Za oddih po napornem {olskem letu V Gr~ijo z InterRailom in ladjo

slo.zeleznice.si

Za oddih po napornem {olskem letu V Gr~ijo z InterRailom in ladjo

Pred vami je prva – poletna – {tevilka revije Sopotnik. Namenjena

je potnikom, ki potujejo z vlaki Slovenskih ‘eleznic. Z revijo vas

‘elimo obve{~ati o mo‘nostih potovanja z vlakom, ugodnostih

in drugih dogodkih, ki so povezani s potovanjem z vlakom.

V prihodnje vas bo nova revija pri~akala na vlaku vsake tri

mesece.

Slovenija je izredno bogata v svoji raznolikosti, naravnih lepotah,

umetnosti, zgodovini in seveda turisti~ni ponudbi. [tevilne kraje

in izletni{ke to~ke je mogo~e dose~i z vlakom. V tokratni {tevilki

2

4

6

8

20

Z vlakom po Sloveniji

Revijo Sopotnik izdajajo Slovenske ‘eleznice d.o.o., Kolodvorska 11,

SI-1506 Ljubljana • odgovorni urednik: Marino Fakin, tel. (01) 29 14 327,

e-po{ta: marino.fakin@slo-zeleznice.si • tajni{tvo uredni{tva: Mateja

Medve{ek, tel. (01) 29 14 191 • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko

Kranjec, avtorji ~lankov in arhiv Slovenskih `eleznic • oblikovanje: Bojan

Repov` • tisk: S@ – @elezni{ka tiskarna Ljubljana d.d. • Revija izide {tirikrat

na leto v 5.000 izvodih • Revija je brezpla~na.

vas seznanjamo z mo‘nosti potovanja z vlakom na morje, na

morebitni izlet v La{ko ali obisk prireditev, ki bodo potekale v

poletnih mesecih.

Poletje kar kli~e po potovanju v tujino. S Slovenskimi ‘eleznicami

se lahko odpravite na morje, na ogled evropskih prestolnic,

privla~nih mest in turisti~nih krajev. Upamo, da vas bo revija

Sopotnik celo spremljala na va{em potovanju.

Prijetno potovanje!

Poletje je lep{e z vlakom

Slovenija nudi {tevilne mo‘nosti za izlet z vlakom, dopust ali potepanje.

S kopalnim vlakom se lahko odpravite tudi na morje.

Dogodki, prireditve, zanimivosti …

V La{ko na festival Pivo in cvetje

Dario Cortese se je odpravil v La{ko, kjer bo letos od 9. do 13. julija prireditev

Pivo in cvetje.

Slovenija je lepa

Z muzejskim vlakom po Bohinjski progi

Za ljubitelje vo‘nje z vlakom je skoraj dve uri dolga vo‘nja po Bohinjski progi,

prav gotovo nepozabno do‘ivetje.

Intervju

Janko [opar: Legenda na kolesih

Z legendo slovenske televizije Jankom [oparjem se je pogovorila

Ana-Marija Bosak. Nastal je izredno zanimiv intervju, ravno prav za

kratko~asje na vlaku.

Reporta‘a

Kri‘em kra‘em po Skandinaviji

Ko poleti ob Sredozemlju ali v osrednji Evropi komaj {e dihamo od vro~ine, se

nam kar milo stori ob misli na temperature v skandinavskih de‘elah.


2

Z vlakom po Sloveniji

Poletje je lep{e z vlakom

Poletje je ~as, ko na~rtujemo potovanje, obisk k prijateljem, izlet, dopust … Vlak je lahko zanimiv na~in potovanja.

Prav je, da kdaj pozabimo na na{ega {tirikolesnega prijatelja in se na pot odpravimo z vlakom. Izognili se bomo zastojem na

cestah, ne bo nam treba iskati parkirnega prostora in pla~evati drage parkirnine, pa {e za okolje bomo nekaj naredili.

Ne prezrite privla~nih ponudb:

Na morje s kopalnimi vlaki

^e si ‘elite osve‘itve, je lahko enodnevni izlet s kopalnim vlakom v

Koper prava izbira, pa {e gne~i na cesti se boste izognili. Kopalni vlaki

vozijo iz Maribora in z Jesenic v Koper.

���������������� (Maribor 5.40, Koper 9.45). Iz Kopra vozi ob 16.40 in

prispe v Maribor ob 20.37. Poletni ICS vozi ob sobotah, nedeljah in

praznikih od 15. junija do 24. avgusta.

������������ (Maribor 3.45, Koper 8.50). Nazaj vozi ob 20.13 in

prispe v Maribor ob 1.16 zjutraj. Kopalni vlak vozi vsak dan od

21. junija do 30. avgusta.

�����������������������v Koper (preko Nove Gorice) ima odhod z

Jesenic ob 4.10, v Koper prispe ob 8.26. Nazaj se vra~a ob 18.45,

na Jesenicah je ob 23.03. Kopalni vlak vozi ob sobotah, nedeljah in

praznikih od 15. junija do 24. avgusta.

Zdravili{ki vlak

Skupaj z Zdravili{~em La{ko in s Termami Olimia organiziramo ugoden

obisk obeh zdravili{~. Kot nala{~ za vse, ki ‘elijo potovati manj stresno,

varno, udobno in seveda v prijetni dru‘bi – z vlakom. Obe zdravili{~i

sta v neposredni bli‘ini ‘elezni{ke postaje. Zdravili{ki vlak iz Ljubljane v

La{ko in Pod~etrtek vozi vsako soboto ob 7.30. Iz Pod~etrtka se vra~a

ob 18.23, iz La{kega pa ob 19.09.

[kocjanske jame in Kobilarna Lipica

Z ‘elezni{ke postaje Diva~a se lahko z avtobusom pripeljete do

[kocjanskih jam in Kobilarne Lipica. Potniki, ki imajo veljavno

‘elezni{ko vozovnico za potovanje do Diva~e, lahko brezpla~no

nadaljujejo potovanje z avtobusom. Vozni red avtobusov je objavljen

na spletni strani Slovenskih ‘eleznic.

Dodatne ugodnosti za upokojence in starej{e

osebe – polovi~na cena ob vikendih

Izkaznica za starej{e osebe nad 60 let in upokojence, ki sicer

omogo~a 30-odstotni popust, prina{a v leto{njem poletju novost v

obliki 50-odstotnega popusta za potovanja ob sobotah, nedeljah in

praznikih.

