznanja, nagrade, pohvale, odlikovanja, medalje in podobne pozornosti, nimajo pomena

samo za tistega ali tiste, ki jih prejmejo, temveč imajo pomen tudi za področja, na katerem

so prejemniki teh pozornosti delovali, za organizacije, znotraj katerih so prejemniki delovali,

pa tudi za organizacije, ki pozornosti podeljujejo. Imajo pa te pozornosti tudi širši pomen –

predvsem dokazujejo, kaj lahko posamezniki ali timi zmorejo. Za marsikoga so pomembna

spodbuda in vzvod za krepitev samozaupanja, njihove prejemnike pa dodatno opomnijo, da

so lahko ponosni na svoje dosežke.

Vsa pozornost v zvezi s podelitvijo priznanj je povezana z besedo »naj«, saj to pozornost

dajemo tistim, ki so najboljši, najbolj izvirni, ki so izredni in so se posebno izkazali. Ta

razmišljanja se porodijo vsakokrat, ko razglabljamo, komu in zakaj smo podelili priznanje. Biti

najboljši, je zelo težko, a tudi presoditi, kdo je najboljši, ni enostavno.

Na Projektnem forumu 2017 smo v Slovenskem združenju za projektni management prvič

podelili priznanje za najboljšo projektno managerko v letu 2016 in za najboljšega mladega

projektnega managerja v letu 2016. Kakšni so kriteriji za izbor, za določitev, kaj vse spada

pod »naj«, je lahko izredno zapleteno vprašanje. Mednarodno združenje IPMA –International

Project Management Association, katerega članica je tudi naše slovensko združenje,

podeljuje to priznanje že od leta 2013. Na predhodno vprašanje so našli odgovore, zato smo

v Slovenskem združenju za projektni management ob ocenjevanju letošnjih kandidatov

preprosto prevzeli IPMA kriterije in način podeljevanja priznanj.

64

Finalisti izbora NPM2017 (od leve prosti desni): Martina Stupica Gregorič (NLB), Enes Rakovič

(Steklarna Hrastnik), Cvetka Žerajič (Krka), Uroš Kušar (Litostroj Power), Teja Povhe Slamar

(Plastika Skaza) in Katja Čerpnjak (Krka).

V finale izbora se je uvrstilo šest kandidatov. V kategoriji Projektni manager leta 2016 so to

bili Martina Stupica Gregorič iz podjetja NLB d. d., Enes Rakovič iz Steklarna Hrastnik d. o. o.

in Cvetka Žerajič iz Krka d. d. V kategoriji Mladi projektni manager leta 2016 pa so finalisti

bili Uroš Kušar iz Litostroj Power d. o. o., Teja Povhe Slamar iz Plastike Skaza d. o. o. in Katja

Čerpnjak iz Krka, d. d.

Odločitev o tem, kateri izmed samih odličnih kandidatov si kot prvi v Sloveniji zasluži

laskavi naziv projektni manager leta, je bila izjemno težka. Komisija je dolgo razpravljala in

tehtala vse kriterije izbora, preden je zmogla dovolj objektivno sprejeti odločitev. Priznanje

Projektni manager leta 2016 in Mladi projektni manager leta 2016 sta prejela mag.

Cvetka Žerajič iz podjetja Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto in Uroš Kušar iz podjetja

Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana.

mag. Cvetke Žerajič,

namestnica tehničnega direktorja in

direktorica Vodenje investicij

Od Slovenskega združenja za

projektni management ste

prejeli priznanje Projektna

managerka leta 2016. Gre za

priznanje za vaše dolgoletno

delo, povezano s projekti

in s projektnim izvajanjem

strategij v podjetju, kjer

ste zaposleni. Seveda gre

za podjetje Krka, tovarna

zdravil, d. d., Novo mesto, v

katerem ste izredno vključeni

v vodenje in izvajanje

projektov in programov

projektov. Prejeto priznanje

se navezuje tudi na vaš

prispevek pri razvoju in

uvedbi projektnega dela, ne

samo v Krki, pač pa tudi širše

v regiji. Ne moremo mimo

tega, da vas vprašamo, koliko

na vaše osebno zadovoljstvo

vpliva misel, da vas okolica,

tudi širša strokovna okolica,

prepoznava kot izjemno

uspešno pri svojem delu, pri

delu projektne managerke;

celo tako uspešno, da dobite

naziv najboljša projektna

managerka leta? Ali pa vam

to ni toliko pomembno in

je dovolj, da si sama lahko

rečete, da ste projekt dobro

izvedli? Zavedamo se, da je

vprašanje zelo osebno, pa

vendar morebiten odgovor

razkriva pomembne elemente

motivacije projektnih

managerjev.

Veliko osebnega zadovoljstva občutim

vedno, ko uspešno zaključim projekt.

Uspešno zaključen je zame projekt, pri

katerem so doseženi cilji in namen in prinaša

korist podjetju. Seveda, če te potem okolica

tako v podjetju kot tudi širša strokovna


65

prepozna in ti izreče priznanje, je pa to še

dodatna spodbuda in velik motivacijski

faktor.

Po kakšnih kriterijih in na

osnovi česa bi vi ocenjevali

svoje sodelavce ali koga

drugega ob izbiranju

najboljšega projektnega

managerja?

Dober projektni vodja je po mojem mnenju

tisti, ki bo z dobro pripravo projekta in s

planiranjem aktivnosti na projektu, ustreznim

obvladovanjem tveganj, spremljanju

aktivnosti in pravočasnem ukrepanju, s

stalno prisotnostjo in z veliko angažiranostjo

pri nadzoru nad izvajanjem del in porabo

stroškov na projektu, z uspešno motivacijo

članov tima in doseganjem dobrega

sodelovanjem vseh vključenih uspešno

realiziral cilje projekta. Koristno je tudi

poznavanje stroke. Mora pa imeti tudi visoka

etična načela in moralno integriteto.

Kako vaši sodelavci, predvsem

pa vodstvo podjetja, doživljajo

in ocenjujejo vaš prejeti naziv

Projektna managerka leta

2016?

Sodelavci in nadrejeni z zadovoljstvom

sprejemajo odločitev za to nagrado, ker v tem

vidijo potrditev dobrega skupnega dela, saj je

vodenje projektov skupinsko delo, kjer mora

vsak član odigrati svojo vlogo. Istočasno pa je

to zaveza, da stalno iščemo načine, kako svoje

delo izboljšati in delati še bolj učinkovito.

