Za oddih po napornem {olskem letu V Gr~ijo z InterRailom in ladjo

Pred vami je prva – poletna – {tevilka revije Sopotnik. Namenjena
je potnikom, ki potujejo z vlaki Slovenskih ‘eleznic. Z revijo vas
‘elimo obve{~ati o mo‘nostih potovanja z vlakom, ugodnostih
in drugih dogodkih, ki so povezani s potovanjem z vlakom.
V prihodnje vas bo nova revija pri~akala na vlaku vsake tri
mesece.
Slovenija je izredno bogata v svoji raznolikosti, naravnih lepotah,
umetnosti, zgodovini in seveda turisti~ni ponudbi. [tevilne kraje
in izletni{ke to~ke je mogo~e dose~i z vlakom. V tokratni {tevilki
2
4
6
8
20
Z vlakom po Sloveniji
Revijo Sopotnik izdajajo Slovenske ‘eleznice d.o.o., Kolodvorska 11,
SI-1506 Ljubljana • odgovorni urednik: Marino Fakin, tel. (01) 29 14 327,
e-po{ta: marino.fakin@slo-zeleznice.si • tajni{tvo uredni{tva: Mateja
Medve{ek, tel. (01) 29 14 191 • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko
Kranjec, avtorji ~lankov in arhiv Slovenskih `eleznic • oblikovanje: Bojan
Repov` • tisk: S@ – @elezni{ka tiskarna Ljubljana d.d. • Revija izide {tirikrat
na leto v 5.000 izvodih • Revija je brezpla~na.
vas seznanjamo z mo‘nosti potovanja z vlakom na morje, na
morebitni izlet v La{ko ali obisk prireditev, ki bodo potekale v
poletnih mesecih.
Poletje kar kli~e po potovanju v tujino. S Slovenskimi ‘eleznicami
se lahko odpravite na morje, na ogled evropskih prestolnic,
privla~nih mest in turisti~nih krajev. Upamo, da vas bo revija
Sopotnik celo spremljala na va{em potovanju.
Prijetno potovanje!
Poletje je lep{e z vlakom
Slovenija nudi {tevilne mo‘nosti za izlet z vlakom, dopust ali potepanje.
S kopalnim vlakom se lahko odpravite tudi na morje.
Dogodki, prireditve, zanimivosti …
V La{ko na festival Pivo in cvetje
Dario Cortese se je odpravil v La{ko, kjer bo letos od 9. do 13. julija prireditev
Pivo in cvetje.
Slovenija je lepa
Z muzejskim vlakom po Bohinjski progi
Za ljubitelje vo‘nje z vlakom je skoraj dve uri dolga vo‘nja po Bohinjski progi,
prav gotovo nepozabno do‘ivetje.
Intervju
Janko [opar: Legenda na kolesih
Z legendo slovenske televizije Jankom [oparjem se je pogovorila
Ana-Marija Bosak. Nastal je izredno zanimiv intervju, ravno prav za
kratko~asje na vlaku.
Reporta‘a
Kri‘em kra‘em po Skandinaviji
Ko poleti ob Sredozemlju ali v osrednji Evropi komaj {e dihamo od vro~ine, se
nam kar milo stori ob misli na temperature v skandinavskih de‘elah.

2
Z vlakom po Sloveniji
Poletje je lep{e z vlakom
Poletje je ~as, ko na~rtujemo potovanje, obisk k prijateljem, izlet, dopust … Vlak je lahko zanimiv na~in potovanja.
Prav je, da kdaj pozabimo na na{ega {tirikolesnega prijatelja in se na pot odpravimo z vlakom. Izognili se bomo zastojem na
cestah, ne bo nam treba iskati parkirnega prostora in pla~evati drage parkirnine, pa {e za okolje bomo nekaj naredili.
Ne prezrite privla~nih ponudb:
Na morje s kopalnimi vlaki
^e si ‘elite osve‘itve, je lahko enodnevni izlet s kopalnim vlakom v
Koper prava izbira, pa {e gne~i na cesti se boste izognili. Kopalni vlaki
vozijo iz Maribora in z Jesenic v Koper.
���������������� (Maribor 5.40, Koper 9.45). Iz Kopra vozi ob 16.40 in
prispe v Maribor ob 20.37. Poletni ICS vozi ob sobotah, nedeljah in
praznikih od 15. junija do 24. avgusta.
������������ (Maribor 3.45, Koper 8.50). Nazaj vozi ob 20.13 in
prispe v Maribor ob 1.16 zjutraj. Kopalni vlak vozi vsak dan od
21. junija do 30. avgusta.
�����������������������v Koper (preko Nove Gorice) ima odhod z
Jesenic ob 4.10, v Koper prispe ob 8.26. Nazaj se vra~a ob 18.45,
na Jesenicah je ob 23.03. Kopalni vlak vozi ob sobotah, nedeljah in
praznikih od 15. junija do 24. avgusta.
Zdravili{ki vlak
Skupaj z Zdravili{~em La{ko in s Termami Olimia organiziramo ugoden
obisk obeh zdravili{~. Kot nala{~ za vse, ki ‘elijo potovati manj stresno,
varno, udobno in seveda v prijetni dru‘bi – z vlakom. Obe zdravili{~i
sta v neposredni bli‘ini ‘elezni{ke postaje. Zdravili{ki vlak iz Ljubljane v
La{ko in Pod~etrtek vozi vsako soboto ob 7.30. Iz Pod~etrtka se vra~a
ob 18.23, iz La{kega pa ob 19.09.
[kocjanske jame in Kobilarna Lipica
Z ‘elezni{ke postaje Diva~a se lahko z avtobusom pripeljete do
[kocjanskih jam in Kobilarne Lipica. Potniki, ki imajo veljavno
‘elezni{ko vozovnico za potovanje do Diva~e, lahko brezpla~no
nadaljujejo potovanje z avtobusom. Vozni red avtobusov je objavljen
na spletni strani Slovenskih ‘eleznic.
Dodatne ugodnosti za upokojence in starej{e
osebe – polovi~na cena ob vikendih
Izkaznica za starej{e osebe nad 60 let in upokojence, ki sicer
omogo~a 30-odstotni popust, prina{a v leto{njem poletju novost v
obliki 50-odstotnega popusta za potovanja ob sobotah, nedeljah in
praznikih.
Popusti za dru‘ine –
brezpla~no za mlaj{e od 12 let
V leto{njem letu dru‘ine je {e posebno aktualna ugodnost, ki jo
dru‘inam nudijo Slovenske ‘eleznice. Izkaznica za dru‘ino namre~
omogo~a kar 40-odstotni popust za osebe nad 12 let, mlaj{i pa
potujejo brezpla~no. Skupaj lahko potuje do 15 oseb.

Kam z vlakom
Festival Lent v Mariboru
do 12. julija
Mednarodni Festival Lent je najve~je do‘ivetje poletja v
Mariboru. V {tirinajstih dneh se na prizori{~ih ob Dravi
zvrstijo predstave {tevilnih priznanih ustvarjalcev iz
Slovenije in tujine. Od ‘elezni{ke postaje do Lenta je
prijeten sprehod.
Pivo in cvetje v La{kem
od 9. do 12. julija
Ena od najve~ja turisti~nih prireditev v Sloveniji je
zagotovo Pivo in cvetje v La{kem. Leto{nji izbor
nastopajo~ih je zelo pester, zelo zanimivi izvajalci bodo
nastopili ‘e 9. julija, vrhunec prireditev pa je v soboto,
12. julija, s tradicionalnim ognjemetom.
Slovenske ‘eleznice ‘e tradicionalno sodelujejo s
ponudbo prevoza v kombinaciji rednih in posebnih
vlakov. Posebni vlaki bodo vozili 11. in 12. julija na
relacijah Celje–La{ko–Celje in Sevnica–La{ko–Sevnica.
Zagotovljena bo tudi vrnitev obiskovalcev s posebnim
vlakom v Ljubljano in Maribor.
Romanje na Brezje
15. avgusta
Na Brezje se lahko odpravite 15. avgusta z vlakom.
Slovenske ‘eleznice bodo organizirale promocijsko akcijo
za prevoz obiskovalcev Brezja z vlaki do postajali{~a
Oto~e. V primeru ve~jega zanimanja bodo na dolo~enih
relacijah vpeljani tudi posebni vlaki.
Kmetijsko-‘ivilski sejem v Gornji Radgoni
od 23. do 29. avgusta
V Gornji Radgoni bo ‘e 46. kmetijsko-‘ivilski sejem, ki
pomeni zelo ‘ivahno dru‘enje stroke in kakovosti s tega
podro~ja. V ~asu sejma bo od Ljutomera do Gornje
Radgone in nazaj vozil posebni vlak za obiskovalce
mednarodnega kmetijsko-‘ivilskega sejma. V Ljutomeru
bo vlak imel, v odhodu in ob vrnitvi, zvezo z
mednarodnim InterCity vlakom 247/246 Citadella, ki vozi
na relaciji Ljubljana–Budimpe{ta–Ljubljana. Na posebnem
vlaku bo mo‘no kupiti tudi vstopnico za sejem. Na sejmu
se bo tradicionalno predstavil potni{ki promet Slovenskih
‘eleznic, letos prvi~ skupaj z Avstrijskimi ‘eleznicami.
Mednarodni obrtni sejem v Celju
od 10. do 17. septembra
Ena najve~jih sejemskih prireditev v Sloveniji privabi
ogromno obiskovalcev. Glede na vse ve~jo gne~o na
cestah je do Celja najbolje potovati z vlakom. Od ‘elezni{ke
postaje do sejma in nazaj bo organiziran avtobusni
prevoz, v ~asu sejma pa vozi tudi cestni sejemski vlak.
Pikin festival v Velenju
od 21. do 27. septembra
Pikin festival je ena od najve~jih prireditev za otroke v
Sloveniji. Na zaklju~no prireditev bo vozil poseben »Pikin«
vlak.
Na vlak tudi s kolesom!
Z vlakom lahko prepeljete spremljana kolesa in kolesa z
motorjem. Prevoz koles je mogo~ z vlaki, ki so v voznem redu
ozna~eni s piktogramom kolesa. Dnevna vozovnica za kolo v
notranjem prometu stane 2,69 evra. Dnevna vozovnica velja
z veljavno vozovnico za potnika. Prevoz koles je mogo~ z
naslednjimi vlaki:
– EC 150 na relaciji Ljubljana–Maribor, nazaj z vlakom EC 151,
– IC 502 na relaciji Koper–Maribor, nazaj z vlakom IC 503,
– IC 211 na relaciji Jesenice–Ljubljana, nazaj z vlakom IC 310
(do 20. septembra),
– IC 246 na relaciji Hodo{–Ljubljana do 27. septembra, nazaj z
vlakom IC 247 do 28. septembra,
– MV 483 na relaciji Ljubljana–Ilirska Bistrica, nazaj z vlakom
MV 480 (do 31. avgusta),
– RG 1604 na relaciji Koper–Maribor, nazaj z vlakom RG 1605
(do 30. avgusta).
Za la‘ji za~etek novega
{olskega leta
[olske mese~ne vozovnice od 20. avgusta
naprej `e v predprodaji!
[tudentska arena v Ljubljani
od 14. do 16. oktobra
Sredi oktobra bo na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani
potekala ‘e tradicionalna, tokrat {esta, [tudentska arena.
Slovenske ‘eleznice bodo mladim predstavile ponudbo
storitev v notranjem in mednarodnem ‘elezni{kem
potni{kem prometu.
3