Popusti za dru‘ine –

brezpla~no za mlaj{e od 12 let

V leto{njem letu dru‘ine je {e posebno aktualna ugodnost, ki jo

dru‘inam nudijo Slovenske ‘eleznice. Izkaznica za dru‘ino namre~

omogo~a kar 40-odstotni popust za osebe nad 12 let, mlaj{i pa

potujejo brezpla~no. Skupaj lahko potuje do 15 oseb.


Kam z vlakom

Festival Lent v Mariboru

do 12. julija

Mednarodni Festival Lent je najve~je do‘ivetje poletja v

Mariboru. V {tirinajstih dneh se na prizori{~ih ob Dravi

zvrstijo predstave {tevilnih priznanih ustvarjalcev iz

Slovenije in tujine. Od ‘elezni{ke postaje do Lenta je

prijeten sprehod.

Pivo in cvetje v La{kem

od 9. do 12. julija

Ena od najve~ja turisti~nih prireditev v Sloveniji je

zagotovo Pivo in cvetje v La{kem. Leto{nji izbor

nastopajo~ih je zelo pester, zelo zanimivi izvajalci bodo

nastopili ‘e 9. julija, vrhunec prireditev pa je v soboto,

12. julija, s tradicionalnim ognjemetom.

Slovenske ‘eleznice ‘e tradicionalno sodelujejo s

ponudbo prevoza v kombinaciji rednih in posebnih

vlakov. Posebni vlaki bodo vozili 11. in 12. julija na

relacijah Celje–La{ko–Celje in Sevnica–La{ko–Sevnica.

Zagotovljena bo tudi vrnitev obiskovalcev s posebnim

vlakom v Ljubljano in Maribor.

Romanje na Brezje

15. avgusta

Na Brezje se lahko odpravite 15. avgusta z vlakom.

Slovenske ‘eleznice bodo organizirale promocijsko akcijo

za prevoz obiskovalcev Brezja z vlaki do postajali{~a

Oto~e. V primeru ve~jega zanimanja bodo na dolo~enih

relacijah vpeljani tudi posebni vlaki.

Kmetijsko-‘ivilski sejem v Gornji Radgoni

od 23. do 29. avgusta

V Gornji Radgoni bo ‘e 46. kmetijsko-‘ivilski sejem, ki

pomeni zelo ‘ivahno dru‘enje stroke in kakovosti s tega

podro~ja. V ~asu sejma bo od Ljutomera do Gornje

Radgone in nazaj vozil posebni vlak za obiskovalce

mednarodnega kmetijsko-‘ivilskega sejma. V Ljutomeru

bo vlak imel, v odhodu in ob vrnitvi, zvezo z

mednarodnim InterCity vlakom 247/246 Citadella, ki vozi

na relaciji Ljubljana–Budimpe{ta–Ljubljana. Na posebnem

vlaku bo mo‘no kupiti tudi vstopnico za sejem. Na sejmu

se bo tradicionalno predstavil potni{ki promet Slovenskih

‘eleznic, letos prvi~ skupaj z Avstrijskimi ‘eleznicami.

Mednarodni obrtni sejem v Celju

od 10. do 17. septembra

Ena najve~jih sejemskih prireditev v Sloveniji privabi

ogromno obiskovalcev. Glede na vse ve~jo gne~o na

cestah je do Celja najbolje potovati z vlakom. Od ‘elezni{ke

postaje do sejma in nazaj bo organiziran avtobusni

prevoz, v ~asu sejma pa vozi tudi cestni sejemski vlak.

Pikin festival v Velenju

od 21. do 27. septembra

Pikin festival je ena od najve~jih prireditev za otroke v

Sloveniji. Na zaklju~no prireditev bo vozil poseben »Pikin«

vlak.

Na vlak tudi s kolesom!

Z vlakom lahko prepeljete spremljana kolesa in kolesa z

motorjem. Prevoz koles je mogo~ z vlaki, ki so v voznem redu

ozna~eni s piktogramom kolesa. Dnevna vozovnica za kolo v

notranjem prometu stane 2,69 evra. Dnevna vozovnica velja

z veljavno vozovnico za potnika. Prevoz koles je mogo~ z

naslednjimi vlaki:

– EC 150 na relaciji Ljubljana–Maribor, nazaj z vlakom EC 151,

– IC 502 na relaciji Koper–Maribor, nazaj z vlakom IC 503,

– IC 211 na relaciji Jesenice–Ljubljana, nazaj z vlakom IC 310

(do 20. septembra),

– IC 246 na relaciji Hodo{–Ljubljana do 27. septembra, nazaj z

vlakom IC 247 do 28. septembra,

– MV 483 na relaciji Ljubljana–Ilirska Bistrica, nazaj z vlakom

MV 480 (do 31. avgusta),

– RG 1604 na relaciji Koper–Maribor, nazaj z vlakom RG 1605

(do 30. avgusta).

Za la‘ji za~etek novega

{olskega leta

[olske mese~ne vozovnice od 20. avgusta

naprej `e v predprodaji!

[tudentska arena v Ljubljani

od 14. do 16. oktobra

Sredi oktobra bo na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani

potekala ‘e tradicionalna, tokrat {esta, [tudentska arena.

Slovenske ‘eleznice bodo mladim predstavile ponudbo

storitev v notranjem in mednarodnem ‘elezni{kem

potni{kem prometu.

3


4

Dogodki, prireditve, zanimivosti...

V La{ko

na festival Pivo in cvetje

Pivo in cvetje 2008

Letos se v La{kem od srede, 9. julija, do nedelje, 13. julija ‘e 44.

zapored odvija tradicionalna prireditev Pivo in cvetje. To je najve~ja

turisti~na prireditev v Sloveniji, na kateri se v petih dneh zvrsti ve~

kot 120 tiso~ obiskovalcev, od tega pribli‘no polovica na soboto,

ki jo pono~i okrona velik ognjemet. Obiskovalcem festivala je na

voljo ve~ kot dvajset gostinskih prostorov; na prireditvi nastopijo

{tevilne glasbene skupine, Hortikulturno dru{tvo La{ko pa v

sodelovanju s cvetli~arji pripravi cvetli~no razstavo z ve~ kot 100

aran‘maji. Skozi mesto se razpotegne parada z ve~ kot 50 vozovi,

zgodi se kme~ka ohcet in {e marsikaj. Seveda ni odve~, ~e vemo,

da je v La{kem v ~asu festivala la{ko pivo najcenej{e v Sloveniji. Ve~

o programu, preno~i{~ih in o voznem redu vlakov izvemo na

spletni strani www.pivocvetje.com.