Biti dober pri svojem delu,

morda celo najboljši, je

zagotovo pomembna osebna

vzpodbuda za nadaljnjo

izjemno aktivacijo. Je pa

vaše delo in uspešnost tega

dela, nekoliko poenostavljeno

rečeno, vezano na

povezovanju vaših in zunanjih

posameznikov, ki so vključeni

v izvajanje projektov. Kako

bi ocenili njihovo vlogo pri

pridobitvi vašega priznanja?

Seveda velja vedno znova poudariti, da

nagrada Projektni manager leta ni nagrada,

ki bi jo prejela samo ena oseba in za katero

bi bila zaslužna samo ena oseba – namreč

tista, ki formalno dobi ta naziv. Gre dejansko

za nagrado, ki priteče: a) celotnemu

projektnemu timu, s katerim je prejemnik

nagrade projektni manager leta intenzivno

sodeloval ob snovanju in izvajanju projekta,

b) vsem strokovnim sodelavcem, ki so na

projektu sodelovali ob izvajanju projektnih

aktivnosti ter ob tem učinkovito in kreativno

razvijali rešitve, ki jih je zahteval projekt, c)

drugim udeležencem na projektu, ki so morali

v času projekta sprejemati težke strateške

in projektne odločitve, se hitro odzivati ter

podajati strokovne in druge sugestije. Gre

torej za nagrado, ki si jo prisluži širša skupina

ljudi. Praviloma se je začasno združila okoli

projekta, ki g aje vodila pač ena oseba – in ta

dejansko v imenu vseh navedenih prevzame

pozornost z nazivom Projektni manager leta.

Nagrado Projektni manager leta pa moramo

dojemati še z drugega zornega kota. Ne

govorimo namreč samo o nagradi, ki bi

jo podeljevalo Slovensko združenje za

projektni management. Formalno gledano

je to že res tako, a ob tem je res tudi, da je

že sama odobritev ali še bolje spodbuditev

posameznika in projektnega tima, da se

poteguje za pridobitev naziva projektni

manager leta, pravzaprav pohvala oziroma

nagrada, ki jo najvišja vodstva družb

izkažejo posamezniku in projektnemu timu

za odličnost delovanja na projektu družbe.

Izbor Projektni manager leta predstavlja torej

pomembno novo sredstvo, ki ga imajo na

voljo najvišja vodstva družb, da se zahvalijo

svojim najboljšim projektnim managerjem

in jih tudi na tak način izpostavijo. Lahko pa

rečemo tudi drugače – gre za pomembno

sredstvo v smeri dodatnega spodbujanja

in motiviranja projektnih managerjev in

članov projektnih timov, da še bolj zavzeto in

predano sodelujejo na projektih.

66

K o n f e r e n c e s p o d r o č j a

p r o j e k t n e g a m a n a g e m e n t a v

S l o v e n i j i i n v t u j i n i

SENET KONFERENCA

NA BRIONIH

4 th SENET Conference

Brijuni Island, Croatia, June 7 th – 9 th , 2018

IPMA Regional Conference on Project Management – Central &

South - East Europe “Project Management for Society Development”

THE HISTORY

The SENET Association was founded in the year 2000., with the aim to promote and facilitate

development of the Project Management profession in the regions of Central and South -East

Europe. The SENET brings together IPMA associations members from Poland, Czech Republic,

Slovakia, Hungary, Slovenia, Croatia, Serbia, Bosnia and Herzegovina, Romania, Bulgaria,

Greece and Turkey. The first SENET Conference was held in Ljubljana, Slovenia and it was

dedicated to “Regional Development and Restructuring Projects”. The second Conference was

organized in Cavtat, Croatia and focused on “Development of Project Management Profession

in Transition Economy”, while the third one presented the topic “Project Management Paving the

way European Union” in Bratislava, Slovak Republic.

CONFERENCE TOPICS

There are several main topics covered by the 4 th SENET Project Management Conference:

• Project Management for Driving Business Success and Serving Community Needs

• Advancing PM Competences

• Regional Projects – Multy Win Opportunity for Stakeholders

• PM Certification – Future Trends

• Products and Services for PM Profession Support

• Research in PM – State of Art and Future Trends

• PM in Practice

CONFERENCE GOALS

• Endorse the development of the project management profession in the region

• Employ the potential of the project management profession for society development

• Share experiences and practices suitable and proven in project management

• Learn about the recent trends in project management

• Present new ideas, concepts, methods and tools gathered trough research or practice

• Provide stronger visibility of the project management profession in the region


67

WHO SHOULD ATTEND

• Project managers, project owners, consultants, academics and practitioners dealing with

PM topics

• Representatives of local and state authorities, searching for PM competences

• Representatives of business and finance, developers looking for PM

• Members of local project management associations

• Representatives of companies developing products and services to support the PM

profession

• Clients interested in projects in the region of Central and South - East Europe

BENEFITS FOR PARTICIPANTS

• Cross regional informing and networking

• Select between two streams, either presentations or workshops, focused on hot PM topics

• Knowledge about the PM products and services

• Collect information or take part in IPMA 4LC certification (local participants)

• Learn about the current and future trends in the PM profession development

• Plan joint projects and activities

IMPORTANT DATES FOR SUBMITTING ABSTRACTS

The Conference is composed of two main streams. The first stream is reserved for

presentations submitted by academics and practitioners. It is supposed that academics

should submit papers, those will be reviewed, while practitioners can choose between paper

and presentation or presentation only. All accepted papers / presentations will be published

in a proceeding book in electronic form within 3 months after the Conference.

• Deadline for submitting abstracts for presentations (Academic or Professional)

Mar 1 st , 2018

• Notification of acceptance

Mar 15 th , 2018

• Deadline for submitting full papers (Academic) or presentations (Professional)

May 1 st , 2018

• Deadline for submitting final revised papers (Academic) or presentations

(Professional)

Jun 1st, 2018

The planned time for each presentation is 30 minutes and it includes q/a.

The best papers will be selected for publishing in expanded form, in the OTMC journal

(https://www.degruyter.com/view/j/otmcj) or European Project Management Journal

(http://epmj.org/ ).

Submission of abstracts, papers and presentations should be sent to: senet@capm.hr

IMPORTANT DATES FOR WORKSHOP PROPOSAL

The second stream is planned as a series of workshops. The minimum time for each workshop

is 2 hours, while the maximum is 4 hours (includes presentations, discussion and q/a).