4
Dogodki, prireditve, zanimivosti...
V La{ko
na festival Pivo in cvetje
Pivo in cvetje 2008
Letos se v La{kem od srede, 9. julija, do nedelje, 13. julija ‘e 44.
zapored odvija tradicionalna prireditev Pivo in cvetje. To je najve~ja
turisti~na prireditev v Sloveniji, na kateri se v petih dneh zvrsti ve~
kot 120 tiso~ obiskovalcev, od tega pribli‘no polovica na soboto,
ki jo pono~i okrona velik ognjemet. Obiskovalcem festivala je na
voljo ve~ kot dvajset gostinskih prostorov; na prireditvi nastopijo
{tevilne glasbene skupine, Hortikulturno dru{tvo La{ko pa v
sodelovanju s cvetli~arji pripravi cvetli~no razstavo z ve~ kot 100
aran‘maji. Skozi mesto se razpotegne parada z ve~ kot 50 vozovi,
zgodi se kme~ka ohcet in {e marsikaj. Seveda ni odve~, ~e vemo,
da je v La{kem v ~asu festivala la{ko pivo najcenej{e v Sloveniji. Ve~
o programu, preno~i{~ih in o voznem redu vlakov izvemo na
spletni strani www.pivocvetje.com.
Med prireditvijo v mestnem jedru o‘ivi 21 manj{ih in ve~jih
gostinskih prostorov, kjer se lahko zabavate ob glasbi
najrazli~nej{ih doma~ih in tujih glasbenih skupin. Udele‘ite se
lahko {tevilnih prireditev. Povsod pa se lahko okrep~ate z vr~kom
hladnega la{kega piva po najni‘ji ceni v Sloveniji.
Vrhunec prireditve je najbolj nora sobotna no~ z veli~astnim
ognjemetom in vodno simfonijo, ki v La{ko privabi ve~ kot 60.000
obiskovalcev. Te res ne smete zamuditi!
Namig za ogled La{kega
Ko iz vlaka izstopimo na ‘elezni{ki postaji La{ko, smo v resnih
te‘avah, kajti mo‘nosti sta dve: ~e krenemo levo, pridemo do
zdravili{~a in wellness parka, ~e zavijemo desno, pa ni dale~ do
mestnega jedra, ob katerem se {iri znana pivovarna. Toda, ko na
‘elezni{ki postaji izstopimo v ~asu festivala Pivo in cvetje, nimamo
Nad mestnim jedrom se dviga strmi Hum.

V Muzeju La{ko je med drugim na ogled razstava, posve~ena
Primo‘u Trubarju, ki je nekaj ~asa ‘ivel in pridigal tudi v La{kem;
500-letnico Trubarjevega rojstva La{ko obele‘uje s sklopom
prireditev Trubarjevo leto v La{kem.
posebnih orientacijskih te‘av, saj kamor koli stopimo z ‘elezni{ke
postaje, smo ‘e sredi dogajanja. Menda si privo{~imo tudi vr~ek
piva, najsibo svetlega ali temnega in vsekakor to~eno odli~nega.
Razen velikega julijskega cvetli~no-pivskega slavja La{ko ob vsakem
~asu ponuja marsikatero zanimivost, znamenitost in spodbudo za
podalj{an dih. Vsekakor se ustavimo v turisti~no informacijskem
centru nedale~ od ‘elezni{ke postaje (med tednom je odprt od
8. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure), v katerem je na
voljo nemalo informativnega gradiva o turisti~nih in drugih
zanimivostih La{kega in okolice, med drugim tudi turisti~na karta
ob~ine La{ko (1 : 50.000), ki pride zelo prav pri nadaljnjih
potepanjih. Turisti~ne informacije so dostopne tudi na spletu na
naslovu www.stik-lasko.si.
Zatem se napotimo do kri‘i{~a, po mostu pre~kamo Savinjo ter
nadaljujemo naravnost po Mestni ulici, s katere zavijemo levo na
Oro‘nov trg in ~ezenj pridemo na A{ker~ev trg, kjer si ogledamo
Muzej La{ko (odprt je od torka do sobote od 9. do 17. ure). Vrh
strmega Huma (583 m) tik nad mestom je komaj uro vzpona
Dario Cortese
dale~, zato lahko z A{ker~evega trga krenemo po stopnicah
nasproti cerkve navkreber do Poti na grad, zavijemo levo, pred
zadnjo hi{o pa desno ~ez travnik do gradu, pri katerem je na
parkiri{~u za~etek dobro uhojene steze na Hum. Vrnemo se po isti
poti.
Zanimivosti v okolici La{kega
Za ljubitelje pohodni{tva in daljne preteklosti Zemlje je zanimiva
tudi geolo{ka u~na pot na Govce (vodnik je na voljo v TIC-u), izziv
zase pa je dva dni hoje dolga Re~i{ka planinska kro‘na pot, ki se
za~ne in kon~a v La{kem. ^e nas hoja prav zdaj ne mika, pa
menda ni odve~, ~e zaplavamo ali se vsaj namo~imo v zunanjem
termalnem bazenu Zdravili{~a La{ko.
Vozni redi
Posebni vlaki bodo vozili 11. in 12. julija na relacijah
Celje–La{ko–Celje in Sevnica–La{ko–Sevnica. Zagotovljena
bo tudi vrnitev obiskovalcev s posebnim vlakom v Ljubljano in
Maribor.
Celje–La{ko
Redni in izredni vlaki v petek, 11. julija:
Odhodi iz Celja: od 18.00 do 23.00 vsakih 30 minut.
Odhodi iz La{kega: od 18.30 do 22.30 vsakih 30 minut
in 0.30, 1.30, 2.30, 3.30 4.45 in 5.15 (v soboto zjutraj,
12. julija).
Redni in izredni vlaki v soboto, 12. julija:
Odhodi iz Celja: od 17.30 do 23.10 vsakih 20 minut.
Odhodi iz La{kega: vsakih 20 minut od 17.50 do 23.10 in
od 0.40 do 4.45 in ob 5.15 (v nedeljo zjutraj, 13. julija)
Cene vozovnic in popusti
Od petka, 11. 7., od 15. ure, do nedelje, 13. 7., do 13. ure
velja na vseh vlakih na relacijah Celje–La{ko, Sevnica–La{ko ter
Trbovlje–La{ko cena 2,60 evra za povratno potovanje. Otroci
do 12 let, ki potujejo v spremstvu odraslih oseb, potujejo
brezpla~no. Zunaj navedenega termina veljajo redne cene in
popusti.
Rde~i karton
Pod okriljem Turisti~nega dru{tva La{ko, Sekcije za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu La{ko in Slovenskimi ‘eleznicami,
bo potekala posebna akcija »Danes ne pijem, ker vozim«. Na
ozna~enih mestih na prireditvi bo mogo~ brezpla~en preizkus
z alkotestom pod strokovnim nadzorom policista. Vsi
udele‘enci, za katere preizkus ne bo ugoden, bodo prejeli
rde~i karton, ki bo veljal za brezpla~no vo‘njo na vseh
posebnih in rednih vlakih, ki vozijo na relaciji La{ko–Celje ter
La{ko–Sevnica/Trbovlje. Za svojega jeklenega konji~ka pa boste
lahko spo~iti poskrbeli naslednji dan.
5

6
Slovenija je lepa
Z muzejskim vlakom
po Bohinjski progi
Za ljubitelje vo‘nje z vlakom je skoraj dve uri dolga vo‘nja po
Bohinjski progi, prav gotovo nepozabno do‘ivetje. Pogledi na
Blejsko jezero, na {tevilne soteske in grape, vo‘nja skozi
predore, med katerimi je najdalj{i dolg kar 6327 m. Kdor se
odpravi na vo‘njo z muzejskim vlakom Slovenskih ‘eleznic, naj
vsekakor pripravi fotoaparat ali kamero.
Poletna turisti~na sezona je v polnem zamahu, muzejski vlak
Slovenskih ‘eleznic pa je maja in junija ‘e ve~krat zapeljal po
slikoviti Bohinjski progi. Zanimanje za vo‘njo z muzejskim vlakom
je tako med naro~niki iz Slovenije kot naro~niki iz tujine. Nekaj
posebnih vo‘enj na Bohinjski progi je bilo letos organiziranih tudi
za ~ezmorske turiste ter ljubitelje ‘eleznic iz Velike Britanije in
Parna lokomotiva 25.026 na viaduktu Grahovo zgodaj zjutraj prvega
junija. Muzejski vlak vozi iz Gorice na Bled (foto: David A. Collier).
Nem~ije. O~itno se je med tujimi ljubitelji ‘eleznic raz{iril dober
glas o vlakih s parno vleko in ~udoviti slovenski pokrajini. Tudi
osebje na vlaku je prijazno in strokovno. Potnike ves ~as spremljajo
vodniki in animatorji, ki skrbijo za dobro vzdu{je in postre‘ejo z
informacijami o vlaku in progi.
Pozno maja in prve dni junija je skupina britanskih ‘elezni{kih
navdu{encev prepotovala Slovenijo s parnim vlekom. Vrhunec
potovanja je bil postanek za fotografiranje parnega vlaka, ki je
prvega junija vozil z Jesenic v Novo Gorico. V Podbrdo je prispel
prav v trenutku, ko je mimo zapeljal drugi muzejski vlak Slovenskih
‘eleznic s skupino italijanskih turistov, ki so bili namenjeni na Bled.
Vznemirljivo je bilo videti oba parna vlaka, kako peljeta eden mimo
drugega – to je redkost v 21. stoletju.

Na vlaku so britanski ljubitelji ‘eleznic, vozijo se s Podbrda v Novo
Gorico (foto: David A. Collier).
Britanci so se naslednje dni s parnim vlakom zapeljali v Ko~evje in
Novo mesto. Na ko~evski progi, na kateri poteka samo tovorni
promet, je namre~ zelo redko videti potni{ki vlak, kaj {ele parni
vlak. Celotno potovanje je bilo izjemno uspe{no, moji rojaki pa so
zatrdili, da bodo {e kdaj pri{li v Slovenijo in na vo‘njo z muzejskim
vlakom. Naslednji skupini britanskih ljubiteljev ‘eleznice prideta v
Slovenijo julija in jeseni. V na~rtu imata prav tako vo‘njo s parnim
vlakom po Bohinjski progi in ogled @elezni{kega muzeja Slovenskih
‘eleznic v Ljubljani.
Avtor ~lanka, David Anthony Collier, ‘ivi v Angliji. Na Bledu, blizu
postaje Bled Jezero, pre‘ivi ve~ino ~asa, ko obi{~e Slovenijo. Je gore~
‘elezni{ki navdu{enec in ‘e ve~ kakor {tirideset let fotografira parne vlake.
Njegove fotografije redno objavljajo britanske ‘elezni{ke revije.
Fotografiral je glavne proge, na katerih vozijo parni vlaki, povsod po
Evropi, na Kitajskem, v Veliki Britaniji in Sloveniji.
Zelo redek trenutek v dana{njem ~asu. Sre~anje dveh parnih vlakov
na postaji. Posnetek je nastal prvega junija na postaji Podbrdo
(foto: David A. Collier).
Informacije
David Anthony Collier
Parna lokomotiva 25.026, s katero so se pripeljali italijanski turisti,
na poti z Bleda. Posnetek je nastal prvega junija (foto: Ben Collier).
Gorica-Most na So~i-Bled
Muzejski vlak v organizaciji Turisti~ne agencije Club vozi iz
Gorice v Italiji, preko Nove Gorice in Mosta na So~i, na
Bled. Tja vlak prispe sredi dopoldneva, potniki se nato z
avtobusom zapeljejo na Bled, kjer si lahko ogledajo grad
in druge znamenitosti. Letos bo vlak vozil {e 13. in 27.
julija, 10. in 24. avgusta, 7., 14. in 21. septembra.
Turisti~na agencija Club
Postaja 11, 5216 Most na So~i,
Telefon: 05 381 30 50
Spletna stran: www.club.si
Jesenice-Bled-Bohinj-Kanal v Gori{ka brda
Muzejski vlak v organizaciji podjetja ABC Rent a Car vas
zapelje z Jesenic, mimo Bleda in Bohinja proti kon~ni
postaji Kanal. Tu vas pri~akajo avtobusi, ki vas zapeljejo v
Gori{ka Brda, med slikovite vasice, vinograde in
sadovnjake. Letos bo vlak vozil {e 19. julija, 2. in 30.
avgusta, 13. in 27. septembra, 11. in 25. oktobra ter 8.
novembra.
ABC Rent a Car d.o.o.
Celov{ka cesta 268, 1000 Ljubljana
Telefon: 059 070 512
Spletna stran: sl.europcar.si/posebna-ponudba/muzejski-vlak
7