Med prireditvijo v mestnem jedru o‘ivi 21 manj{ih in ve~jih

gostinskih prostorov, kjer se lahko zabavate ob glasbi

najrazli~nej{ih doma~ih in tujih glasbenih skupin. Udele‘ite se

lahko {tevilnih prireditev. Povsod pa se lahko okrep~ate z vr~kom

hladnega la{kega piva po najni‘ji ceni v Sloveniji.

Vrhunec prireditve je najbolj nora sobotna no~ z veli~astnim

ognjemetom in vodno simfonijo, ki v La{ko privabi ve~ kot 60.000

obiskovalcev. Te res ne smete zamuditi!

Namig za ogled La{kega

Ko iz vlaka izstopimo na ‘elezni{ki postaji La{ko, smo v resnih

te‘avah, kajti mo‘nosti sta dve: ~e krenemo levo, pridemo do

zdravili{~a in wellness parka, ~e zavijemo desno, pa ni dale~ do

mestnega jedra, ob katerem se {iri znana pivovarna. Toda, ko na

‘elezni{ki postaji izstopimo v ~asu festivala Pivo in cvetje, nimamo

Nad mestnim jedrom se dviga strmi Hum.


V Muzeju La{ko je med drugim na ogled razstava, posve~ena

Primo‘u Trubarju, ki je nekaj ~asa ‘ivel in pridigal tudi v La{kem;

500-letnico Trubarjevega rojstva La{ko obele‘uje s sklopom

prireditev Trubarjevo leto v La{kem.

posebnih orientacijskih te‘av, saj kamor koli stopimo z ‘elezni{ke

postaje, smo ‘e sredi dogajanja. Menda si privo{~imo tudi vr~ek

piva, najsibo svetlega ali temnega in vsekakor to~eno odli~nega.

Razen velikega julijskega cvetli~no-pivskega slavja La{ko ob vsakem

~asu ponuja marsikatero zanimivost, znamenitost in spodbudo za

podalj{an dih. Vsekakor se ustavimo v turisti~no informacijskem

centru nedale~ od ‘elezni{ke postaje (med tednom je odprt od

8. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure), v katerem je na

voljo nemalo informativnega gradiva o turisti~nih in drugih

zanimivostih La{kega in okolice, med drugim tudi turisti~na karta

ob~ine La{ko (1 : 50.000), ki pride zelo prav pri nadaljnjih

potepanjih. Turisti~ne informacije so dostopne tudi na spletu na

naslovu www.stik-lasko.si.

Zatem se napotimo do kri‘i{~a, po mostu pre~kamo Savinjo ter

nadaljujemo naravnost po Mestni ulici, s katere zavijemo levo na

Oro‘nov trg in ~ezenj pridemo na A{ker~ev trg, kjer si ogledamo

Muzej La{ko (odprt je od torka do sobote od 9. do 17. ure). Vrh

strmega Huma (583 m) tik nad mestom je komaj uro vzpona

Dario Cortese

dale~, zato lahko z A{ker~evega trga krenemo po stopnicah

nasproti cerkve navkreber do Poti na grad, zavijemo levo, pred

zadnjo hi{o pa desno ~ez travnik do gradu, pri katerem je na

parkiri{~u za~etek dobro uhojene steze na Hum. Vrnemo se po isti

poti.

Zanimivosti v okolici La{kega

Za ljubitelje pohodni{tva in daljne preteklosti Zemlje je zanimiva

tudi geolo{ka u~na pot na Govce (vodnik je na voljo v TIC-u), izziv

zase pa je dva dni hoje dolga Re~i{ka planinska kro‘na pot, ki se

za~ne in kon~a v La{kem. ^e nas hoja prav zdaj ne mika, pa

menda ni odve~, ~e zaplavamo ali se vsaj namo~imo v zunanjem

termalnem bazenu Zdravili{~a La{ko.

Vozni redi

Posebni vlaki bodo vozili 11. in 12. julija na relacijah

Celje–La{ko–Celje in Sevnica–La{ko–Sevnica. Zagotovljena

bo tudi vrnitev obiskovalcev s posebnim vlakom v Ljubljano in

Maribor.

Celje–La{ko

Redni in izredni vlaki v petek, 11. julija:

Odhodi iz Celja: od 18.00 do 23.00 vsakih 30 minut.

Odhodi iz La{kega: od 18.30 do 22.30 vsakih 30 minut

in 0.30, 1.30, 2.30, 3.30 4.45 in 5.15 (v soboto zjutraj,

12. julija).

Redni in izredni vlaki v soboto, 12. julija:

Odhodi iz Celja: od 17.30 do 23.10 vsakih 20 minut.

Odhodi iz La{kega: vsakih 20 minut od 17.50 do 23.10 in

od 0.40 do 4.45 in ob 5.15 (v nedeljo zjutraj, 13. julija)

Cene vozovnic in popusti

Od petka, 11. 7., od 15. ure, do nedelje, 13. 7., do 13. ure

velja na vseh vlakih na relacijah Celje–La{ko, Sevnica–La{ko ter

Trbovlje–La{ko cena 2,60 evra za povratno potovanje. Otroci

do 12 let, ki potujejo v spremstvu odraslih oseb, potujejo

brezpla~no. Zunaj navedenega termina veljajo redne cene in

popusti.

Rde~i karton

Pod okriljem Turisti~nega dru{tva La{ko, Sekcije za preventivo

in vzgojo v cestnem prometu La{ko in Slovenskimi ‘eleznicami,

bo potekala posebna akcija »Danes ne pijem, ker vozim«. Na

ozna~enih mestih na prireditvi bo mogo~ brezpla~en preizkus

z alkotestom pod strokovnim nadzorom policista. Vsi

udele‘enci, za katere preizkus ne bo ugoden, bodo prejeli

rde~i karton, ki bo veljal za brezpla~no vo‘njo na vseh

posebnih in rednih vlakih, ki vozijo na relaciji La{ko–Celje ter

La{ko–Sevnica/Trbovlje. Za svojega jeklenega konji~ka pa boste

lahko spo~iti poskrbeli naslednji dan.