• Deadline for workshop proposals is Mar 1 st , 2018

• Workshop approval by March 15 th , 2018

• Preparation and delivery of materials May 1 st , 2018

Submission of workshop proposals should be sent to: senet@capm.hr

INFORMATION ABOUT THE CONFERENCE VENUE AND DATE

4t h SENET Conference - Brijuni Island, Croatia (Istria, North Adriatic), June 7 th – 9 th , 2018.

The opening will be on Thursday, June 7 th at 4:00 PM

For additional information about national Park Brijuni Island please visit

http://www.np- brijuni.hr/en/ or https://hr.wikipedia.org/wiki/Brijuni

68

LOCAL ORGANIZER

The local organizer for the 4 th SENET is the Croatian Association for Project Management

(CAPM), Zagreb, Croatia (www.capm.hr ).

You are invited to address all questions or enquiries about the Program, about the SENET

Association or IPMA to the following email: senet@capm.hr

For urgent calls please use the following mobile phone:

Mladen Radujković +385 91 251 2351

REGISTRATION & CONFERENCE FEE

Registration is required for all participants. You can register as a Conference Sponsor or

Conference Exhibitor or Conference Participant or Student or Companion by emailing the

REGISTRATION FORM to the Conference official travel agent BTRAVEL: Mirjana.Herencic@

btravel.pro ; phone: +385 99 4926 680

Conference Fee for SENET participants: 150 EUR

Conference Fee includes: Program and Social Part (Welcome and Conference Dinner, Coffee

Breaks, e-Proceedings)

USEFUL INFORMATION: TRAVEL AND ACCOMMODATION

You can book your accommodation with the official travel agency BTRAVEL:

Mirjana.Herencic@btravel.pro ; phone: +385 99 4926 680

Code for reservation: SENET

The number of rooms at hotels are limited, participants are advised to make early

booking to get reduced price until March 1st, 2018.

After March 1st, 2018 we cannot guarantee the reduced price

for accommodations.

Since there are no car on Brijuni Island you must park your car at National park special

parking lot at Fažana Harbour. From the Fažana Harbour there is daily boat service to Brijuni

Island. The boat schedule can be found on the following link:

www.np-brijuni.hr/en/boat_transfer .

The closest airport is Pula airport. If you need transfer Pula airport – Fažana Harbour or later

boat service to Brijuni, please contact Ms. Mirjana Herenčić.

4 TH SENET CONFERENCE INTERNATIONAL PROGRAM COMMITTEE

• ZPM Slovenia – Igor Vrečko

• FOVOSZ Hungary – Gergely Németh

• SPPR Slovakia - Robert Kormanak, Silvia Drahosova

• YUPMA Serbia – Petar Jovanović, Ivana Berić

• UUP Bosnia and Herzegovina - Slobodan Lukić, Žanesa Ljevo

• SPR Czech R. - Petr Chlupatý

• CAPM Croatia – Mladen Radujković, Rebeka Vlahov, Mladen Vukomanović

• PM Greece – John Paris Pantouvakis

• IPMA Poland - Joanna Rzempała

• PM Romania – Constanta Bodea

• EPMJ Journal – Vladimir Obradović

• OTMCJ Journal – Mladen Vukomanović.


69

PROJEKTNO VODENJE V PRAKSI -

KONFERENCA

O bvladovanje multi-projektnega okolja in

razpoložljivosti virov sta med najbolj zahtevnimi področji

programskega in projektnega managementa. Organizacije

imajo pogosto preveč projektov v izvedbi, kar pomeni, da so

projektni viri prezasedeni, zamiki na enem projektu pa pomenijo premike tudi pri drugih

projektih. Trg in kupci medtem ne čakajo, da bodo organizacije obvladale svoje izzive multiprojektnega

dela, temveč se preusmerijo k tistim organizacijam, pri katerih teh težav ne

občutijo.

Nove metode upravljanja virov so zato še posebej

zanimive. Nizozemski podjetnik in raziskovalec, Jan

Willem Tromp, je razvil metodo oziroma koncept

za upravljanje multi-projektnega okolja (Epicflow)

in za upravljanje virov (Resource Control). Na 9.

konferenci Projektno vodenje v praksi bo Jan

Willem Tromp, ki ima veliko izkušenj v neprestanem

izboljševanju manegiranja več-projektnih okolij,

eden od uvodnih govorcev s prispevkom How

to Manage a Multi-Teaming Environment in

izvajalec ene od delavnic z naslovom What is the

Problem and Solution to Manage a Multi-Teaming

Environment.

Spoj projektnega in produktnega

vodenja

V multi-projektno okolje pogosto vstopajo tudi

udeleženci izven organizacij, kot npr. dobavitelji, ali

pa udeleženci ostalih delov upravljanja organizacij,

kot npr. produktno vodenje. Pogosto pa tudi oboji

hkrati. Svoje več kot 20-letne izkušnje na področju

spoja projektnega in produktnega vodenja s

poudarkom na integraciji dobaviteljevih timov

v razvoju bo predstavil Milos Tipsarevic, ki živi in

dela v UK in po svetu (npr. v Fordu in Danfossu)

s prispevkom Effective supplier integration in a

multi project organization.

70

Primeri iz projektne prakse

Multi-projektno okolje je v skupini Iskratel izredno zahtevno zaradi več

različnih produktnih vertikal, ki prinašajo s seboj različne zahteve strank,

različne vrste projektov, ki zahtevajo tudi različne projektne pristope, tako klasične, kot tudi

razvojne z agilnimi metodologijami; poleg tega pa se projekti izvajajo v več državah Evrope,

Rusije in Azije. V predavanju Spoj projektnega in produktnega vodenja skupine Iskratel na

strateškem in operativnem nivoju bo Borut Jarc, ki ima več kot 24 let izkušenj na področju

upravljanja in vodenja različnih projektov, prikazal, kako so raznolikost metodologij reševali

v navodilih za izvajanje različnih projektov in potek enega izmed njih, kot primer dobre

prakse izvedbe projekta in koordinacije z zunanjimi timi.

Če morda lahko posamezen projekt še obvladujemo “peš” oz. “na roke«,

pa v multi-projektnem okolju brez ustreznih orodij ne gre več. Orodij

na področju projektnega vodenja in sodelovanja je res zelo veliko, a povsem slovenskih

nekoliko manj. Zato smo lahko še toliko bolj veseli in v pričakovanju, kako se bo odrezala

nova inovativna projektna aplikacija Control+ iz slovenskega start-up okolja, ki že pobira

pozornost v svetu in doma, saj poleg upravljanja projektnega dela vključuje tudi elemente

produktnega razvoja (priložnosti in stranke, delovni nalogi), vse v skladu z ISO standardi in

revizijsko sledjo za tiste organizacije, ki to potrebujejo.