8
Intervju: Janko [opar
Legenda na kolesih
Za {armantnim gospodom, ki je kljub son~nim o~alom, {portni
jakni in kavbojkam prepoznaven, se ozre skoraj vsak, marsikdo mu
pokima ali ga nagovori. Ena najve~jih legend slovenske televizije, ki
nas ‘e nekaj ~asa spet vodi skozi najbolj gledano oddajo Televizije
Slovenija, Tednik, je zaprise‘en Celjan, {portnik in vrtnar, kolikor
mu ~as dopu{~a, presenetljivo kriti~en do oblasti in dru‘be, ~eprav
je okusil politiko iz prve roke, v podjetni{tvu pa {e ni rekel zadnje.
Janko [opar, z legendarnimi brki in nalezljivim nasmehom.
Po nekaj letih ste spet postali voditelj Tednika. Zakaj ga
ljudje tako mno‘i~no gledajo?
V Tedniku ni prostora za politiko, preprosto, ker na TV je takih
oddaj, kolikor ho~e{. Za majhnega ~loveka je pa ‘ivljenje lahko
velika te‘ava. Dajmo v Tedniku prikazovati te‘ave majhnega
~loveka, smo rekli, vsakdanje te‘ave, ki lahko doletijo vsakega. Na{
slogan je: ni~ ne zamol~imo, saj dejansko poka‘emo stvari, kot so.
To je lahko tudi zelo velika kritika te dru‘be. Zato imamo tudi zelo
visoko gledanost. Objavljamo zgodbe, resni~ne, preverjene, s
konkretnimi dejstvi, mnenje si gledalec ustvari sam – slika je
zgovorna, pove v~asih ve~ kot tiso~ besed. ^lovek je danes kljub
vsej demokraciji, ki jo razgla{amo, povsem nemo~en, ko pade v
kolesje neke birokracije in se mu za~nejo dogajati krivice. Vedno
smo, ~eprav smo objektivni, na strani {ibkega posameznika, ki mu
nasproti stoji organizirana dru‘ba, en sistem, en teror, ki se izvaja
nad njim. Ni te‘ko dobiti snovi, vsak dan bi lahko imeli Tednik.
Koliko se vas dotaknejo zgodbe – je prizadetost, ki jo
opazimo tudi gledalci, zaigrana?
Ne morem ostati neprizadet, ko vidim, kaj se ljudem dogaja, kako
‘ivijo … Najbolj me prizadenejo usode otrok, ni~ krivih. @ivijo v
razmerah, ki jih ne zaslu‘ijo, ‘ivijo slabo, nimajo tistega
osnovnega otro{tva, ki se mi zdi normalno, da mu pripada. Ko mu
je najve~ja ‘elja, da bi imel Barbiko, kaj {ele ra~unalnik, ampak
star{i ne zmorejo. Zgrozi{ se! Kaj je ta otrok kriv, da ‘ivi v dru‘bi,
ki tako siroma{tvo omogo~a?
Va{a kariera je zelo bogata, {li ste skozi vse novinarske
faze, zdaj pa ste ena od legend nacionalne televizije.
Ta kariera je predvsem dolga. To se pozna na Tedniku, z Otmarjem
(Pe~kom, urednikom te oddaje, op. p.) imava skupaj 80 let
televizijskih izku{enj. Na TV sem pri{el kot {tudent novinarstva, leta
1970, na prakso, Dnevnik v sloven{~ini je bil star natanko dve leti.
To so bila zame u~na novinarska leta. V~asih smo morali novi~ko
tolikooooookrat predelati, da je zadostila kriterijem urednikov.
Pravi »dril«. Kot novinar v gospodarski redakciji sem v 80-ih letih
spremljal energetiko in infrastrukturo, tudi `eleznico, zato jo
relativno dobro poznam. Bil sem na prvih srbskih mitingih resnice,
na padcu ~rnogorskega vodstva, na dogajanju okoli Knina, prvi
slovenski novinar, tvegal sem `ivljenje. Pa slovenska vojna, ki sem
jo spremljal kot za~asni dopisnik v Zagrebu, potem sem postal
vodja dopisni{tva v Celju in voditelj Dnevnika. Nimam pre{teto,
ampak gotovo sem vsaj tiso~krat pozdravil gledalce v Dnevniku, do
leta 2000, ko sem zaradi »napake«, ki naj bi jo storil, moral z
Dnevnika. Pa sem dobil ponudbo za vodenje Tednika. Vmes je
pri{la neuspe{na epizodica s politiko. Lani sem spet dobil ponudbo
za Tednik, ~igar gledanost je padala. Pogreta juha, pravijo, ni
dobra, ampak sem se prav odlo~il, da se vrnem na Tednik.
Pogre{ate teren, delo z ljudmi, ko delate kot voditelj?
Ne. Je malo bolj »komot« to, kar zdaj delam, ni treba tekati
naokrog, pri mojih letih, vse to sem `e do`ivel, ni ve~ izziva. Si pa
ob Tedniku vzamem ~as, da delam ^rno-bele ~ase, sem ~isto »notri
padel«, pregledujem arhivske posnetke, dogodke, ki so bili
objavljeni le enkrat, odkrijem marsikaj, i{~em pa `ivljenje v
Sloveniji, politika me ne zanima. ^asovna razlika je 40 let. Zdaj
obdelujem arhiv iz maja 1968, resni~no neverjetno. (vmes
pozdravi prijatelja, novinarja Branka Stamej~i~a – pripoveduje mu,
da ga je prepoznal na nekih starih posnetkih).
Na{el sem tudi posnetek predstave v celjskem teatru iz leta 1967,
Hlapci, v re‘iji Mileta Koruna. Takrat sem hotel iti {tudirat re‘ijo,
saj se spomni{, Brane (ta pokima), odlo~ilna je bila ta predstava, ki
sem jo na{el zdaj v arhivih!
Epizoda s politiko … Vas {e mika kak{na?
Absolutno ne. Ker sem to ob~util in spoznal iz prve roke, lahko
re~em, da je politika k...., da, tista grda beseda! V politiki kot
novinar, ki prisega na resnico, tudi ne bi imel kaj iskati,
ker bi bil vselej na strani ljudi, ne pa sistema, kot politik ne bi
imel prav nobenih »{ans«. Vsaj v taki demokraciji, kot jo imamo
v Sloveniji, ne.
Pa so res politiki tako pokvarjeni?
Ne, ne, to so ~isto krasni ljudje. Recimo Zmago Jelin~i~ je zafrkant,
v zasebnem ‘ivljenju ~udovit ~lovek, ampak v politiki je pa ~isto
nekaj drugega. V politiki so ti ljudje prera~unljivi, izgubijo svoj
karakter, ki je lahko sicer v redu. Ampak politika ~loveka tako
spremeni, da ne more{ verjeti. In mislim, da tu ni nobene izjeme.
Ste se pa poleg tega spogledovali tudi s podjetni{tvom.
Dobil sem ponudbo, da lahko kupim poslovni dele‘ Televizije Celje.
V tem sem videl naprej poslovni izziv, z lastni{tvom neke firme
zagotoviti si bolj{e ‘ivljenje na stare dni, ko vsi vemo, kak{ne bodo
pokojnine. Po drugi strani sem imel ambicije, da bi s svojim

Janko [opar
znanjem obogatil njihov program. Pomagal sem, da je iz ~iste
neprofesionalne televizije postala spodobna lokalna postaja, ki
dela relativno dobro, ~eprav {e vedno dale~ od mojih ‘elja, no,
morda bom kdaj v to jabolko ugriznil.
Na delo v Ljubljano se vozite z vlakom, menda ste zjutraj
Celjani, ki se vozite skupaj, ‘e prava vesela dru‘ba. ^emu
odlo~itev, da se vozite z ICS?
Glavni razlog so moja leta. Temu primeren prevoz je »komot«,
hiter, zanesljiv, to je `eleznica. Sem voza~ `e od leta 1979, kar
precej ~asa sem vozil slu`beni avtomobil, bilo je obdobje
bencinskih bonov, takrat sem `eleznico kot prevozno sredstvo vzel
za svojo. ^asovno ni velikega prihranka. Vedno sem si govoril, ~e
bom kdaj do~akal avtocesto do Ljubljane, e, zdaj ko pa je, je pa ne
uporabljam. Nimam ve~ `ivcev, da bi ~akal v kolonah, iskal
parkiri{~e. Na ICS se usede{, popije{ kavico, prelista{ ~asopis, se
poheca{ s prijatelji, vo`nja mine, kot bi rekel keks. Je pa vlakov ICS
premalo, ostali vlaki pa ki so, si pa ne zaslu`ijo imena, da so hitri,
udobni in ~loveku v veselje. Vagoni, stari 40 let, so zastareli.
O ‘eleznici in odnosu dr‘ave imate jasno stali{~e.
Jaz sem zgro‘en – da je ‘eleznica taka, kot je, ni stvar ‘eleznice, to
je stvar dr‘ave. Dr‘ava se je odlo~ila, da bo zgradila avtoceste.
Prav. Jih je zgradila, zdaj pa so zama{ene. V prestolnico se vsak
dan pripelje 100 tiso~ avtomobilov. Ljubljana se bo zadu{ila.
Namesto da bi tem ljudem dr‘ava omogo~ila hiter, kakovosten in
udoben prevoz. Zdaj pa bo Ljubljana uvedla takso za onesna‘enje,
javnega prevoza pa ne uredi! Oprostite, to je ~isto j….. ljudi! Zakaj
ni v teh letih samostojnosti ni~ narejenega na ‘eleznici? Spomnim
se, kako so progo Ljubljana – Koper zgradili v slabih dveh letih.
Takratna dru‘ba oz. dr‘ava je bistveno bolje skrbela za ‘eleznico
kot zdaj. Saj se tudi nekaj vlaga, ampak premalo in manj kot v
ceste. Mislim, da je vse skupaj malo pozno, ‘eleznica je danes bolj
za ~asom, kot je bila pred 20 leti. Tujce pa zanima samo »biznis«,
Ana-Marija Bosak
kako ~im ceneje prepeljati ~im ve~ tovora, mi pa se ‘e 20 let
pogovarjamo o 2. tiru! Namesto da dr‘ava kupuje osemkolesnike,
naj kupi nove vlake, ker ima ‘eleznica velik potencial.
Ste {e {portnik? Smu~ar?
[e smu~am, nisem pa ve~ smu~arski funkcionar, je pa to eden
tistih {portov, ki jih imam zelo rad. Ne ukvarjam se z veliko {porti,
smu~anje pa sem ohranil od mladih dni. ^asa ni veliko, ‘iveti v
Celju in delati v Ljubljani ima dobre in slabe strani. Slaba je, da na
dan izgubi{ 3 ure ~asa, no, niso stran vr‘ene, lahko si priklopim
ra~unalnik in delam. Zdaj imam hi{o, pa vrt, travo, ki jo kosim
sam, he-he. V hi{i je »ta glavna« ‘ena, okolica pa je moja domena.
Izgubil sem partnerje za tenis, ker so nehali igrati. Za rekreacijo pa
mi ostanejo rolerji. Kljub 58 letom {e rolam, to je ~udovita
rekreacija. Ta ~as, ki sem ga kot otrok pre‘ivel rekreativno, je
dana{nji otrok sposoben pre‘iveti pred ra~unalnikom. So pa~
drugi ~asi.
Cigara? [e va{a zvesta spremljevalka?
Sem uni~evalec cigaret. V cigaretah sploh ne u‘ivam, to je navada
in potreba. Res pravi u‘itek mi predstavlja cigara ali pa pipa.
Dober tobak, ki se ne inhalira, ampak ga okusi{ v ustih. Je pa to
precej neprakti~no. Zdaj v slu‘bi ne smem kaditi, zato ve~ delam
doma, kjer lahko kadim, pi{em in pijem kavo hkrati! ^e to ~lovek
po~ne 40 let, pa mu demokrati~na dr‘ava re~e, da tega v slu‘bi ne
sme ve~ po~eti, je te‘ko nehati. Vse to ka‘e na en pritisk na ljudi.
Bog ne daj, da bi moj dim koga motil, v svoji pisarni pa nikogar ne
motim, ne vem, zakaj mi to prepovedujejo?! Mi smo ene ovce, ki
pristajamo na to, da nas dr‘ava zafrkava! Na cigareti mi pi{e, da
kajenje ubija, zakaj ne napi{ejo na majonezo, da holesterol ubija!
Majoneza je tako {kodljiva, da je groza!
Vas moti odnos ljudi, ~e vas tudi v zasebnem ‘ivljenju ne
pustijo pri miru?
Ko sem za~el delati Tednik, sem na{o telefonsko {tevilko umaknil iz
imenika. Ker sem precej zdoma, je bila doma nori{nica. Sicer
razumem ljudi, ampak oni pa morajo mene, da tudi jaz
potrebujem svoj mir. Na cesti me ni~ kolikokrat kdo ustavi s svojo
te‘avo. Sku{am vedno biti toleranten, ~eprav imam v~asih tudi
sam polno glavo skrbi.
Kje se vidite po upokojitvi?
V pokoju se sploh ne vidim, ~eprav bo to lahko ‘e ~ez 4 leta.
Dokler bodo zdravje, energija in taki pogoji dela – v Tedniku se
nam politika ne vme{ava v delo –, o tem ne razmi{ljam. ^e bom
star in bete‘en, bom {el, sicer bom delal, dokler bom lahko. Vem
edino, da bi prosti ~as, ki ga zdaj nimam, izkoristil za kak{na
potovanja, {port, to~no pa si ne predstavljam, kaj bi po~el
namesto slu‘be. (smeh). Morda bom svetovalec na lokalni
televiziji. Morda bom pisal knjige, ker brez novinarskega dela
najbr‘ ne bom mogel. Tekstov imam za nekaj knjig, pisanje me res
tudi od nekdaj mika.
9