5


6

Slovenija je lepa

Z muzejskim vlakom

po Bohinjski progi

Za ljubitelje vo‘nje z vlakom je skoraj dve uri dolga vo‘nja po

Bohinjski progi, prav gotovo nepozabno do‘ivetje. Pogledi na

Blejsko jezero, na {tevilne soteske in grape, vo‘nja skozi

predore, med katerimi je najdalj{i dolg kar 6327 m. Kdor se

odpravi na vo‘njo z muzejskim vlakom Slovenskih ‘eleznic, naj

vsekakor pripravi fotoaparat ali kamero.

Poletna turisti~na sezona je v polnem zamahu, muzejski vlak

Slovenskih ‘eleznic pa je maja in junija ‘e ve~krat zapeljal po

slikoviti Bohinjski progi. Zanimanje za vo‘njo z muzejskim vlakom

je tako med naro~niki iz Slovenije kot naro~niki iz tujine. Nekaj

posebnih vo‘enj na Bohinjski progi je bilo letos organiziranih tudi

za ~ezmorske turiste ter ljubitelje ‘eleznic iz Velike Britanije in

Parna lokomotiva 25.026 na viaduktu Grahovo zgodaj zjutraj prvega

junija. Muzejski vlak vozi iz Gorice na Bled (foto: David A. Collier).

Nem~ije. O~itno se je med tujimi ljubitelji ‘eleznic raz{iril dober

glas o vlakih s parno vleko in ~udoviti slovenski pokrajini. Tudi

osebje na vlaku je prijazno in strokovno. Potnike ves ~as spremljajo

vodniki in animatorji, ki skrbijo za dobro vzdu{je in postre‘ejo z

informacijami o vlaku in progi.

Pozno maja in prve dni junija je skupina britanskih ‘elezni{kih

navdu{encev prepotovala Slovenijo s parnim vlekom. Vrhunec

potovanja je bil postanek za fotografiranje parnega vlaka, ki je

prvega junija vozil z Jesenic v Novo Gorico. V Podbrdo je prispel

prav v trenutku, ko je mimo zapeljal drugi muzejski vlak Slovenskih

‘eleznic s skupino italijanskih turistov, ki so bili namenjeni na Bled.

Vznemirljivo je bilo videti oba parna vlaka, kako peljeta eden mimo

drugega – to je redkost v 21. stoletju.


Na vlaku so britanski ljubitelji ‘eleznic, vozijo se s Podbrda v Novo

Gorico (foto: David A. Collier).

Britanci so se naslednje dni s parnim vlakom zapeljali v Ko~evje in

Novo mesto. Na ko~evski progi, na kateri poteka samo tovorni

promet, je namre~ zelo redko videti potni{ki vlak, kaj {ele parni

vlak. Celotno potovanje je bilo izjemno uspe{no, moji rojaki pa so

zatrdili, da bodo {e kdaj pri{li v Slovenijo in na vo‘njo z muzejskim

vlakom. Naslednji skupini britanskih ljubiteljev ‘eleznice prideta v

Slovenijo julija in jeseni. V na~rtu imata prav tako vo‘njo s parnim

vlakom po Bohinjski progi in ogled @elezni{kega muzeja Slovenskih

‘eleznic v Ljubljani.

Avtor ~lanka, David Anthony Collier, ‘ivi v Angliji. Na Bledu, blizu

postaje Bled Jezero, pre‘ivi ve~ino ~asa, ko obi{~e Slovenijo. Je gore~

‘elezni{ki navdu{enec in ‘e ve~ kakor {tirideset let fotografira parne vlake.

Njegove fotografije redno objavljajo britanske ‘elezni{ke revije.

Fotografiral je glavne proge, na katerih vozijo parni vlaki, povsod po

Evropi, na Kitajskem, v Veliki Britaniji in Sloveniji.

Zelo redek trenutek v dana{njem ~asu. Sre~anje dveh parnih vlakov

na postaji. Posnetek je nastal prvega junija na postaji Podbrdo

(foto: David A. Collier).

Informacije

David Anthony Collier

Parna lokomotiva 25.026, s katero so se pripeljali italijanski turisti,

na poti z Bleda. Posnetek je nastal prvega junija (foto: Ben Collier).

Gorica-Most na So~i-Bled

Muzejski vlak v organizaciji Turisti~ne agencije Club vozi iz

Gorice v Italiji, preko Nove Gorice in Mosta na So~i, na

Bled. Tja vlak prispe sredi dopoldneva, potniki se nato z

avtobusom zapeljejo na Bled, kjer si lahko ogledajo grad

in druge znamenitosti. Letos bo vlak vozil {e 13. in 27.

julija, 10. in 24. avgusta, 7., 14. in 21. septembra.

Turisti~na agencija Club

Postaja 11, 5216 Most na So~i,

Telefon: 05 381 30 50

Spletna stran: www.club.si

Jesenice-Bled-Bohinj-Kanal v Gori{ka brda

Muzejski vlak v organizaciji podjetja ABC Rent a Car vas

zapelje z Jesenic, mimo Bleda in Bohinja proti kon~ni

postaji Kanal. Tu vas pri~akajo avtobusi, ki vas zapeljejo v

Gori{ka Brda, med slikovite vasice, vinograde in

sadovnjake. Letos bo vlak vozil {e 19. julija, 2. in 30.

avgusta, 13. in 27. septembra, 11. in 25. oktobra ter 8.

novembra.

ABC Rent a Car d.o.o.

Celov{ka cesta 268, 1000 Ljubljana

Telefon: 059 070 512

Spletna stran: sl.europcar.si/posebna-ponudba/muzejski-vlak

7


8

Intervju: Janko [opar

Legenda na kolesih

Za {armantnim gospodom, ki je kljub son~nim o~alom, {portni

jakni in kavbojkam prepoznaven, se ozre skoraj vsak, marsikdo mu

pokima ali ga nagovori. Ena najve~jih legend slovenske televizije, ki

nas ‘e nekaj ~asa spet vodi skozi najbolj gledano oddajo Televizije

Slovenija, Tednik, je zaprise‘en Celjan, {portnik in vrtnar, kolikor

mu ~as dopu{~a, presenetljivo kriti~en do oblasti in dru‘be, ~eprav

je okusil politiko iz prve roke, v podjetni{tvu pa {e ni rekel zadnje.

Janko [opar, z legendarnimi brki in nalezljivim nasmehom.

Po nekaj letih ste spet postali voditelj Tednika. Zakaj ga

ljudje tako mno‘i~no gledajo?