Več informacij o konferenci: http://www.projektna-praksa.si/


71

P r o g r a m Z P M I P M A

Slovensko združenje za projektni management izvaja v okviru svojega programa

IPMA® SloCert mednarodno veljavno in prepoznavno certificiranje za projektni management.

Kandidati lahko v procesu certificiranja pridobijo certifikate za različna področja in ravni

certificiranja in sicer:

Področje

Projekt Program projektov Portfelj projektov

A

Certificirani direktor

projekta


programa projektov


portfelja projektov

R

a

v

e

n

B

C

Certificirani projektni

manager – senior

Certificirani projektni

manager

Certificirani manager

programa projektov –

senior

Certificirani manager

portfelja projektov –

senior

D

Certificirani vodja

projektne naloge

Program certificiranja IPMA® SloCert se izvaja po standardu, pravilih in postopkih

mednarodnega združenja International Project Management Association – IPMA, ki so

dogovorjena in usklajena med vsemi članicami tega združenja, predstavljena pa v ICB 4.0 –

Individual Competence Baselinein ICR 4.1 IPMA Certification Regulations.

Certifikate za ravni A, B in C si lahko pridobijo osebe, ki izkazujejo ustrezno znanje s področja

projektnega managementa in so delovale v okviru organizacije projektnega managementa

v različnih družbah na posamičnih projektih, programih projektov ali portfeljih projektov.

Certifikat ravni D pa si lahko pridobijo osebe, ki izkazujejo ustrezno znanje s področja

projektnega managementa in so že bile ali pa predvidoma šele bodo vključene v organizacijo

projektnega managementa pri opravljanju različnih projektnih nalog.

Vse dodatne informacije je možno dobiti na spletni strani IPMA Slocert –

http://zpm.si/ipma-slocert/, preko katere se izvede tudi prijava v postopek certificiranja.

Informacije lahko dobite tudi preko elektronske pošte slocert@zpm-si.com.

Rok za prijavo v 1. cikel postopka certificiranja v

letu 2018 je 10. april 2018

mag. Andrej Kerin, CSPM

direktor programa IPMA® SloCert

72

P r o g r a m P r o j e k t n a m r e ž a

S l o v e n i j e

20 LET IZHAJANJA REVIJE »PROJEKTNA MREŽA SLOVENIJE«

doc. dr. Brigita Gajšek

Revija Projektna mreža Slovenije je znanstvena,

strokovna in informativna revija, ki bralcu

raziskovalno, analitično in informativno ponuja

znanje, izkušnje in informacije o projektnem

managementu. Še več, daje mu tudi možnost, da

svoje znanje in izkušnje deli z drugimi.

Revija že polnih dvajset let izhaja v okviru

založniške dejavnosti Združenja za projektni

management Slovenije. Je osrednja in edina

znanstveno-strokovna revija iz področja

projektnega managementa v Sloveniji in v širši

regiji. Kot takšna si glede na svojo dolgo tradicijo

in pomembno vlogo pri kakovostnem razvoju

projektnega managementa zasluži posebno

pozornost in skrb za razvoj revije same. K temu ji

bistveno pomagajo uredniki, ki si prizadevajo za

razvoj revije in zbiranje kakovostnih prispevkov

s področja projektnega managementa. V

dvajsetletni zgodovini revije so se zvrstili štirje

uredniki. V nadaljevanju predstavljamo njihov

pogled na revijo ter izkušnje z urednikovanjem.

Redni profesor dr. Jure Kovač

je urednikoval med letoma

1998 in 2007. V tem času si je

revija Projektna mreža Slovenije

pridobila razpoznavnost med

strokovnjaki projektnega

managementa, vzpostavil se je

ustaljen ritem izhajanja.


73

Profesor dr. Jure Kovač s Fakultete za

organizacijske vede Univerze v Mariboru

svojo izkušnjo opisuje takole:

Mesto revije v praksi in

znanosti v času vašega

urednikovanja?

»Z ustanovitvijo Združenja za projektni

management Slovenije se je začelo

intenzivno vsebinsko vzpostavljanje

posameznih področij dejavnosti združenja.

Pomemben segment na področju razvoja

in popularizacije znanstveno-strokovnega

področja projektnega managementa v

Sloveniji je tudi založniška in revijalna

dejavnost. Revija je bila v začetku del

širšega projekta založniške dejavnosti ZPM,

znotraj katere je žal ostalo zgolj pri izdaji

določenih učnih gradiv ZPM Akademije kot

nosilke izobraževalne dejavnosti. Bili so tudi

pogovori o sodelovanju in povezovanju

založniške dejavnosti ZPM – vključno z

izdajo revije – z večjim založniškim podjetje

po vzoru iz razvitih gospodarskih okolij,

kjer velike založbe prevzemajo izdajo tudi

znanstvenih in strokovnih revij. V pogovorih

žal nismo uspeli.«

Glavna prizadevanja v času

vašega urednikovanja?

»Revija je začela svojo samostojno pot kot

osrednje strokovno-informativno glasilo za

člane ZPM in zainteresirane posameznike.

Zelo kmalu pa je postalo jasno, da je

potrebno dvigniti profesionalno raven

revije iz strokovno-informativne v osrednjo

znanstveno-strokovno revijo s področja

projektnega managementa v Sloveniji. V

našem prostoru do začetka izhajanja revije

Projektna mreža Slovenije ni bilo nobene

znanstveno-strokovne revije s področja

projektnega managementa. Brez objavljanja

in s tem diseminacije rezultatov znanstvenih

ter strokovnih raziskav in poljudnih razmišljan

s področja projektnega managementa ne

moremo pričakovati kakovostnega razvoja

navedenega strokovnega področja.

Naša ključna prizadevanja so bila usmerjana

v izgradnjo in krepitev Projektne mreže

Slovenije kot osrednje revije s področja

projektnega managementa v našem

prostoru. To nam je delno uspelo. Žal ne v

celoti. Predvsem uvrstitev revije v različne

podatkovne zbirke in mednarodne baze revij

je ostala nerealizirana.

Kako gledate na prihodnost

revije?