10
Z vlakom v tujino
^ar novih obzorij
Poletje je nedvomno najlep{i ~as v letu. Ne samo zaradi dejstva, da takrat nastopijo po~itnice ali se odpravimo na dopust in za
kratek ~as prepustimo sive celice brezdelju, ampak in predvsem zato, ker se vseskozi nekje nekaj dogaja. Poleti nekatere mikajo
daljni kraji, druge kar sose{~ina. Vsekakor pa je treba na pot, odkrivati druga obzorja, spoznavati druge ljudi, vonjati drug zrak.
Najbolj zanimivo bo seveda potovati z vlakom.
Ne prezrite privla~nih ponudb:
Vozovnica City Star International
^e se odpravite na pot s prijatelji, se spla~a povpra{ati po
vozovnici City Star International, ki je gotovo ena
najugodnej{ih. Vozovnice se izdajajo za posamezne potnike in
skupinska potovanja, vendar za najve~ 5 oseb. Vozovnica je
primerna tudi, ~e skupaj potuje ve~ kot 5 oseb, saj v tem
primeru lahko kupite ve~ vozovnic.
Vi{ina popusta je odvisna od {tevila potnikov. Prvi potnik pla~a
polno ceno, drugi imajo 50-odstotni popust. CityStar
International je vozovnica za povratno potovanje in velja
mesec dni. Nekaj pozornosti je treba nameniti ~asovnim
terminom potovanja. Pri potovanjih v nekatere dr‘ave namre~
obstajajo ~asovne omejitve. V takem primeru je smiselno torej,
~e se le da, prilagoditi termin potepanja in vseeno izkoristiti
ugodnosti.
Z vozovnico CityStar lahko potujete v Avstrijo in Nem~ijo, na
^e{ko in Slova{ko, na Hrva{ko, v Srbijo in ^rno goro,
Makedonijo, v Atene in Solun ter Bosno in Hercegovino.
V Avstriji je brez dvoma najbolj obiskan Dunaj, katerega slavna
zgodovina privla~i turiste od blizu in dale~. Dunaj seveda ne
‘ivi le od zgodovine. Tu gostujejo tudi najve~ji umetniki
sodobnega ~asa in obisk katerega od koncertov je prilo‘nost
za potovanje z vlakom. Na Dunaj lahko direktno ali z enim
prestopanjem potujete ve~krat na dan. Povratno potovanje v 2.
razredu z vozovnico City Star International za eno osebo na
relaciji Ljubljana – Dunaj prek Maribora in [entilja stane 56
evrov. ^e pa vas bo potovalo 5 oseb v skupini, bo stala
vozovnica le 33,60 evra na osebo.
^e potujete v Nem~ijo, je vozovnica City Star idealna izbira,
razen v München, kamor je najugodneje potovati z vozovnico
Müchen Spezial. Naj bo va{ cilj kjerkoli, od svetovljanskega
Berlina do vrve‘a polnega Frankfurta – najugodneje bo izbrati
vozovnico City Star S@-DB z ICE dodatkom. Po nem{kih progah
boste lahko drveli s sodobnimi ICE vlaki, ki so »letalo na tirih« –
v skupini 5 oseb za le 106,30 evra na osebo.
Za potovanje v Beograd in nazaj imate na izbiro 5 vlakov (5
vlakov v odhodu in prav toliko za vrnitev). Lahko sicer potujete
sami, vendar je za do‘ivetje Beograda {e najbolje potovati v
ve~ji dru‘bi. ^e se vas na pot odpravi pet oseb v 2. razredu z
vozovnico City Star International, boste na relaciji Ljubljana –
Beograd in nazaj potovali za 55,32 evra na osebo.
Prav tako vabi »zlata« Praga, kamor se zgrinjajo mladi z vsega
sveta. Do tja in nazaj bo najbolj preprosto potovati z direktnim
vlakom EuroCity Jo‘e Ple~nik. ^e vas bo iz Ljubljane potovalo
pet prijateljev, bo vsak od{tel le 67,80 evra.
Bratislava je mnogim {e neznana, a njene ~are lahko odkrijete
za 45,60 evra. Toliko vas bo namre~ stalo potovanje s povratno
vozovnica City Star na relaciji Ljubljana-Bratislava, ~e boste
potovali v skupini 5 oseb. Lahko vas je sicer tudi manj, le da
boste v tem primeru na osebo pla~ali nekaj ve~. Zveze v
Bratislavo so ugodne, pa ~eprav ni direktnega vlaka. Najprej z
vlakom do Dunaja, od tam pa je do Bratislave le ena ura
vo‘nje, vlakov pa precej.
Za povratno potovanje z vozovnico City Star v Sarajevo
(iz Ljubljane) boste v skupini 5 oseb od{teli le 41,52 evra na
osebo. Do‘ivetje Sarajeva bo gotovo nekaj ~isto posebnega.
Do tja lahko potujete podnevi ali pono~i, prestopati pa je treba
v Zagrebu.
Ne smemo pozabiti tudi na sosednjo Hrva{ko. Ponudba City
Star bo primerna zlasti za dopust kje v Istri ali Dalmaciji.
Morda vas zamika Pulj, do tja res ni dale~. Za tiste, ki bodo za
obmorske po~itnice namenili ve~ ~asa, pa predlagamo Split.
Do tja z vlakom, od tam pa je le {e skok do katerega od
otokov. Zakaj pa ne?
[e bi lahko ra~unali in na{tevali, vendar moramo pustiti
mo‘nosti tudi va{i domi{ljiji, da razpne krila. Vsekakor pa si
zapomnite ime City Star International. In ko boste na~rtovali
potovanje z vlakom, obi{~ite spletne strani Slovenskih ‘eleznic
www.slo-zeleznice.si. Lahko pa se oglasite tudi v enem od Info
centrov na ‘elezni{kih postajah v Ljubljani, Celju in Mariboru.
Beograd Spezial samo 25 evrov
Vozovnica Beograd Spezial velja za enosmerno potovanje v 2.
razredu na relaciji Ljubljana-Beograd. V Sloveniji je mogo~e
kupiti tudi vozovnico za vrnitev iz Beograda po enaki ceni.
[tevilo vozovnic je omejeno, mogo~e pa jih je kupiti za
potovanje z vlaki 415/414, 211/210 in 411/410. Vozovnice
Beograd Spezial veljajo samo za dan in vlak, za katerega so
izdane in jih je mogo~e kupiti do najve~ 3 mesece vnaprej.
Ponudba velja do 13. decembra 2008.

V Gr~ijo z InterRailom
in ladjo
Imetniki vozovnice InterRail Global pass, InterRail GREECE
PLUS PASS in Eurail Greece – Italy pass se lahko odpravijo
v Gr~ijo tudi s pomorsko dru‘bo Attica Group
(Superfast Ferries), ki pluje po Jadranskem morju na
relaciji Ancona – Patras/ Igoumenitsa in Bari – Patras/
Igoumenitsa. Ve~ informacij, odhodi ladij in ceniki na
www.superfast.com.
Imetniki vozovnice InterRail Global pass, InterRail GREECE
PLUS PASS in Eurail Greece – Italy pass potujejo kot palubni
potniki in morajo dopla~ati le lu{ke pristojbine in gorivo
v vi{ini 7 evrov na osebo v eno smer, v ni‘ji sezoni,
ter 20 evrov na osebo v eno smer v juliju in avgustu.
Vsi potniki, ki potujejo z dru‘bo Attica Group
(Italija–Gr~ija) so upravi~eni do 50 odstotkov popusta pri
rezervacijah za namestitev (soba, apartmaji, hoteli)
v Gr~iji. Ve~ informacij na www.grekviews.com.
Za oddih po napornem {olskem letu
Po~itni{ko potepanje po Avstriji z vozovnico ÖBB Sommerticket
Slovenske ‘eleznice so v sodelovanju z Avstrijskimi ‘eleznicami za
mlade iz Slovenije tudi za leto{nje poletje pripravile posebej
ugodno ponudbo. Gre za vozovnico ÖBB Sommerticket, za katero
bodo mladi, ki ob dnevu nakupa {e niso dopolnili 20 let, od{teli le
19 evrov, nekoliko starej{e oziroma tiste do 26. leta starosti, pa bo
vozovnica stala 49 evrov. Z vozovnico ÖBB Sommerticket lahko
mladi v poletnem ~asu od 1. julija do 31. avgusta 2008 potujejo
po Avstriji podolgem in po~ez.
Pred nakupom bo potnik moral predlo‘iti potni list ali osebno
izkaznico; identiteto in starost potnika bo imelo pravico preveriti
tudi vlakospremno osebje na vlaku. Vozovnica ÖBB Sommerticket
velja za potovanja po progah Avstrijskih ‘eleznic v 2. razredu z
vsemi vrstami vlakov, razen s posebnimi. Ob sobotah, nedeljah in
praznikih je mogo~e potovati brez omejitev, od ponedeljka do
petka pa od 8. ure naprej (ta omejitev ne velja za potovanja ob
prihodu v Avstrijo oziroma odhodu iz nje). Za potovanje od
odhodne postaje v Sloveniji do meje in nazaj lahko mladi hkrati ob
nakupu vozovnice ÖBB Sommerticket kupijo {e vozovnico s
50 odstotkov popusta. Vozovnico ÖBB Sommerticket lahko kupite
pri potni{kih blagajnah PIC in Informacijskih centrov na postajah
Ljubljana, Maribor, Celje in Koper. Za nakup vozovnice mladi
potrebujejo mladinsko kartico EURO