V Tedniku ni prostora za politiko, preprosto, ker na TV je takih

oddaj, kolikor ho~e{. Za majhnega ~loveka je pa ‘ivljenje lahko

velika te‘ava. Dajmo v Tedniku prikazovati te‘ave majhnega

~loveka, smo rekli, vsakdanje te‘ave, ki lahko doletijo vsakega. Na{

slogan je: ni~ ne zamol~imo, saj dejansko poka‘emo stvari, kot so.

To je lahko tudi zelo velika kritika te dru‘be. Zato imamo tudi zelo

visoko gledanost. Objavljamo zgodbe, resni~ne, preverjene, s

konkretnimi dejstvi, mnenje si gledalec ustvari sam – slika je

zgovorna, pove v~asih ve~ kot tiso~ besed. ^lovek je danes kljub

vsej demokraciji, ki jo razgla{amo, povsem nemo~en, ko pade v

kolesje neke birokracije in se mu za~nejo dogajati krivice. Vedno

smo, ~eprav smo objektivni, na strani {ibkega posameznika, ki mu

nasproti stoji organizirana dru‘ba, en sistem, en teror, ki se izvaja

nad njim. Ni te‘ko dobiti snovi, vsak dan bi lahko imeli Tednik.

Koliko se vas dotaknejo zgodbe – je prizadetost, ki jo

opazimo tudi gledalci, zaigrana?

Ne morem ostati neprizadet, ko vidim, kaj se ljudem dogaja, kako

‘ivijo … Najbolj me prizadenejo usode otrok, ni~ krivih. @ivijo v

razmerah, ki jih ne zaslu‘ijo, ‘ivijo slabo, nimajo tistega

osnovnega otro{tva, ki se mi zdi normalno, da mu pripada. Ko mu

je najve~ja ‘elja, da bi imel Barbiko, kaj {ele ra~unalnik, ampak

star{i ne zmorejo. Zgrozi{ se! Kaj je ta otrok kriv, da ‘ivi v dru‘bi,

ki tako siroma{tvo omogo~a?

Va{a kariera je zelo bogata, {li ste skozi vse novinarske

faze, zdaj pa ste ena od legend nacionalne televizije.

Ta kariera je predvsem dolga. To se pozna na Tedniku, z Otmarjem

(Pe~kom, urednikom te oddaje, op. p.) imava skupaj 80 let

televizijskih izku{enj. Na TV sem pri{el kot {tudent novinarstva, leta

1970, na prakso, Dnevnik v sloven{~ini je bil star natanko dve leti.

To so bila zame u~na novinarska leta. V~asih smo morali novi~ko

tolikooooookrat predelati, da je zadostila kriterijem urednikov.

Pravi »dril«. Kot novinar v gospodarski redakciji sem v 80-ih letih

spremljal energetiko in infrastrukturo, tudi `eleznico, zato jo

relativno dobro poznam. Bil sem na prvih srbskih mitingih resnice,

na padcu ~rnogorskega vodstva, na dogajanju okoli Knina, prvi

slovenski novinar, tvegal sem `ivljenje. Pa slovenska vojna, ki sem

jo spremljal kot za~asni dopisnik v Zagrebu, potem sem postal

vodja dopisni{tva v Celju in voditelj Dnevnika. Nimam pre{teto,

ampak gotovo sem vsaj tiso~krat pozdravil gledalce v Dnevniku, do

leta 2000, ko sem zaradi »napake«, ki naj bi jo storil, moral z

Dnevnika. Pa sem dobil ponudbo za vodenje Tednika. Vmes je

pri{la neuspe{na epizodica s politiko. Lani sem spet dobil ponudbo

za Tednik, ~igar gledanost je padala. Pogreta juha, pravijo, ni

dobra, ampak sem se prav odlo~il, da se vrnem na Tednik.

Pogre{ate teren, delo z ljudmi, ko delate kot voditelj?

Ne. Je malo bolj »komot« to, kar zdaj delam, ni treba tekati

naokrog, pri mojih letih, vse to sem `e do`ivel, ni ve~ izziva. Si pa

ob Tedniku vzamem ~as, da delam ^rno-bele ~ase, sem ~isto »notri

padel«, pregledujem arhivske posnetke, dogodke, ki so bili

objavljeni le enkrat, odkrijem marsikaj, i{~em pa `ivljenje v

Sloveniji, politika me ne zanima. ^asovna razlika je 40 let. Zdaj

obdelujem arhiv iz maja 1968, resni~no neverjetno. (vmes

pozdravi prijatelja, novinarja Branka Stamej~i~a – pripoveduje mu,

da ga je prepoznal na nekih starih posnetkih).

Na{el sem tudi posnetek predstave v celjskem teatru iz leta 1967,

Hlapci, v re‘iji Mileta Koruna. Takrat sem hotel iti {tudirat re‘ijo,

saj se spomni{, Brane (ta pokima), odlo~ilna je bila ta predstava, ki

sem jo na{el zdaj v arhivih!

Epizoda s politiko … Vas {e mika kak{na?

Absolutno ne. Ker sem to ob~util in spoznal iz prve roke, lahko

re~em, da je politika k...., da, tista grda beseda! V politiki kot

novinar, ki prisega na resnico, tudi ne bi imel kaj iskati,

ker bi bil vselej na strani ljudi, ne pa sistema, kot politik ne bi

imel prav nobenih »{ans«. Vsaj v taki demokraciji, kot jo imamo

v Sloveniji, ne.

Pa so res politiki tako pokvarjeni?

Ne, ne, to so ~isto krasni ljudje. Recimo Zmago Jelin~i~ je zafrkant,

v zasebnem ‘ivljenju ~udovit ~lovek, ampak v politiki je pa ~isto

nekaj drugega. V politiki so ti ljudje prera~unljivi, izgubijo svoj

karakter, ki je lahko sicer v redu. Ampak politika ~loveka tako

spremeni, da ne more{ verjeti. In mislim, da tu ni nobene izjeme.

Ste se pa poleg tega spogledovali tudi s podjetni{tvom.

Dobil sem ponudbo, da lahko kupim poslovni dele‘ Televizije Celje.

V tem sem videl naprej poslovni izziv, z lastni{tvom neke firme

zagotoviti si bolj{e ‘ivljenje na stare dni, ko vsi vemo, kak{ne bodo

pokojnine. Po drugi strani sem imel ambicije, da bi s svojim


Janko [opar

znanjem obogatil njihov program. Pomagal sem, da je iz ~iste

neprofesionalne televizije postala spodobna lokalna postaja, ki

dela relativno dobro, ~eprav {e vedno dale~ od mojih ‘elja, no,

morda bom kdaj v to jabolko ugriznil.