»Velik uspeh je, da je Projektna mreža

Slovenije redno izhajala vsa leta svojega

obstoja. Še vedno je edina in osrednja

znanstveno-strokovna revija s področja

projektnega managementa pri nas. To je velik

uspeh. Bodoči razvoj bi moral biti usmerjen

v izgradnjo čim večje prepoznavnosti

revije, vključitev v domače, regionalne in

mednarodne baze revij ter dvig kakovosti

prispevkov.

Naša ključna

prizadevanja so

bila usmerjana v

izgradnjo in krepitev

Projektne mreže

Slovenije

74

Za višjo uspešnost

projektov

potrebujemo

izmenjavo izkušenj

med znanstveniki,

strokovnjaki,

managerji in člani

projektnih timov

Leta 2008 je uredniško mesto za dve leti prevzel

docent dr. Aljaž Stare

z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani:

Mesto revije v praksi in znanosti v času


»Revija je bila (še) vedno edina na področju

projektnega managementa, lepše

povedano: bila je osrednja revija s področja

projektnega managementa v Sloveniji,

vsebinsko povsem na ravni sorodnih

uveljavljenih revij v tujini. Seveda je bil za

to zaslužen predvsem moj predhodnik,

dr. Jure Kovač, jaz sem le nadaljeval z

njegovo prakso. Revija je v tistih letih na

petdeset straneh ponudila bralcem tri

znanstvene in vsaj en strokovni prispevek,

različne intervjuje s strokovnjaki in praktiki,

poročila s konferenc. Seveda je revija hkrati

skrbela tudi za informiranje članov ZPM

glede različnih »projektnih« dogodkov,

izobraževanja in certificiranja.«

Glavna prizadevanja v času vašega

urednikovanja?

»Kot sem že omenil, sem se nekako držal

dobre prakse predhodnika. Trudil sem se

vključevati aktualne članke, pri čemer smo

kakšno številko pripravili tudi s pomočjo

prispevkov z ZPM foruma, ki je imel v tistih

časih še »znanstveni« pridih.

Ob prebiranju svojih takratnih uvodnikov pa

bi lahko rekel, da sem se trudil za bolj enotno

projektno izrazje in pojasnjevanje nekaterih

dorečenih pojmov. Žal ugotavljam, da

še vedno vijugamo med vodenjem,

managementom in managementom

projektov …

v praksi pa še vedno najdemo projektne

time, ki ne znajo razlikovati med cilji in

namenom projekta.«

Kako gledate na prihodnost revije?

»Menim, da revijo potrebujemo, vprašanje

je le, ali naj še vedno izhaja v tiskani obliki

ali le v elektronski. Za višjo uspešnost

projektov potrebujemo izmenjavo izkušenj

med znanstveniki, strokovnjaki, managerji

in člani projektnih timov, prav tako morajo

biti ljudje iz prakse seznanjeni s spoznanji

raziskav, da bi jih lahko le-te izkoristili za

izboljšanje svojih veščin managementa

projektov.

Mogoče bi morali dati tudi več poudarka

vsebinam, ki bi še bolj povezala člane ZPM

in tudi druge, ki so dejavni na področju

projektov.

Naj se vrnem na dilemo tiskane ali e-revije.

Starejša generacija je vesela, ko jo najde

v nabiralniku, hkrati si človek lažje najde

čas za branje, ko vidi revijo na mizi. Ko pa

dobimo informacijo o novi številki e-revije,

pa te običajno v tistem trenutku nimamo

časa brati, kasneje pa lahko celo pozabimo.

Po drugi strani pa e-revija doseže večji krog

ljudi, na članke iz revije lahko naletimo tudi

»slučajno«, ko iščemo kakšno informacijo v

spletnem brskalniku. Na ta način bi z revijo

lahko dosegli širši krog ljudi, imela bi višji

vpliv na slovensko projektno prakso, hkrati

pa bi s tem mogoče pridobili več avtorjev,

nove člane ZPM ipd.«


75

Naslednjih sedem let, med 2010 in 2016, je mesto glavnega urednika

zasedal izredni profesor dr. Iztok Palčič s Fakultete za strojništvo

Univerze v Mariboru.

Mesto revije v praksi in znanosti v času


»Revija Projektna mreža Slovenije je na

nek način unikatna. Nikoli ni bila izključno

znanstvena revija ali izključno strokovna

revija. Namensko smo v njej objavljali

prispevke obeh vrst. Članstvo ZPM je pač zelo

pisano, pri čemer velja, da je »neakademikov«

precej več, zaradi česar je bila potreba po bolj

strokovnih člankih toliko večja. Kljub temu

je Projektna mreža Slovenije edina prava

revija v naši državi, kjer objavljamo rezultate

znanstveno-raziskovalnega dela s področja

projektnega managementa.«

Glavna prizadevanja v času vašega

urednikovanja?

»V času mojega urednikovanja je revija

doživela kar nekaj sprememb, upam si trditi

tudi izboljšav, čeprav sem jo leta 2010 od

Aljaža Stareta prevzel v dobri kondiciji. Uvedli

smo rubriko, kjer smo predstavili nabor

člankov, ki so v preteklih mesecih izšli v dveh

osrednjih znanstvenih revijah s področja

projektnega managementa: International

Journal of Project Management in Project

Management Journal. Uvedli smo redno

rubriko, kjer smo predstavljali nove knjige s

področja projektnega managementa. Zraven

klasičnih člankov smo predstavljali izbrane

slovenske projekte ali strokovnjake v obliki

intervjujev. Uvedli smo rubriko Ujeto v mrežo,

kjer so lahko bralci izmenjevali mnenja. Žal

se rubrika na dolgi rok ni prijela. Prenovili

smo navodila oziroma predlogo za pripravo

prispevkov. Leta 2015 je prišlo do največjih

sprememb, in sicer smo revijo »razbili« na

dve publikaciji. Ena je ostala klasična revija

zgolj z znanstvenimi in strokovnimi prispevki,

vse ostale vsebine pa so se preselile v glasilo

ZPM mrežnik, ki izhaja izključno v elektronski

obliki. Revija je izhajala v klasični in elektronski

obliki, posledično smo nadgradili tudi njeno

spletno stran. Doživela je tudi temeljito

grafično prenovo. Konec leta 2016 sem revijo

predal aktualni urednici Brigiti Gajšek.«

Kako gledate na prihodnost revije?