12
Z vlakom v tujino
Dogodki v sose{~ini
Festival EXIT v Novem Sadu
od 10. do 13. julija
Novi Sad je mesto galerij, muzejev, knji‘nic, gledali{~ in Festivala
EXIT (www.exitfest.org). V letu 2007 je bil EXIT progla{en za
najbolj{i festival v Evropi 2007. Letos bo festival na Petrovaradinski
trdnjavi potekal od 10. do 13. julija.
Petrovaradinska trdnjava – zgodovinski, arhitektonski, umetni{ki in
turisti~ni biser – je zaradi odli~ne akustike idealna lokacija za
festival EXIT. Danes je priljubljena izletni{ka to~ka in prizori{~e
najve~jega festivala v Jugovzhodni Evropi. V trdnjavi se nahajajo
Akademija umetnosti, Muzej mesta Novi Sad, Zgodovinski arhiv,
konjeni{ki in strelski klub, pod trdnjavo pa katakombe, katere si
lahko ogledate z vodnikom. Tu so tudi {tevilni ateljeji znanih
novosadskih umetnikov, ki vam bodo radi pokazali svoja dela.
Novi Sad (www.novisadtourism.com) je za Beogradom drugo
najve~je mesto v Srbiji, ~eprav s {tevilom prebivalcev ali velikostjo
ne sodi med velemesta. Mesto je ravno prav veliko, da se ne
zgubite, pa vseeno ponuja veliko. Novi Sad je ve~inoma zgrajen
v 19. in 20. stoletju, tako, da nima oznake »starega« mesta,
ima pa – {arm. Ko se boste sprehodili po mestu in si ogledali
njegove znamenitosti (Mestna hi{a, Srbsko narodno gledali{~e,
Mileti}eva ulica, kjer je veliko trgovin s spominki in tradicionalno
restavracijo Kod Lipe, Zmaj Jovina – zona za pe{ce od Trga
Svobode do Dunavske ulice, Vladikin dvor, Tr~ika – stari novosadski
tramvaj preurejen v bar in {e, in {e …), bo tudi vas osvojil njegov
{arm.
Kako na Festival EXIT z vlakom
Iz Ljubljane vozijo vlaki ob 2.00, 6.15, 8.35 in 14.08. Na postaji
Stara Pazova prestopate na vlak za Novi Sad. Potovanje traja
okroglih deset ur.
Vlaki iz Novega Sada vozijo ob 5.18, 10.00, 13.10 in 21.30.
Prav tako prestopate na postaji Stara Pazova.
Koliko boste od{teli za vozovnico
Vozovnica za potovanje v Novi Sad (iz Ljubljane) in nazaj stane
70,60 evra. ^e boste potovali v skupini najmanj {estih oseb, boste
od{teli 53,20 evra na osebo.
Petrovaradinska trdnjava v Novem Sadu.

Festival Sziget v Budimpe{ti
od 12. do 18. avgusta
Festival bo tako kot do zdaj potekal na enem od budimpe{tanskih
otokov, koncerti pa bodo na razli~nih odrih. Na spletni strani
www.sziget.hu boste na{li vse podrobne informacije o odrih,
nastopajo~ih (za utrip srca: Lauren Harris, Iron Maiden, R.E.M.,
Sex Pistols, Kaiser Chiefs, Jamiroquai, Babyshambles, Alanis
Morissette, Goran Bregovic Wedding & Funeral Band…), nakupu
vstopnic … Na spletni strani www.szigethostel.com pa boste
lahko uredili vse formalnosti okoli nastanitve med bivanjem v
Budimpe{ti (seveda, ~e se odlo~ite ves teden pre‘iveti na festivalu).
In ko boste ‘e v Budimpe{ti, je {koda, da je ne spoznate. V eni od
mnogih turisti~nih agencij v Budimpe{ti si priskrbite bro{uro Vodi~
po Budimpe{ti, kjer boste na{li vse informacije o mestu vklju~no s
zemljevidom mesta in skico javnega mestnega prevoza. V
Budimpe{ti si lahko kupite kartico Budapest Card, s katero potem
izkoristite popust v restavracijah, pri raznih ogledih mesta ter prost
prevoz z vsemi oblikami javnega prevoza.
Prestolnica Mad‘arske je veli~astno mesto ob bregovih Donave,
polno mostov in to~k za oglede: od Grajske ~etrti do Dunajskih
vrat, od Matja‘eve cerkve do Ribi{ke trdnjave, od koder se ponuja
~udovit razgled na Donavo in Pe{to. Ogleda vredna je tudi
nekdanja Kraljevska pala~a ali pa ostanki srednjeve{kega gradu s
znamenitim Kijastim stolpom. Na sprehod se odpravite ob Donavi,
kjer boste ~ez reko ob~udovali mad‘arski parlament, ki je vsekakor
eden najbolj znanih simbolov Budimpe{te. Preko mostu boste
pri{li na Margaretin otok v velik park, kjer si lahko ogledate Vodni
stolp. Na trgu junakov (Hosok tere) si lahko ogledate Milenijski
spomenik, lepotica Budimpe{te je tudi bazilika Sv. [tefana ali
Velika Sinagoga ... Mesto pa se pona{a tudi z botani~nim vrtom
(ve~ kot 4.000 vrst rastlin), ter enim ve~jih ‘ivalskih vrtov (preko
500 vrst ‘ivali) v tem delu Evrope. V kompleksu je veliko zanimivih
Oktoberfest – München
od 20. septembra do 5. oktobra
Oktoberfest je prava prilo‘nost za razvedrilo. Tudi letos bo
München v drugi polovici septembra dobil druga~no,
‘ivahnej{o podobo. Iz resnega poslovnega, trgovskega in
turisti~nega sredi{~a na Bavarskem se München prelevi v
bu~no mesto, kamor se dobesedno zgrinjajo mno‘ice
ljubiteljev zabave … in seveda piva ... z vsega sveta.
Od glavne ‘elezni{ke postaje v Münchnu do prizori{~a je le
nekaj minut hoda, zato bo vlak za brezskrben izlet gotovo
najbolj{a izbira. Povratna vozovnica Ljubljana-München za
potovanje v 2. razredu po ponudbi ��������������� stane
le ����������.
^e boste potovali pono~i, boste obenem prihranili ~as. Tisti, ki
si pono~i ‘elijo {e nekaj dodatnega udobja, se lahko odlo~ijo
tudi za potovanje v le‘alniku ali spalniku. Dopla~ilo za le‘alnik
zna{a 13,40 evra, za spalnik pa 30 evrov (v kabini turist za tri
osebe) oziroma 45 evrov (v kabini double za dve osebi).
S kolesom tudi v tujino
Z vlakom lahko v mednarodnem prometu prepeljete
spremljana kolesa. V tujino lahko s kolesom potujete v
Avstrijo, na Hrva{ko in Mad‘arsko. Vozovnica za prevoz
kolesa iz Slovenije stane 5 evrov, iz tujine pa 5 do 12 evrov.
Avstrija: z vlakom EC 150 na relaciji Ljubljana–Maribor–
Dunaj (vsak dan), z lokalnimi vlaki iz Maribora do postaje
[pilje (Spielfeld Strass), z vlakom IC 310 na relaciji
Ljubljana–Jesenice–Beljak do 20. septembra in z lokalnimi
vlaki z Jesenic v Beljak.
Hrva{ka: vlak MV 483 iz Ljubljane na Reko do 31. avgusta.
Mad‘arska: z vlakom IC 247 na relaciji Ljubljana–Hodo{–
Budimpe{ta vsak dan do 28. septembra.
zgradb – ena od teh je vsekakor Slonova hi{a (razgledni stolp), s
katerega se‘e pogled na celoten vrt; druga pa je steklena Hi{a
palm, pod katero se nahaja akvarij.
Vlaki in cene vozovnice za Budimpe{to
V Budimpe{to lahko potujete z vlakom IC Citadella, ki odpelje iz
Ljubljane ob 7.40 in prispe v Budimpe{to ob 16.23. Nazaj vozi ob
12.50 in prispe v Ljubljano ob 21.31. Za enosmerno vozovnico
Budapest Spezial�boste od{eteli samo 29 evrov, za povratno
vozovnico pa samo 39 evrov.
Lahko se odpravite tudi z no~nim vlakom EN Venezia, ki vozi iz
Ljubljane ob 2.00 in prispe v Budimpe{to ob 10.58. Nazaj vozi ob
17.00 in prispe v Ljubljano ob 2.12. Vlaka vozita preko Zagreba.
Za enosmerno vozovnic boste od{teli 49,80 evra, za navadno
povratno vozovnico 56,60 evra in ~e boste potovali v skupini
najmanj {estih oseb boste po osebi od{teli samo 44,80 evra.
13

14
Svet je velik
Na morje …
Dost’ imamo de‘ja in mrzlega vremena!
Ho~emo poletje, vro~e sonce, mrzli sladoled, pole‘avanje na pla‘i,
oglede in poglede! Ho~emo morje!
Prazne ‘elje?
Seveda, da ne! Tudi letos bomo {li na dopust, na morje, vreme gor
ali dol. In da nam potovanje do tja ne bo povzro~ilo preve~
preglavic, je najbolje, da se odpravimo z vlakom. Z vlakom lahko
gremo skoraj kamorkoli, a za~eli bomo kar pri sosedih.
Pulj
Staro mesto (njegova zgodovina sega tri tiso~ let nazaj) je
ume{~eno na ju‘nem koncu polotoka Istra. Kulturni in zgodovinski
spomeniki so kar posejani po mestu. Vsem znan je zagotovo
rimski amfiteater – Arena – zgrajen med vladanjem cesarja
Avgusta, raz{irjen na dana{nje mere pa v ~asu vladavine cesarja
Vespazijana. Arena danes sprejme okrog 23.000 ljudi in je
tradicionalen prostor za Puljski filmski festival, seveda pa je odli~no
prizori{~e za {tevilne koncerte in gledali{ke predstave. Vendar tudi
prazna Arena ne izgubi niti trohice svoje veli~astnosti. Tu so {e
Kopali{~e Slatina v Opatiji.
mogo~na katedrala zgrajena na temeljih templja Jupitra, slavolok
Port Aurea, postavljen v ~ast dru‘ine Sergius in pa Herkulesova
vrata za obrambo mesta v ~asu Rimljanov.
Ko ste ‘e v Pulju, pa se lahko z ladjo, ~ez Fa‘anski kanal, odpeljete
proti Brionskim otokom. Brionski otoki so skupina 14 otokov, med
katerimi je najve~ji Veliki Brion. Otok je porasel s prekrasno
mediteransko vegetacijo s preko 600 vrst rastlin. Na otoku ‘ivi
okrog 250 vrst ‘ivali, poleg tega pa je otok bogat z {tevilnimi
arheolo{kimi ostanki, ki pri~ajo, da je mediteranska klima
omogo~ila zelo zgodnjo poselitev otoka z navadnimi ljudmi,
~eprav je otok v spominu ljudi zapisan kot letovi{~e za politike
({e posebej enega). [e dandanes je otok kraj {tevilnih diplomatskih
sre~anj. Po otoku se lahko zapeljete s turisti~nim vlakom, se vmes
sprehodite in ogledujete naravne lepote, safari park ali pa
zgodovinske to~ke otoka, kot so rimska vila v zalivu Verige,
bizantinski kastrum, cerkvica sv. Germana iz 15. stol., zbirke v
tamkaj{njih muzejih ...
Kako z vlakom v Pulj
Vlak v Pulj vozi v poletni sezoni vozi vsak dan do 31. avgusta.
Odhod iz Ljubljane je ob 7.10, prihod v Pulj je predviden ob