Na delo v Ljubljano se vozite z vlakom, menda ste zjutraj

Celjani, ki se vozite skupaj, ‘e prava vesela dru‘ba. ^emu

odlo~itev, da se vozite z ICS?

Glavni razlog so moja leta. Temu primeren prevoz je »komot«,

hiter, zanesljiv, to je `eleznica. Sem voza~ `e od leta 1979, kar

precej ~asa sem vozil slu`beni avtomobil, bilo je obdobje

bencinskih bonov, takrat sem `eleznico kot prevozno sredstvo vzel

za svojo. ^asovno ni velikega prihranka. Vedno sem si govoril, ~e

bom kdaj do~akal avtocesto do Ljubljane, e, zdaj ko pa je, je pa ne

uporabljam. Nimam ve~ `ivcev, da bi ~akal v kolonah, iskal

parkiri{~e. Na ICS se usede{, popije{ kavico, prelista{ ~asopis, se

poheca{ s prijatelji, vo`nja mine, kot bi rekel keks. Je pa vlakov ICS

premalo, ostali vlaki pa ki so, si pa ne zaslu`ijo imena, da so hitri,

udobni in ~loveku v veselje. Vagoni, stari 40 let, so zastareli.

O ‘eleznici in odnosu dr‘ave imate jasno stali{~e.

Jaz sem zgro‘en – da je ‘eleznica taka, kot je, ni stvar ‘eleznice, to

je stvar dr‘ave. Dr‘ava se je odlo~ila, da bo zgradila avtoceste.

Prav. Jih je zgradila, zdaj pa so zama{ene. V prestolnico se vsak

dan pripelje 100 tiso~ avtomobilov. Ljubljana se bo zadu{ila.

Namesto da bi tem ljudem dr‘ava omogo~ila hiter, kakovosten in

udoben prevoz. Zdaj pa bo Ljubljana uvedla takso za onesna‘enje,

javnega prevoza pa ne uredi! Oprostite, to je ~isto j….. ljudi! Zakaj

ni v teh letih samostojnosti ni~ narejenega na ‘eleznici? Spomnim

se, kako so progo Ljubljana – Koper zgradili v slabih dveh letih.

Takratna dru‘ba oz. dr‘ava je bistveno bolje skrbela za ‘eleznico

kot zdaj. Saj se tudi nekaj vlaga, ampak premalo in manj kot v

ceste. Mislim, da je vse skupaj malo pozno, ‘eleznica je danes bolj

za ~asom, kot je bila pred 20 leti. Tujce pa zanima samo »biznis«,

Ana-Marija Bosak

kako ~im ceneje prepeljati ~im ve~ tovora, mi pa se ‘e 20 let

pogovarjamo o 2. tiru! Namesto da dr‘ava kupuje osemkolesnike,

naj kupi nove vlake, ker ima ‘eleznica velik potencial.

Ste {e {portnik? Smu~ar?

[e smu~am, nisem pa ve~ smu~arski funkcionar, je pa to eden

tistih {portov, ki jih imam zelo rad. Ne ukvarjam se z veliko {porti,

smu~anje pa sem ohranil od mladih dni. ^asa ni veliko, ‘iveti v

Celju in delati v Ljubljani ima dobre in slabe strani. Slaba je, da na

dan izgubi{ 3 ure ~asa, no, niso stran vr‘ene, lahko si priklopim

ra~unalnik in delam. Zdaj imam hi{o, pa vrt, travo, ki jo kosim

sam, he-he. V hi{i je »ta glavna« ‘ena, okolica pa je moja domena.

Izgubil sem partnerje za tenis, ker so nehali igrati. Za rekreacijo pa

mi ostanejo rolerji. Kljub 58 letom {e rolam, to je ~udovita

rekreacija. Ta ~as, ki sem ga kot otrok pre‘ivel rekreativno, je

dana{nji otrok sposoben pre‘iveti pred ra~unalnikom. So pa~

drugi ~asi.

Cigara? [e va{a zvesta spremljevalka?

Sem uni~evalec cigaret. V cigaretah sploh ne u‘ivam, to je navada

in potreba. Res pravi u‘itek mi predstavlja cigara ali pa pipa.

Dober tobak, ki se ne inhalira, ampak ga okusi{ v ustih. Je pa to

precej neprakti~no. Zdaj v slu‘bi ne smem kaditi, zato ve~ delam

doma, kjer lahko kadim, pi{em in pijem kavo hkrati! ^e to ~lovek

po~ne 40 let, pa mu demokrati~na dr‘ava re~e, da tega v slu‘bi ne

sme ve~ po~eti, je te‘ko nehati. Vse to ka‘e na en pritisk na ljudi.

Bog ne daj, da bi moj dim koga motil, v svoji pisarni pa nikogar ne

motim, ne vem, zakaj mi to prepovedujejo?! Mi smo ene ovce, ki

pristajamo na to, da nas dr‘ava zafrkava! Na cigareti mi pi{e, da

kajenje ubija, zakaj ne napi{ejo na majonezo, da holesterol ubija!

Majoneza je tako {kodljiva, da je groza!

Vas moti odnos ljudi, ~e vas tudi v zasebnem ‘ivljenju ne

pustijo pri miru?

Ko sem za~el delati Tednik, sem na{o telefonsko {tevilko umaknil iz

imenika. Ker sem precej zdoma, je bila doma nori{nica. Sicer

razumem ljudi, ampak oni pa morajo mene, da tudi jaz

potrebujem svoj mir. Na cesti me ni~ kolikokrat kdo ustavi s svojo

te‘avo. Sku{am vedno biti toleranten, ~eprav imam v~asih tudi

sam polno glavo skrbi.

Kje se vidite po upokojitvi?

V pokoju se sploh ne vidim, ~eprav bo to lahko ‘e ~ez 4 leta.

Dokler bodo zdravje, energija in taki pogoji dela – v Tedniku se

nam politika ne vme{ava v delo –, o tem ne razmi{ljam. ^e bom

star in bete‘en, bom {el, sicer bom delal, dokler bom lahko. Vem

edino, da bi prosti ~as, ki ga zdaj nimam, izkoristil za kak{na

potovanja, {port, to~no pa si ne predstavljam, kaj bi po~el

namesto slu‘be. (smeh). Morda bom svetovalec na lokalni

televiziji. Morda bom pisal knjige, ker brez novinarskega dela

najbr‘ ne bom mogel. Tekstov imam za nekaj knjig, pisanje me res

tudi od nekdaj mika.