»S tem vprašanjem sem se ukvarjal celotni

mandat. Iz prej povedanega je razvidno, da

smo kar nekaj idej pretvorili v realnost ter

skušali dvigniti ugled revije, glasila in ZPM kot

celote. Kljub temu se zavedam, da večjega

preboja pri širši prepoznavnosti revije tudi

v mojem mandatu ni

bilo. Predvsem pa smo

se ves čas ukvarjali z

velikimi težavami pri

pridobivanju člankov

za revijo. Ko teh dveh

vidikov nisem več z

lastnimi idejami mogel spremeniti, je bil čas,

da revijo predam nekomu, ki mu srčno želim,

da mu uspe oboje in še kaj več. Ali naj v reviji

objavljamo izključno znanstvene prispevke,

strokovni pa naj bodo del ZPM mrežnika?

Ali je rešitev vpis revije v določene baze, saj

raziskovalci in znanstveniki divjamo v lovu na

»točke«? Kako aktivirati člane »akademike«

ZPM, da bomo ne glede na njen status

pošiljali članke, objavljali svoje izsledke

raziskovalnega dela na področju projektnega

managementa oziroma v to nagovorili svoje

študente? Kako člane MPM ZPM prepričati,

da rezultate svojih zaključnih del predstavijo

v reviji? Naj bo revija v slovenskem jeziku

ali preidemo v angleški jezik? Naj bo revija

prosto dostopna za vse ali samo za člane?

Kako celotni uredniški odbor motivirati,

da bolj aktivno sodeluje pri ustvarjanju

revije? Bi pomagalo, če bi revijo intenzivneje

promovirali na družbenih omrežjih ZPM? Žal

odgovora na ta in mnoga druga vprašanja

še danes ne poznam. Ampak, ta vprašanja

so izzivi in za vse izzive se skrivajo rešitve.

Aktualni urednici želim, da jih najde.«

S prevzemom mesta glavne urednice

Projektne Mreže Slovenije sem se zavezala

k temu, da ohranim vse dobro, kar so

spoštovani kolegi v preteklih letih zgradili

in tega ni malo. Revija mora ostati osrednja

znanstveno-strokovna revija s področja

projektnega managementa v Sloveniji in

širše v regiji, kar nam bo uspelo le s pravo

recepturo nagovarjanja strokovne in

znanstvene javnosti s področja projektnega

managementa. Poskrbeti je potrebno, da bo

objava v Projektni mreži Slovenije vredna

za avtorje ter kakovostna in informativna

za bralce. Ob tej priložnosti vas vabim na

prenovljeno internetno stran revije

http://zpm.si/projektna-mreza-slovenije/

kjer so za vas dostopni članki elektronske

revije Projektna mreža Slovenije. Projektna

mreža Slovenije namreč zadnja tri leta izhaja

tudi v elektronski obliki ter je kot takšna

dostopna širšemu krogu bralcev.

76

Z a k a j p o s t a t i

č l a n Z P M ?

Člani Slovenskega združenja za projektni

management so del velike družine

strokovnjakov v Sloveniji, in preko

mednarodnih združenj IPMA® in ICEC tudi

v svetu, ki se strokovno in/ali raziskovalno

srečujejo z različnimi področji projektnega

menedžmenta. Gre za področja kot so to

na primer vodenje projektov, sodelovanje

v projektnih timih, vodenje programov ali

portfeljev projektov, vodenje ali delovanje

v projektnih pisarnah, kontroliranje ali

revizija projektov, naročanje ali upravljanje

projektov in podobno. Članstvo v združenju

prinaša posameznikom in podjetjem vrsto

koristi in priložnosti, ki daleč presegajo

stroške letne članarine v združenju. V

nadaljevanju izpostavimo samo nekatere

med njimi, ki pa so sicer predmet stalnega

dopolnjevanja. Člani ZPM:

Projektni forum

imajo 40% znižano kotizacijo na vsakoletnem

osrednjem strokovnem in družabnem

dogodku - Projektnem forumu, na katerem

se srečajo direktorji podjetij, predstavniki

javne uprave, direktorji programov projektov,

projektni menedžerji in drugi, ki se ukvarjajo

s projekti ali jih zanima področje projektnega

menedžmenta.

Projektna mreža Slovenije

prejemajo e-verzijo recenzirane in v

slovenskem prostoru osrednje strokovne

revije s področja projektnega menedžmenta,

Projektna mreža Slovenije. Revija izhaja

dvakrat letno, vsebina pa je primarno

osredotočena na Slovenijo. Objavlja

strokovne in znanstvene prispevke, ki so

rezultat raziskav in dobrih praks projektnega

menedžmenta in drugih sorodnih področij.

ZPM mrežnik

prejemajo ZPM mrežnik, e-glasilo združenja,

ki izhaja trikrat letno in vsebuje vrsto

strokovnih in splošnih informacij, ki jih

v svoji vsakodnevni praksi potrebujejo

projektni menedžerji in drugi, ki se srečujejo

s projektnim delom. Gre za informacije

o novostih in dogodkih na področju

projektnega menedžmenta, predstavitve

uspešnih projektnih menedžerjev in

realiziranih projektov, priložnosti za

projektno sodelovanje in podobno.

Project Perspectives

prejemajo letno izdajo e-verzije revije

Project Perspectives, ki izhaja v angleškem

jeziku in jo izdaja IPMA. Revija prinaša

projektnim menedžerjem in menedžerjem

programov ter njihovim nadrejenim in

vodstvom podjetij najnovejša svetovna

spoznanja in inovacije s področij, povezanih

s projektnim delovanjem. Vsako leto revija

obravnava določeno aktualno temo,

objavlja pa rezultate raziskav in študije

primerov projektov, koristne akademikom

in praktikom projektnega menedžmenta.

IPMA NewsLetter

prejemajo IPMA NewsLetter, e-glasilo

mednarodnega združenja IPMA,

pripravljeno v angleškem jeziku. Glasilo

po eni strani zagotavlja članom ZPM, da so

stalno na tekočem z dogodki in strokovnimi

aktivnostmi različnih projektnih organizacij

širom po svetu, hkrati pa je odlična

priložnost, da v mednarodnem okolju

predstavijo svoje projektne dosežke.

Partnerji ZPM

imajo 5 – 10% popusta na storitve in

produkte, ki jih ponujajo partnerske

organizacije združenja. Gre za popuste pri

nakupu programske ali strojne opreme,

namenjene projektnemu delovanju,

popuste iz naslova svetovanj, pomoči pri

prijavi projektov na razpise, pri financiranju

projektov in drugo.