11.16, vrnitev iz Pulja je ob 18.02, prihod v Ljubljano ob 22.19.
V Buzetu prestopite na vlak Hrva{kih ‘eleznic, zato priporo~amo,
da si pred potovanjem rezervirate sede‘ za relacijo�Buzet–Pulj
oziroma nazaj� Cena rezervacije v eno smer zna{a 3,50 evra.
Koliko boste od{teli za vozovnico v Pulj
Povratna vozovnica za relacijo Ljubljana–Pulj stane 30,40 evra,
povratna vozovnica s popustom na podlagi kartice S@ EURO

16
Svet je velik
Split
Split je prav tako odli~no izhodi{~e za nadaljevanje poti na otoke,
~eprav bo kar {koda, da si mesta ne ogledate pred nadaljevanjem
poti. Prvi znameniti prebivalec Splita je bil cesar Dioklecijan, ki si je
leta 295 odlo~il zgraditi »hi{ico«, v kateri bo sre~no ‘ivel do konca
svojih dni. In si je zgradil hi{ko, veliko okoli 30 tiso~ kvadratnih
metrov, v kateri je res ‘ivel potem, ko je od{el s prestola rimskega
imperatorja. Tekom ~asa je hi{ka prerasla v grad, v katerem so se
menjavale oblasti in ljudje (od starih hrva{kih kraljev do Bene{ke
republike, od francoskih vladarjev do Avstro-ogrske monarhije).
V obzidju Dioklecijanove pala~e se nahaja, po mnenju mnogih,
najlep{a katedrala na Jadranu – Katedrala Sv. Duje, ki je hkrati
za{~itnik mesta Splita. Celotni kompleks Pala~e je od 1979. leta
vpisan v UNESCOV seznam svetovnih zakladov.
Kako z vlakom v Split
Iz Ljubljane sicer ni direktnih vlakov do Splita, vendar goste
povezave z Zagrebom, ter potem povezave iz Zagreba, {e posebej
novi in hitri ICN vlaki v Split, niso ovira, kve~jemu spodbuda za
izbiro potovanja z vlakom. Vlak iz Zagreba v Split vozi do 5.
septembra.
Cene vozovnic za Split
Povratna vozovnica za relacijo Ljubljana–Split stane 76,40 evra,
povratna vozovnica s popustom na podlagi kartice S@ EURO

Varna – »~rnomorska lepotica« je znana po Morskem parku,
{tevilnih muzejih, ostankih rimskih term, katedrali in najdalj{em
mostu v Bolgariji.
Je pa tudi mesto, ki je mogo~e {e bolj znano po ‘ivahnem no~nem
dogajanju, kjer so vsi no~ni klubi in restavracije odprti do jutra.
Kako z vlakom v Burgas
^e greste iz Ljubljane z vlakom ob 8.35, prispete v Burgas
naslednji dan ob 14.20. Prestopati je treba v Beogradu in Sofiji.
Nazaj se boste najhitreje vrnili, ~e greste iz Burgasa ob 6.50
zjutraj, nato prestopite v Sofiji in Beogradu, v Ljubljano pridete
naslednji dan ob 15.38.
Kako z vlakom v Varno
^e greste iz Ljubljane z vlakom ob 8.35, prispete v Varno naslednji
dan ob 17.55. Prestopati je treba v Beogradu in Sofiji. Nazaj se
lahko odpravite z vlakom ob 10.55, ponovno prestopite v Sofiji in
Beogradu, v Ljubljano pridete naslednji dan ob 15.38. ^e se
odlo~ite za potovanje z no~nim vlakom iz Varne ob 22.20, lahko
naslednji dopoldan izkoristite za kraj{i ogled Sofije, nato ob 12.40
greste z vlakom v Beograd, tu pa ob 22.15 prestopite na vlak proti
Ljubljano, kamor pridete ob 7.50.
Burgas je znan po lepih vrtovih (foto: Susana López Fernández).
Koliko boste od{teli za vozovnice za Bolgarijo
Za povratno potovanje iz Ljubljane v Burgas boste od{teli
163 evrov, v skupini 6 oseb in ve~ 114,20 evra na osebo, z
vozovnico City Star, ~e potuje 5 oseb pa 112,32 evra na osebo.
Za navadno povratno vozovnico iz Ljubljane v Varno boste od{teli
165,20 evrov, v skupini 6 oseb in ve~ 115,20 evra na osebo, za
vozovnico City Star, ~e potuje 5 oseb pa 113,52 evra na osebo.
Kot ugodno varianto za potovanje za mlade do 26. leta
predlagamo nakup vozovnic InterRail One Country Pass, ki veljajo
za potovanja po progah posamezne dr‘ave. Tovrstne vozovnice se
izdajo za 3, 4, 6 ali 8 potovalnih dni v enem mesecu. Vozovnica
InterRail se izda na ime in je neprenosljiva, kupite pa jo lahko ‘e tri
mesece pred potovanjem. Ob nakupu je treba predlo‘iti potni list.
InterRail�za mlade do 26 let – trije potovalni dnevi v vsaki dr‘avi
(cena za Hrva{ko, Srbijo in Bolgarijo skupaj) stane 123 evrov.
Dodatno k vozovnici InterRail je treba {e kupiti vozovnico do
slovenske meje. Vozovnica za potovanje v 2. razredu na relaciji
Ljubljana – Dobova meja in nazaj stane 14 evrov (v ceni je
upo{tevano, da imajo imetniki mre‘nih vozovnic InterRail
50-odstotni popust za potovanje s katere koli postaje v Sloveniji
do meje in nazaj).
17

18
Evropa na dlani
Dunaj
Dunaj je prestolnica Avstrije in hkrati najve~je avstrijsko mesto. @e
zdavnaj je postal priljubljen cilj turistov in novodobnih selivcev.
Dunaj je hranilnica vseh zemeljskih zakladov, ki obiskovalcu
ponudijo nepozabne u‘itke, bodisi v arhitekturi, zgodovini,
kraljevskem pridihu, torti, kavi ali glasbi.
Kaj si lahko ogledate
Schönbrunn – dvorec, v katerem so ‘iveli Habsbur‘ani, so za~eli
graditi 1696 leta in ‘e ~ez tri leta so v dvorcu imeli otvoritveno
zabavo. Ali ste vedeli, da je odlo~itev za gradnjo dvorca padla
potem, ko je cesar Matthias lovil v okolici in na{el izvir (Schöner
Brunnen), Leopold I. pa je bil tisti, ki se je odlo~il, da bo tu poletna
pala~a, da je cesarica Marija Tereza imela 14 otrok, da je princesa
Sissi bila kar visoka za tiste ~ase in zelo nesre~na tako kot njen
mo‘ Franc Jo‘ef? Park okrog dvorca je prekrasen – bodisi v
poletnem ~asu, ko vse cveti, ali pa v zimskem ~asu, ko se odene v
~isto belino ali za‘ivi ob bo‘i~nem sejmu. V sklopu dvorca se
nahaja tudi ‘ivalski vrt Schönbrunn, ki je najstarej{i ‘ivalski vrt na
svetu in se danes lahko pohvali tudi z dvema pandama, leta 1906
pa se je v ‘ivalskem vrtu rodil prvi slon v ujetni{tvu.
Hofburg ali kraljeva pala~a, v kateri so Habsbur‘ani prebivali kar
Statua Atene pred avstrijskim parlamentom.
{est stoletij (od leta 1279 do leta 1918). Danes je pala~a dom
avstrijskega predsednika in razli~nih muzejev. V mestnem sredi{~u
se nahaja veli~anstvena katedrala svetega [tefana. Zgrajena je bila
v 12. stoletju, nad cerkvijo dominira 136,7 metra visok stolp, ki so
ga gradili kar 75 let, do vrha pa bo treba prehoditi 343 stopnic.
Srce Dunaja je Innere Stadt z razko{no ulico Ringstrasse, ki kot
prstan obkro‘a pomembne zgradbe. Dunajski ring je dolg 6,5 km,
{irok je 57 m, ima dve aleji in {tevilne znamenitosti – Muzej secesijske
umetnosti z zlato kupolo, avstrijski parlament, zgrajen {e v
~asu avstroogrske monarhije, velik je 13,500 kvadratnih metrov in
ima preko 100 sob, stavba Dunajske opere in druge, a vse je
pravzaprav za~elo s preprosto zamislijo o planski {iritvi mesta.
Dunaj niso samo stare stavbe. Najbolj znana je hi{a moderne
arhitekture Hundertwasser Haus. Zgradil jo je slavni Friedensreich
Hundertwasser – najbolj znan avstrijski sodobni umetnik, umrl leta
2000. Hi{a je v zasebni lasti in se nahaja na eni izmed najbolj
presti‘nih lokacij. Prav posebna stvaritev, na kateri ni ravne linije
(vsaj jaz je nisem videla), stanovanja so v razli~nih nivojih, okna so
razli~nih velikosti in barv, pro~elje je raznobarvno.
Dunaj~ani so zelo ponosni tudi na svojo [pansko jahalno {olo; v
starem delu mesta imajo celo muzej lipicancev.
Dunaj in glasba
Mesto Dunaj je bogato s kulturno dedi{~ino in tradicijo, je
prestolnica klasi~ne glasbe. Dunaj~ani in ne samo oni hodijo po
taktih in notah Beethovna, Mozarta in Straussa. Dunajska opera je
ena petih najve~jih opernih hi{ na svetu, v kateri so dirigirali Verdi,
Donizetti in Mahler. Opera vsako leto gosti politi~no smetano in
zvezdni{ka imena iz sveta zabave in {porta. V bli‘ini Opere je
zanimiva trgovina Caruso, ki je seveda ime dobila po legendarnem
Enricu Carusu (1873-1921), italijanskem tenorju svetovne slave.
Tukaj lahko nabavite CD ali DVD s posnetki dobesedno vsake
opere, ki vas zanima.
Vsakega prvega januarja nas dunajski filharmoniki razveselijo in
o~arajo z novoletnim koncertom z deli dinastije Strauss. Vsako leto
standardnemu repertoarju dodajo nekaj skladb, ki jih do tedaj {e
niso izvajali. Novoletni dunajski koncert ‘e ima oznako pop
koncerta, ker si pravice za neposredni prenos koncerta priskrbi ve~
kot 50 dr‘av.
^e ‘elite nakupovati
^e radi nakupujete, ne boste od{li praznih rok. V centru je trgovin
na pretek, od tistih za navadne smrtnike do imen najve~jih
svetovnih modnih oblikovalcev. Najve~ trgovin je na
Mariahilferstrasse ter v pe{ coni Kärtnerstrasse in
Josefstädterstrasse. Okoli 10 km ju‘no od centra mesta se nahaja
Shoping City Süd (SCS), ki je eno izmed najve~jih nakupovalnih
mest v Evropi. Na Dunaju je tudi bol{ji trg Naschmarkt.