9


10

Z vlakom v tujino

^ar novih obzorij

Poletje je nedvomno najlep{i ~as v letu. Ne samo zaradi dejstva, da takrat nastopijo po~itnice ali se odpravimo na dopust in za

kratek ~as prepustimo sive celice brezdelju, ampak in predvsem zato, ker se vseskozi nekje nekaj dogaja. Poleti nekatere mikajo

daljni kraji, druge kar sose{~ina. Vsekakor pa je treba na pot, odkrivati druga obzorja, spoznavati druge ljudi, vonjati drug zrak.

Najbolj zanimivo bo seveda potovati z vlakom.

Ne prezrite privla~nih ponudb:

Vozovnica City Star International

^e se odpravite na pot s prijatelji, se spla~a povpra{ati po

vozovnici City Star International, ki je gotovo ena

najugodnej{ih. Vozovnice se izdajajo za posamezne potnike in

skupinska potovanja, vendar za najve~ 5 oseb. Vozovnica je

primerna tudi, ~e skupaj potuje ve~ kot 5 oseb, saj v tem

primeru lahko kupite ve~ vozovnic.

Vi{ina popusta je odvisna od {tevila potnikov. Prvi potnik pla~a

polno ceno, drugi imajo 50-odstotni popust. CityStar

International je vozovnica za povratno potovanje in velja

mesec dni. Nekaj pozornosti je treba nameniti ~asovnim

terminom potovanja. Pri potovanjih v nekatere dr‘ave namre~

obstajajo ~asovne omejitve. V takem primeru je smiselno torej,

~e se le da, prilagoditi termin potepanja in vseeno izkoristiti

ugodnosti.

Z vozovnico CityStar lahko potujete v Avstrijo in Nem~ijo, na

^e{ko in Slova{ko, na Hrva{ko, v Srbijo in ^rno goro,

Makedonijo, v Atene in Solun ter Bosno in Hercegovino.

V Avstriji je brez dvoma najbolj obiskan Dunaj, katerega slavna

zgodovina privla~i turiste od blizu in dale~. Dunaj seveda ne

‘ivi le od zgodovine. Tu gostujejo tudi najve~ji umetniki

sodobnega ~asa in obisk katerega od koncertov je prilo‘nost

za potovanje z vlakom. Na Dunaj lahko direktno ali z enim

prestopanjem potujete ve~krat na dan. Povratno potovanje v 2.

razredu z vozovnico City Star International za eno osebo na

relaciji Ljubljana – Dunaj prek Maribora in [entilja stane 56

evrov. ^e pa vas bo potovalo 5 oseb v skupini, bo stala

vozovnica le 33,60 evra na osebo.

^e potujete v Nem~ijo, je vozovnica City Star idealna izbira,

razen v München, kamor je najugodneje potovati z vozovnico

Müchen Spezial. Naj bo va{ cilj kjerkoli, od svetovljanskega

Berlina do vrve‘a polnega Frankfurta – najugodneje bo izbrati

vozovnico City Star S@-DB z ICE dodatkom. Po nem{kih progah

boste lahko drveli s sodobnimi ICE vlaki, ki so »letalo na tirih« –

v skupini 5 oseb za le 106,30 evra na osebo.

Za potovanje v Beograd in nazaj imate na izbiro 5 vlakov (5

vlakov v odhodu in prav toliko za vrnitev). Lahko sicer potujete

sami, vendar je za do‘ivetje Beograda {e najbolje potovati v

ve~ji dru‘bi. ^e se vas na pot odpravi pet oseb v 2. razredu z

vozovnico City Star International, boste na relaciji Ljubljana –

Beograd in nazaj potovali za 55,32 evra na osebo.

Prav tako vabi »zlata« Praga, kamor se zgrinjajo mladi z vsega

sveta. Do tja in nazaj bo najbolj preprosto potovati z direktnim

vlakom EuroCity Jo‘e Ple~nik. ^e vas bo iz Ljubljane potovalo

pet prijateljev, bo vsak od{tel le 67,80 evra.

Bratislava je mnogim {e neznana, a njene ~are lahko odkrijete

za 45,60 evra. Toliko vas bo namre~ stalo potovanje s povratno

vozovnica City Star na relaciji Ljubljana-Bratislava, ~e boste

potovali v skupini 5 oseb. Lahko vas je sicer tudi manj, le da

boste v tem primeru na osebo pla~ali nekaj ve~. Zveze v

Bratislavo so ugodne, pa ~eprav ni direktnega vlaka. Najprej z

vlakom do Dunaja, od tam pa je do Bratislave le ena ura

vo‘nje, vlakov pa precej.

Za povratno potovanje z vozovnico City Star v Sarajevo

(iz Ljubljane) boste v skupini 5 oseb od{teli le 41,52 evra na

osebo. Do‘ivetje Sarajeva bo gotovo nekaj ~isto posebnega.

Do tja lahko potujete podnevi ali pono~i, prestopati pa je treba

v Zagrebu.

Ne smemo pozabiti tudi na sosednjo Hrva{ko. Ponudba City

Star bo primerna zlasti za dopust kje v Istri ali Dalmaciji.

Morda vas zamika Pulj, do tja res ni dale~. Za tiste, ki bodo za

obmorske po~itnice namenili ve~ ~asa, pa predlagamo Split.

Do tja z vlakom, od tam pa je le {e skok do katerega od

otokov. Zakaj pa ne?

[e bi lahko ra~unali in na{tevali, vendar moramo pustiti

mo‘nosti tudi va{i domi{ljiji, da razpne krila. Vsekakor pa si

zapomnite ime City Star International. In ko boste na~rtovali

potovanje z vlakom, obi{~ite spletne strani Slovenskih ‘eleznic

www.slo-zeleznice.si. Lahko pa se oglasite tudi v enem od Info

centrov na ‘elezni{kih postajah v Ljubljani, Celju in Mariboru.

Beograd Spezial samo 25 evrov

Vozovnica Beograd Spezial velja za enosmerno potovanje v 2.

razredu na relaciji Ljubljana-Beograd. V Sloveniji je mogo~e

kupiti tudi vozovnico za vrnitev iz Beograda po enaki ceni.