77

Mednarodni združenji IPMA® in

ICEC

pridobijo s članstvom v ZPM hkrati tudi

članstvo v mednarodnih organizacijah

IPMA® – International Project Management

Association in ICEC – International Cost

Engineering Council.

IPMA® SloCert

imajo 5% popust v ZPM-ovem programu

mednarodnega certificiranja – IPMA®

SloCert, v okviru katerega kandidati

pridobijo mednarodno veljaven certifikat s

področja projektnega menedžmenta, ki je

prepoznaven po vsem svetu, predvsem pa

v 52-ih državah, članicah mednarodnega

združenja IPMA®.

Program ZPM Educa

imajo 10% popust v okviru programa

usposabljanja ZPM Educa, v katerem

se v majhnih skupinah – lahko tudi v

zaključenih skupinah za izbrano podjetje –

vrši izobraževanje in usposabljanje iz vseh

področjih projektnega menedžmenta.

Informacije in povezave

permanentno pridobivajo v elektronski,

pisni ali ustni obliki najnovejše lokalne

in mednarodne informacije s področja

projektnega menedžmenta ter imajo

možnost navezovanja stikov in izmenjave

izkušenj z najpomembnejšimi nacionalnimi

in mednarodnimi organizacijami ali

strokovnjaki.

Spletna stran ZPM

imajo preko spletne strani ZPM dostop do

vrste neomejeno dostopnih informacij in

podatkov, pa tudi do vrste drugih uporabnih

in vrednih informacij oziroma podatkov, ki

so dostopni samo članom ZPM – z osebnimi

uporabniškimi imeni in gesli – ne pa tudi širši

javnosti.

Baze podatkov

prejemajo informacije o literaturi,

programskih paketih, kongresih, seminarjih

doma in v tujini, po želji pa prejmejo tudi

informacije o potencialnih partnerjih

pri izvajanju projektov ali pa predlog

perspektivnega mladega kadra z ustreznim

znanjem in osnovnimi izkušnjami na

področju projektnega menedžmenta.

Promocija

imajo prednostno možnost promocije in

predstavitve lastnih spoznanj, izdelkov ali

projektov z objavo v reviji Projektna mreža

Slovenije, v glasilu ZPM mrežnik ali ob

različnih dogodkih združenja.

Sekcija Mladi projektni menedžerji

imajo dostop do najmlajših članov združenja

– dijakov ter študentov dodiplomskega

in podiplomskega študija, ki se v okviru

združenja povezujejo v sekciji Mladi

projektni menedžerji – MPM. MPM zagotavlja

vzpostavljanje praviloma prvih sodelovanj na

področju projektov med mladimi in podjetji.

V ta namen MPM koordinira strokovne

prakse, prireja srečanja in delavnice s

projektnimi menedžerji, oglede podjetij

in rezultatov projektov in podobno. MPM

tako zagotavlja najmlajšim članom možnost

pridobivanja izkušenj in poznanstev, ostalim

članom pa priložnost za prepoznavanje

najprimernejšega in najperspektivnejšega

potencialnega kadra za lastne potrebe.

Mreženje

imajo preko številnih strokovnih in predvsem

družabnih dogodkov ZPM vrsto priložnosti

za srečevanje z drugimi člani združenja in

posamezniki, ki delujejo v različnih projektnih

okoljih, s tem pa možnosti za utrjevanje ali

vzpostavljanje novih osebnih in poslovnih

partnerstev.

Vljudno vas

vabimo, da

sodelujete s

svojimi prispevki

v okviru

navedenih

rubrik, ali celo

predlagate

dodatne rubrike

in vsebine, ki bi

izboljšale ZPM

mrežnik.

78

O b l i k e č l a n s t v a v Z P M

Individualno članstvo

Individualni člani združenja uživajo vse koristi, predstavljene v rubriki Zakaj postati član

ZPM. Združenje se trudi permanentno širiti koristnost članstva, zato velja stalno spremljati

novosti o tem na spletni strani združenja.

Članstvo dijakov in študentov

Članstvo dijakov, študentov in rednih podiplomskih študentov zagotavlja ob bistveno

znižani članarini vse ugodnosti, kot jih imajo individualni člani. Ob včlanitvi v združenje

morajo dijaki in študenti rednega dodiplomskega ali magistrskega študijskega programa

svoj status izkazati z ustreznim potrdilom in ne smejo biti starejši od 26 let.

XL Korporacijsko članstvo

Organizacije, ki se odločijo za XL korporacijsko članstvo, pridobijo naslednje pravice:

• ugodnosti v obsegu 6-ih individualnih članarin v združenju,

• prejem 6-ih natisnjenih izvodov revije Projektna mreža Slovenije,

• dodatnih 10% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter

konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM,

• 15 % popusta pri objavi oglasov v publikacijah združenja,

• 3 brezplačne udeležbe na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa,

• pravico do uporabe logotipa ZPM,

• objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku,

• objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava

do njenih spletnih strani.

L Korporacijsko članstvo

Organizacije, ki se odločijo za L korporacijsko članstvo, pridobijo naslednje pravice:





• 10% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja,

• dve brezplačni udeležbi na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa,





M Korporacijsko članstvo

Organizacije, ki se odločijo za M korporacijsko članstvo, pridobijo naslednje pravice:





• 5% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja,

• ena brezplačna udeležba na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa,






79

K o r p o r a c i j s k i č l a n i Z P M

Združenja za projektni

management

ESOTECH d.d.

Preloška cesta 1, 3320 Velenje

E-pošta info@esotech.si

Spletna stran: www.esotech.si

KRKA, tovarna zdravil, d.d.

Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto

E-pošta cvetka.zerajic@krka.si

Spletna stran: www.krka.si

Telekom Slovenije d. d.

Cigaletova 15, 1000 Ljubljana

E-pošta: matjaz.madžarac@telekom.si

Spletna stran: www.telekom.si

NUMIP, Vzdrževanje, montaža in proizvodnja,d.o.o.

Knezov štradon 92, 1000 Ljubljana

E-pošta: info@numip.si

Spletna stran: www.numip.si

Litostroj Power, d. o. o.

Litostrojska 50, 1515 Ljubljana

E-pošta: info@litostroj-ei.si

Spletna stran: www.litostroj-ei.si

Nova Ljubljanska Banka

Trg republike 2, 1520 Ljubljana

E-pošta: info@nlb.si

Spletna stran: www.nlb.si

POŠTA SLOVENIJE d.o.o.