Po ogledih
Kavarne so za{~itni znak Dunaja in po celodnevnem pohajkovanju
se obisk katere koli izmed {tevilnih kavarn prav prile‘e. Ob torti
Sacher, jabol~nemu zavitku, vro~i ~okoladi ali kak{nem drugem
napitku, primernem letnemu ~asu, boste la‘e strnili vtise o
obiskanih krajih in naredili na~rt za nadaljnje pohajkovanje. Dunaj
je znan po odli~ni doma~i kuhinji: dunajski zrezek (Wiener
Schnitzel), gola‘, kruhovi cmoki (Semmelknedl), razne pa{tete,
klobase, kislo zelje ... Pravijo, da so dobre restavracije Grüntzig (na
severozahodu mesta), Anzelgruber (ali pri Anki) v bli‘ini Teatra an
der Wien in Piaristenkeller – klet v bli‘ini Rathausa, ki se lahko
pohvali s knjigo vtisov z Mozartovim priporo~ilom. Na Dunaju je
tudi veliko tujih restavracij: italijanskih, tur{kih, japonskih in
drugih.
Javni prevoz na Dunaju
Mesto Dunaj ima zelo dobro razvito mestno prometno
infrastrukturo, ki jo sestavljajo mre‘e primestne ‘eleznice
(S-Bahn), podzemne ‘eleznice (U-Bahn), tramvaja in avtobusa.
Za tiste, ki ste ljubitelji rekreacije, pa ima Dunaj zelo razvito
kolesarsko mre‘o in kolesarske steze (glede na dejstvo, da kolo
lahko vzamete s sabo na vlak do Dunaja, ne gre zanemariti niti te
mo‘nosti). Na Dunaju je priljubljena {e ena ina~ica prevoza –
vo‘nja s ko~ijo.
Hi{a Hundertwasser na Dunaju (foto: Evgenia Kononova).
Gloriette, pala~a Schönbrunn (foto: David Monniaux).
Ne prezrite razstave Tutankamon in svet
faraonov
Za poseben razlog za obisk so letos poskrbeli v etnolo{kem
muzeju Völkerkunde na Dunaju, kjer do 28. septembra gostijo
razstavo Tutankamon in svet faraonov. Zgodba o Tutankamonovi
grobnici je znana skoraj vsem. Znani arheolog Howard Carter je
leta 1922 v Dolini kraljev odkril neverjetno ohranjeno grobnico, ki
je potem postala svetovna senzacija. Edina grobnica iz tega
obdobja egiptovske zgodovine je ob najdbi bila nedotaknjena in
polna dragocenosti. To in govorice o tajnem prekletstvu, vzroku
smrti, so Tutankamona naredile za najbolj popularnega
egiptovskega faraona. Tutankamon je bil eden od zadnjih
egiptovskih kraljev 18. dinastije, ki je vladal v zelo napetem
obdobju. Umrl je v 19. letu (1323. p. n. {.) in njegova smrt je {e
vedno zavita v ten~ico skrivnosti. Dragocenosti, odkrite v grobnici,
so najlep{e dragocenosti zlate dobe faraonov, zato je razstava
izjemna prilo‘nost, da pokukamo v preteklost, ne samo
Tutankamona, ampak vsega sveta faraonov. V razstavo je
vklju~enih okoli 150 eksponatov iz grobnice Tutankamona in
drugih vladarjev iz Doline kraljev.
Kako na Dunaj z vlakom
Direktni vlak EC Emona vozi iz Ljubljane ob 16.00 in prispe na
Dunaj ob 22.02. Lahko se odpravite tudi z vlakom ICS iz Ljubljane
ob 8.30, v Mariboru prestopate na vlak EC Croatia ob 10.21 in
prispete na Dunaj ob 14.02. Druga mo‘nost je potovanje z vlakom
506 iz Ljubljane ob 12.45, v Mariboru prestopate na vlak 156 ob
16.21 in prispete na Dunaj ob 20.02.
Koliko boste od{teli za vozovnico
Mirjana Vanovac
Najugodnej{a ponudba za potovanje na Dunaj je vozovnica
SparSchiene, za katero boste od{teli 29 evrov. Vozovnica
SparSchiene je enosmerna vozovnica, katerih {tevilo je omejeno,
zato se z nakupom spla~a pohiteti. Cene drugih vozovnic si lahko
ogledate na na{i spletni strani www.slo-zeleznice.si.
19

20
Reporta`a
Kri‘em kra‘em
po Skandinaviji
Na kaj pomislite ob besedi Skandinavija? Na misti~ne bele no~i, ko
sonce obvisi nad obzorjem in se dan no~e umakniti temi? Ali
obratno, na zimske mesece, ko dan vsaki~ znova izgubi bitko z
no~jo in le luna posrebri pokrajino, odeto v debelo sne‘no odejo?
Naj bo kakorkoli, Skandinavija v prvi vrsti privla~i s svojo
druga~nostjo. Ko poleti v Sredozemlju ali v osrednji Evropi komaj
{e dihamo od vro~ine, se nam kar milo stori ob misli na
temperature v skandinavskih de‘elah. In ko si svetlolasi severnjaki
ob obalah ju‘nih morij nabirajo barvo za dolge zimske mesece, si
marsikdo iz tukaj{njih geografskih {irin za‘eli, da bi se odpravil
proti severu. Vsaj enkrat v ‘ivljenju! Da bi videl, kako je tam, da bi
do‘ivel tudi druga~no lepoto. Sicer pa, zakaj ne?
A Skandinavija je predvsem dale~. Pravijo, da bi Norve{ka segala
do Afrike, ~e bi jo zavrteli okrog osi na jugu. A tudi ~e to ne dr‘i
povsem, je potovanje do tja z avtomobilom zaradi razdalje
primerno le za najve~je zanesenjake in zelo vzdr‘ljive {oferje. Za
ostale je vlak tako reko~ idealna re{itev – brez stresa in udobno vas
bo popeljal dogodiv{~inam naproti ...
Danska
København kot izhodi{~e za enodnevne ali dvodnevne izlete v
okolico je naravnost idealen. Danska pa~ ni tako zelo velika in z
vlakom se da obiskati vse ve~je znamenitosti v okolici. Se {e
spominjate Deklice z v‘igalicami in drugih ~arobnih Andersenovih
pravljic? Odense, rojstno mesto Hansa Christiana Andersena
obiskujejo mali in veliki – vsi, ki v srcu nosijo njegove ~udovite
pripovedi. In da bi se prepri~ali, da so njegovi liki {e »‘ivi«, je treba
videti tudi morsko deklico, ki na obali Københavna privablja turiste
Grad Egeskov, otok Funen (foto: Malene Thyssen).
Rojstna hi{a Hansa Christiana Andersena.
od blizu in dale~. Vtis o Københavnu ne bo popoln brez obiska
zabavi{~nega parka Tivoli, ki je hkrati kulturno sredi{~e mesta, kjer
prirejajo koncerte doma~ih in mednarodnih umetnikov, gledali{ke
predstave in {e marsikaj. Roskilde, eno najstarej{ih mest na
Danskem, je skoraj obvezna postaja vsakega obiskovalca. V
katedrali iz 12. stoletja so grobnice danskih kraljev in kraljic, ob
fjordu pa vikin{ki muzej s petimi vikin{kimi ladjami iz 11. stoletja,
izkopanimi leta 1962 iz muljnega dna fjorda. V Hillerodu
popotniki morajo obiskati Fridriksbord, ogromen grad s 300
sobanami, ki je zgrajen na treh otokih jezera. V pristani{kem
Vhod v Legoland, Billund (foto: Arne List).

mestu Helsingor pa stoji seveda grad Kronborg, legendarni
Hamletov grad Elsinore. Kronborg je bil zgrajen v 16. stoletju in
~eprav resnici na ljubo ni v nobeni povezavi s Hamletom, naj vas
to dejstvo od obiska ne odvrne ... Zakaj si ne bi v domi{ljiji
predstavljali tragi~nega princa in si, morda le zase, za{epetali »Biti
ali ne biti …« Za otroke pa je seveda na Danskem obvezen ogled
Legolanda, zabavi{~nega parka iz milijonov lego kock. Vklju~no s
kipom svobode.
Norve{ka
Oslo velja za najstarej{o prestolnico severne Evrope, katere za~etki
segajo v leto 1050. Norve‘ani skrbno negujejo vse, kar pri~a o
slavni zgodovini in kar je zna~ilno norve{kega, obenem pa sledijo
modernim tokovom. Da bi spoznali slavno preteklost te dr‘ave, se
je treba podati na Bygdøy, polotok z muzeji. V enem od njih je na
ogled polarna ladja Fram, ponos Norve{ke in Norve‘anov. Ladja je
bila zgrajena za polarna raziskovanja severnih in ju‘nih brezpotij.
Fridtjof Nansen in Otto Sverdrup sta z njo iskala morebitno
severno pot iz Atlantika v Pacifik ter mo‘ne dostope na severni
te~aj, Roald Amundsen pa je v letih 1910-1912 z njo plul proti
ju‘nemu te~aju. Pustolovski duh je {e bolj ‘iv v muzeju Kon-Tiki s
splavom, s katerim je {est~lanska odprava Thora Heyerdahla leta
1946 preplula Pacifik med perujsko luko Callao in otoki Raroia v
Nyhavn, København (foto: Saket Vora).
Ana Tu{ar
Polineziji. S podvigom je posadka dokazala, da je bilo tudi v
preteklosti mogo~e pluti iz inkovske ju‘ne Amerike na tihomorska
oto~ja in jih naseljevati. V istem muzeju je tudi 14 metrov dolga
»Ra«, ladjica iz papirusovega trsa, s katero je Heyerdal preplul
razdaljo iz Maroka do otokov v Srednji Ameriki in z ekspedicijo
dokaj zanesljivo dokazal, da je bilo ‘e v ~asu egip~anske civilizacije
mogo~e prepluti Atlantik, kar torej pomeni mo‘nost obstoja stikov
med Starim in Novim svetom. Sodobni pustolovci 20. stoletja so
bili vsekakor dostojni nasledniki Vikingov in so s svojimi podvigi
odstrli {e zadnje skrivnosti te‘ko dostopnih belih planjav in {irnih
morij. Narodopisni muzej nima tako izjemnih eksponatov, a zato
ni ni~ manj zanimiv. Pozornost pritegnejo zlasti zgradbe na
prostem; nekatere med njimi izvirajo celo iz 12. stoletja. Strehe
lesenih hi{k so posute z debelo plastjo zemlje, ki jo prekriva
travnata ru{a. Kot iz kak{ne zgodbe o pal~kih!
Seveda pa je Oslo {e marsikaj drugega, ne le muzeji. V parku
Frogner obiskovalca prevzamejo skulpture norve{kega kiparja
Gustava Vigelanda. V parku je okrog 200 kipov, najbolj veli~asten
pa je 17 metrov visok monolit »skulptura ‘ivljenja« s 121
prepletenimi liki. Za tiste, ki spremljajo smu~arske {porte, je
gotovo eden od vi{kov potovanja obisk Holmenkollna v okolici. Ne
le skakalnica, tudi razgled na Oslo je veli~asten.
A Oslo je le eden od {tevilnih obrazov Norve{ke. Da bi spoznali {e
ostale, je treba na pot. Morda do Stavangera, ki ga je EU
proglasila za prestolnico kulture v letu 2008 in ponuja vrsto
21