Slomškov trg 10, SI-2000 Maribor

E-pošta: info@posta.si

Spletna stran: www.posta.si

ELES, ELEKTRO SLOVENIJA d.o.o.

Hajdrihova 2, SI-1000 Ljubljana

E-pošta: info@eles.si

Spletna stran: www.eles.si

NEC NOTRANJSKI EKOLOšKI CENTER, CERKNICA

Popkova ulica 4, 1380 Cerknica

E-pošta lili.mahne@siol.net

Spletna stran: www.nec-cerknica.si

PROJEKT d.d. NOVA GORICA

Kidričeva ulica 9a, 5000 Nova Gorica

Spletna stran: www.projekt.si

80

P o v a b i l o k o b j a v i č l a n k o v

v r e v i j i P r o j e k t n a m r e ž a

S l o v e n i j e

doc. dr. Brigita Gajšek

glavna urednica Projektne mreže Slovenije

Projektna mreža Slovenije dvakrat letno objavlja mednarodne

znanstvene in strokovne članke s področja projektnega

managementa. Revija ima dvajset letno tradicijo, je multidisciplinarna

in predvsem priročen vir informacij za vse vrste raziskovalcev,

načrtovalcev, praktikov in oblikovalcev, politikov na različnih lokalnih,

nacionalnih in mednarodnih ravneh odločanja ter v disciplinah, kot

so proizvodnja, inženiring, trgovina, načrtovanje ter iz družbenega,

gospodarskega in okoljskega področja.

Revija vabi raziskovalce in praktike iz vsega sveta, da z njeno pomočjo izmenjajo izkušnje v

celotni paleti industrij in tehnologij, v katerih se uporablja projektni management. Prispevki

zajemajo vsa področja projektnega managementa, od sistemov do človeških vidikov, in

povezuje teorijo s prakso z objavo primerov študije in diskusij o aktualnih vprašanjih.

V Projektni mreži Slovenije objavljamo:

• znanstvene prispevke – gre za izvirne ugotovitve, ki so plod znanstveno-raziskovalnega

dela. Vsebina je novost, ugotovitve pa prispevajo k razvoju spoznanj iz projektnega

managementa,

• strokovne prispevke – vsebujejo predstavitve, ki so prikaz in ocene uporabnih metod

in tehnik projektnega managementa v praksi ali pri študiju primera,

• razmišljanja in odmeve – na objavljene prispevke ali primere, ki prispevajo k razvoju

projektnega managementa.

V reviji Projektna mreža Slovenije objavljamo še neobjavljena dela, torej tista, ki niso poslana

v objavo v kakšni drugi reviji ali zborniku. Avtorjem prispevkov ne plačujemo honorarjev,

niti jim ne zaračunavamo stroškov objave. Prispevki so pred objavo v celoti pregledani od

skrbno izbranih neodvisnih recenzentov.

Več informacij o reviji in postopku objave najdete na:

http://zpm.si/projektna-mreza-slovenije/.

Toplo vabljeni k objavi prispevkov.


81

O g l a š e v a n j e v Z P M M r e ž n i k u

Razlogi za oglaševanje

Glasilo ZPM mrežnik predstavlja odlično

priložnost za predstavitev organizacij in

podjetij, ki se ukvarjajo s projekti, ki izvajajo

projekte in ki nudijo izdelke ali storitve,

namenjene projektnemu delu. Bralci so vsi

člani Slovenskega združenja za projektni

management, ob teh pa še več kot 1.000

naročnikov na e-informacije združenja ter

obiskovalcev spletne strani združenja. Zato

v oglasnem delu glasila ponujamo različne

možnosti in oblike oglaševanja, podrobneje

predstavljene v spodaj navedenih Splošnih

pogojih oglaševanja v ZPM mrežniku.

V primeru, da se odločite za oglaševanje

v našem glasilu, Vas prosimo, da nas

kontaktirate na elektronsko pošto: info@

zpm-si.com.

Splošni pogoji oglaševanja v

ZPM mrežniku

1. Cene

Cene v ceniku že vključujejo DDV in veljajo

za objavo pravočasno oddanega oglasa.

Pripravo, obdelavo in popravljanje oglasov

zaračunavamo posebej, glede na obseg

dela.

2. Naročilo oglasnega prostora

Osnova za objavo oglasa je naročilo,

dostavljeno v pisni obliki po elektronski

pošti na naslov info@zpm-si.com. ZPM

mrežnik izhaja trikrat letno: v februarju,

juniju in novembru.

3. Reklamacije

Reklamacije sprejemamo le po elektronski

pošti na naslov info@zpm-si.com, v roku

8 dni po objavi v glasilu. Za napake, ki so

posledica slabe predloge, ne odgovarjamo.

4. Vsebina oglasov

Sporočila oglasov morajo biti v skladu

s kodeksom oglaševanja in veljavno

zakonodajo. Za vsebino objave je odgovoren

naročnik oglasa.

5. Način priprave oglasov

Oglase sprejemamo v TIFF formatu, EPS

formatu ali JPEG formatu. Slikovni elementi

morajo imeti najmanj 300 dpi resolucije in

morajo biti v CMYK barvnem modelu.

6. Dostava oglasov

Izdelane oglase je treba dostaviti najkasneje:

do 31. 1. za februarsko številko,

do 30. 4. za majsko številko,

do 31. 10. za novembrsko številko.

7. Druge oblike oglaševanja

Za oglaševanje v obliki, ki ni opredeljena s

cenikom se sklenejo individualni dogovori

po posebej dogovorjeni ceni.

8. Ugodnosti za oglaševalce

• oglas v dveh številkah, dodatni 10 %

popust,

• oglas v treh številkah, dodatni 15 %

popust,

• plačilo oglasa pred izidom številke,

dodatni 5 %,

• dodatni 5 % popust imajo korporacijski

člani Združenja, ki imajo status člana

tipa C,



tipa B,



tipa A.

M o ž n e o b l i k e i n c e n i k o g l a s n e g a p r o s t o r a

Oblika

Format 1/1

1/2

ležeča

1/2

pokončna

1/3

ležeča

1/3

pokončna

1/4 pasica

Velikost[MM] 210 X 297 210 x 148,5 105 x 297 210 x 99 70 x 297 105 x 148,5 210 x 35

Cena [EUR] 490,00 250,00 250,00 200,00 200,00 150,00 150,00

Mreznik_marec_2018_www

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?