22
Reporta`a
kulturnih dogodkov tekom celega leta. Ali pa dalje proti severu,
kamor vodi zelo dolga pot. Razdalja od juga do severa,
Lindesness-Nordkap, meri kar 1752 kilometrov. Vmes pa morda {e
skok do Bergena, mesta z ve~ kot 900 leti zgodovine. Najstarej{a
kamnita zgradba v mestu je cerkev Sv. Marije, ki je bila zgrajena
pred ve~ kot 800 leti. V okolici Bergena je treba obiskati tudi za
Norve{ko tipi~no staro cerkev Stavkirke, ki je bila zgrajena leta
1112. V konstrukciji se prepleta vpliv vikin{ke arhitekture s
kr{~anskimi vplivi. Preden so namre~ stari Norve‘ani sprejeli
kr{~anstvo, so ~astili svoje poganske bogove in del te tradicije so
prenesli tudi v za~etke kr{~anstva. Preprosto ljudstvo se je balo
zameriti se starim bogovom, ~e jih ne bi ve~ ~astili. Ostanek
poganstva se ka‘e v izrezljanih zmajih. Zmaji so simbol zlega
duha, ki ne more ve~ vstopiti v cerkev in so ostali na strehi.
Cerkvica je iz borovega lesa in se ~udovito staplja z umirjeno
norve{ko pokrajino. Na Norve{kem je ohranjenih 30 takih cerkva in
so strogo za{~itene. Stare cerkve so zelo majhne, saj so bili kraji
redko poseljeni in potrebe po veli~astnih stavbah sploh ni bilo. V
okolici Bergena je svojo glasbo ustvarjal Edvard Grieg, eden
najve~jih umetnikov Norve{ke.
Televizijski stolp Tyholttårnet v Trondheimu je najvi{ja zgradba v
Skandinaviji (foto: Sigmund Rise).
Kraljevski konjeniki v Stockholmu.
Nato pa dalje, med zaobljenimi zeleno odetimi hribi, po dolinah,
poraslih z mahom in grmi~evjem. Povsod tolmuni, jezerca in
slapovi, ki padajo s hribov v globino. Ali pa ob severni obali,
razbrazdani s fjordi. Geiranger je veli~asten.
Dalje proti severu je Trondheim, tretje najve~je mesto Norve{ke, ki
je bilo v srednjem veku prestolnica. Nato pa {e dalje in dalje, do
polno~nega sonca, ki je za marsikoga vrhunec potovanja. Najdlje
na severu le‘i ‘elezni{ka postaja Narvik, ki pa je s progo
neposredno povezana le s [vedsko, z Norve{ko pa ne. ^e bi ‘eleli
iz Norve{ke do Narvika, je treba z vlakom do postaje Fauske, od tu
dalje pa z avtobusom. Najprej do Narvika, nato pa {e severneje do
Nordkapa, ki je cilj ve~ine popotnikov. ^e neba ne zastirajo oblaki,
se uresni~i ~ude‘ narave, da sonce ne zaide. No ja, sonce seveda
ne zaide tudi takrat, ko je obla~no, le da takrat vse skupaj ni tako
magi~no.
[vedska
Pri vra~anju proti jugu je vsekakor obvezen ovinek do
Stockholma. Mesto je zgrajeno na arhipelagu, ki ga sestavlja ve~
kot 20.000 oto~kov. Severne Benetke so eno lep{ih mest,
katerega hi{e se ogledujejo na gladini Balti{kega morja, kjer se
mostovi in mosti~ki drzno pnejo z enega na drugi oto~ek. Ena
najbolj impozantnih stavb je brez dvoma kraljeva pala~a s

pribli‘no 608 sobanami. Ne gre spregledati niti mestne hi{e
Stadshuset, v kateri vsako leto podeljujejo Nobelove nagrade.
O preteklosti [vedske popotnik najve~ izve, ko obi{~e Skansen,
najstarej{i muzej na prostem na svetu. Odprli so ga ‘e davnega
leta 1891. Artur Hazelius, ustanovitelj Skansena, si ga je
predstavljal kot kraj, kjer naj bi ohranili prvobitno [vedsko, preden
bi industrializacija spremenila podobo {vedske dru‘be. Danes je
Skansen desetkrat ve~ji kot ob njegovi ustanovitvi in je hkrati
zelena oaza s pestro ponudbo za rekreacijo doma~inov in
obiskovalcev.
Z vozovnico InterRail se spla~a
Da bi pot kri‘em kra‘em po Skandinaviji najla‘je izpeljali, je
najbolje izbrati vozovnico InterRail. InterRail Global pass za mlade,
za odrasle ali za otroke vam bo omogo~il potepanje po ve~
dr‘avah hkrati, InterRail One Country Pass pa podrobno
spoznavanje posamezne dr‘ave.
InterRail Global Pass
Veljavnost Mladi Odrasli Odrasli
2. razred 2. razred 1. razred
5 dni v 10 dneh 159 249 329
10 dni v 22 dneh 239 359 489
22 dni neprekinjeno 309 469 629
1 mesec neprekinjeno
Cene so v evrih.
399 599 809
InterRail One Country Pass
Dr‘ava 3 dni 4 dni 6 dni 8 dni
Danska 45 (69) 58 (89) 77 (119) 90 (139)
Finska 71 (109) 90 (139) 123 (189) 149 (229)
Norve{ka 125 (189) 139 (209) 175 (269) 194 (299)
[vedska 125 (189) 139 (209) 175 (269) 194 (299)
Mladi do 26. leta kupijo vozovnico InterRail One Country
Pass po ni‘ji ceni, za odrasle pa veljajo v oklepaju navedene
cene. Otroci od 4. do dopolnjenega 12. leta starosti so
upravi~eni do 50-odstotnega popusta na vozovnico za
odrasle.
Vikin{ka ladja. Mestna hi{a v Stockholmu (foto: Peter Sävje).
23

24
Koristne informacije
Vozovnice
Ponujamo vam razli~ne vrste vozovnic – vozovnice za posami~na
in skupinska potovanja, povratne vozovnice, mese~ne,
ve~mese~ne, polletne in letne vozovnice. Vozovnice lahko kupite
v predprodaji najve~ dva meseca prej, abonentske vozovnice
(letne, polletne, mese~ne in tedenske vozovnice) pa najve~
sedem dni prej.
Vozovnice za notranji promet lahko kupite na ‘elezni{kih
postajah in pri poobla{~enih potovalnih agencijah. ^e na postaji
ali postajali{~u vozovnice ni mogo~e kupiti, jo lahko kupite na
vlaku.
Vozovnice za mednarodni promet lahko kupite na ‘elezni{kih
postajah Bre‘ice, Celje, Diva~a, Dobova, Ilirska Bistrica, Jesenice,
Koper, Kranj, Kr{ko, La{ko, Lesce-Bled, Ljubljana, Maribor, Murska
Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormo‘, Pivka, Postojna,
Pragersko, Prevalje, Ptuj, Roga{ka Slatina, Sevnica, Se‘ana, [kofja
Loka, Trbovlje in Zidani Most ter pri poobla{~enih potovalnih
agencijah.
Vozni redi in cene vozovnic
Podrobnej{e informacije o potovanjih z vlakom, voznem
redu, cenah in ponudbah Slovenskih ‘eleznic lahko dobite na
na{i spletni strani, po elektronski po{ti, v klicnem centru in
informacijskih centrih.
Spletna stran: www.slo-zeleznice.si
E-po{ta: potnik.info@slo-zeleznice.si
Klicni center: (01) 29 13 332
vsak dan od 6.00 do 22.00
Info center Ljubljana
Delovni ~as: vsak dan od 8.00 do 16.00
Telefon: (01) 29 13 391
Info center Celje
Delovni ~as: vsak dan od 6.00 do 21.00
Telefon: (03) 29 33 156
PIC Koper
Delovni ~as: pon., tor., sreda in sobota od 5.30 do 15.00,
~et., pet. in prazniki od 18.00 do 19.00,
nedelja od 8.30 do 15.00 in od 18.00 do 19.00
Telefon: (05) 29 64 158
Info center Maribor
Delovni ~as: vsak dan od 6.00 do 20.00
Telefon: (02) 29 22 164 in (02) 29 22 160
Avtomatski telefonski odzivnik: 090 93 9801
Odhodi vlakov iz Ljubljane v vse smeri.
Teletekst: strani 184 do 189.
WAP: wap.slo-zeleznice.si
Osebna prtljaga
Prevoz osebne prtljage je brezpla~en. [portna oprema, ki se lahko
namesti kot osebna prtljaga nad ali pod potnikovim sede‘em, se
preva‘a brezpla~no. Za prevoz ve~jih predmetov se zara~una
dodatek za preobse‘no prtljago, ki zna{a 5 evrov za prevoz do
50 km, za vsakih nadaljnjih 50 km pa dodatno en evro. V potni{ke
vagone ni dovoljeno prina{ati nevarnih predmetov.
Na postajah Ljubljana, Celje, Maribor, Postojna, Diva~a, Koper,
Nova Gorica in Se‘ana lahko shranite prtljago v avtomatskih
garderobnih omaricah.
Prevoz koles
Z vlakom lahko prepeljete spremljana kolesa in kolesa z motorjem.
Prevoz koles je mogo~ z vlaki, ki so v voznem redu ozna~eni s
piktogramom kolesa. Dnevna vozovnica za kolo v notranjem
prometu stane 2,69 evra. Dnevna vozovnica velja z veljavno
vozovnico za potnika. V tujino lahko s kolesom potujete v Avstrijo,
Italijo, na Hrva{ko in Mad‘arsko. Vozovnica za prevoz kolesa iz
Slovenije stane 5 evrov, iz tujine pa 5 do 12 evrov.
Prevoz ‘ivali
Brezpla~no se preva‘ajo majhne udoma~ene ‘ivali, ki so zaprte v
kletke ali ko{are in ki se lahko namestijo kot osebna prtljaga, ter
majhne pse, ~e jih je mogo~e dr‘ati v naro~ju. Ve~ji psi morajo
imeti nagob~nik, biti na vrvici ter le‘ati na tleh, tako da ne ovirajo
drugih potnikov. Zanje je treba pla~ati polovi~no ceno vozovnice
za 2. razred potni{kega vlaka. V spalnih vagonih in vagonih z
le‘i{~i in posteljami se psi lahko vozijo, ~e je potnik v oddelku
sam. Na vlakih ICS prevoz doma~ih in udoma~enih ‘ivali ni
dovoljen. Izjema so le psi spremljevalci slepih in invalidnih oseb.
Najdeni predmeti
Predmete, ki jih potniki izgubijo na vlakih ali na obmo~ju
Slovenskih ‘eleznic, zbiramo in shranjujemo v zbirnem centru
v Ljubljani in Mariboru. Najdene predmete lahko prevzamete
vsak delavnik od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure na
‘elezni{ki postaji Ljubljana (tel.: (01) 29 12 598) oziroma
Maribor (tel.: (02) 29 22 226). Aktualni seznam najdenih
predmetov se nahaja na spletni strani dru‘be S@-@IP, d.o.o.:
www.sz-zip.si/index.php?id=70.
Prito‘be, pobude in pohvale
Morebitne prito‘be, pripombe in pohvale lahko sporo~ite:
• na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 19 10
• na elektronski naslov pritozbe.pohvale@slo-zeleznice.si
• po po{ti: Slovenske ‘eleznice, d.o.o., Poslovna enota potni{ki
promet, Oddelek za raziskave in razvoj storitev – reklamacije,
Kurilni{ka ulica 3, 1506 Ljubljana