[tevilo vozovnic je omejeno, mogo~e pa jih je kupiti za

potovanje z vlaki 415/414, 211/210 in 411/410. Vozovnice

Beograd Spezial veljajo samo za dan in vlak, za katerega so

izdane in jih je mogo~e kupiti do najve~ 3 mesece vnaprej.

Ponudba velja do 13. decembra 2008.


V Gr~ijo z InterRailom

in ladjo

Imetniki vozovnice InterRail Global pass, InterRail GREECE

PLUS PASS in Eurail Greece – Italy pass se lahko odpravijo

v Gr~ijo tudi s pomorsko dru‘bo Attica Group

(Superfast Ferries), ki pluje po Jadranskem morju na

relaciji Ancona – Patras/ Igoumenitsa in Bari – Patras/

Igoumenitsa. Ve~ informacij, odhodi ladij in ceniki na

www.superfast.com.

Imetniki vozovnice InterRail Global pass, InterRail GREECE

PLUS PASS in Eurail Greece – Italy pass potujejo kot palubni

potniki in morajo dopla~ati le lu{ke pristojbine in gorivo

v vi{ini 7 evrov na osebo v eno smer, v ni‘ji sezoni,

ter 20 evrov na osebo v eno smer v juliju in avgustu.

Vsi potniki, ki potujejo z dru‘bo Attica Group

(Italija–Gr~ija) so upravi~eni do 50 odstotkov popusta pri

rezervacijah za namestitev (soba, apartmaji, hoteli)

v Gr~iji. Ve~ informacij na www.grekviews.com.

Za oddih po napornem {olskem letu

Po~itni{ko potepanje po Avstriji z vozovnico ÖBB Sommerticket

Slovenske ‘eleznice so v sodelovanju z Avstrijskimi ‘eleznicami za

mlade iz Slovenije tudi za leto{nje poletje pripravile posebej

ugodno ponudbo. Gre za vozovnico ÖBB Sommerticket, za katero

bodo mladi, ki ob dnevu nakupa {e niso dopolnili 20 let, od{teli le

19 evrov, nekoliko starej{e oziroma tiste do 26. leta starosti, pa bo

vozovnica stala 49 evrov. Z vozovnico ÖBB Sommerticket lahko

mladi v poletnem ~asu od 1. julija do 31. avgusta 2008 potujejo

po Avstriji podolgem in po~ez.

Pred nakupom bo potnik moral predlo‘iti potni list ali osebno

izkaznico; identiteto in starost potnika bo imelo pravico preveriti

tudi vlakospremno osebje na vlaku. Vozovnica ÖBB Sommerticket

velja za potovanja po progah Avstrijskih ‘eleznic v 2. razredu z

vsemi vrstami vlakov, razen s posebnimi. Ob sobotah, nedeljah in

praznikih je mogo~e potovati brez omejitev, od ponedeljka do

petka pa od 8. ure naprej (ta omejitev ne velja za potovanja ob

prihodu v Avstrijo oziroma odhodu iz nje). Za potovanje od

odhodne postaje v Sloveniji do meje in nazaj lahko mladi hkrati ob

nakupu vozovnice ÖBB Sommerticket kupijo {e vozovnico s

50 odstotkov popusta. Vozovnico ÖBB Sommerticket lahko kupite

pri potni{kih blagajnah PIC in Informacijskih centrov na postajah

Ljubljana, Maribor, Celje in Koper. Za nakup vozovnice mladi

potrebujejo mladinsko kartico EURO


12

Z vlakom v tujino

Dogodki v sose{~ini

Festival EXIT v Novem Sadu

od 10. do 13. julija

Novi Sad je mesto galerij, muzejev, knji‘nic, gledali{~ in Festivala

EXIT (www.exitfest.org). V letu 2007 je bil EXIT progla{en za

najbolj{i festival v Evropi 2007. Letos bo festival na Petrovaradinski

trdnjavi potekal od 10. do 13. julija.

Petrovaradinska trdnjava – zgodovinski, arhitektonski, umetni{ki in

turisti~ni biser – je zaradi odli~ne akustike idealna lokacija za

festival EXIT. Danes je priljubljena izletni{ka to~ka in prizori{~e

najve~jega festivala v Jugovzhodni Evropi. V trdnjavi se nahajajo

Akademija umetnosti, Muzej mesta Novi Sad, Zgodovinski arhiv,

konjeni{ki in strelski klub, pod trdnjavo pa katakombe, katere si

lahko ogledate z vodnikom. Tu so tudi {tevilni ateljeji znanih

novosadskih umetnikov, ki vam bodo radi pokazali svoja dela.

Novi Sad (www.novisadtourism.com) je za Beogradom drugo

najve~je mesto v Srbiji, ~eprav s {tevilom prebivalcev ali velikostjo

ne sodi med velemesta. Mesto je ravno prav veliko, da se ne

zgubite, pa vseeno ponuja veliko. Novi Sad je ve~inoma zgrajen

v 19. in 20. stoletju, tako, da nima oznake »starega« mesta,

ima pa – {arm. Ko se boste sprehodili po mestu in si ogledali

njegove znamenitosti (Mestna hi{a, Srbsko narodno gledali{~e,

Mileti}eva ulica, kjer je veliko trgovin s spominki in tradicionalno

restavracijo Kod Lipe, Zmaj Jovina – zona za pe{ce od Trga

Svobode do Dunavske ulice, Vladikin dvor, Tr~ika – stari novosadski

tramvaj preurejen v bar in {e, in {e …), bo tudi vas osvojil njegov

{arm.

Kako na Festival EXIT z vlakom

Iz Ljubljane vozijo vlaki ob 2.00, 6.15, 8.35 in 14.08. Na postaji

Stara Pazova prestopate na vlak za Novi Sad. Potovanje traja

okroglih deset ur.

Vlaki iz Novega Sada vozijo ob 5.18, 10.00, 13.10 in 21.30.

Prav tako prestopate na postaji Stara Pazova.

Koliko boste od{teli za vozovnico

Vozovnica za potovanje v Novi Sad (iz Ljubljane) in nazaj stane

70,60 evra. ^e boste potovali v skupini najmanj {estih oseb, boste

od{teli 53,20 evra na osebo.

Petrovaradinska trdnjava v Novem Sadu.


Festival Sziget v Budimpe{ti

od 12. do 18. avgusta

Festival bo tako kot do zdaj potekal na enem od budimpe{tanskih

otokov, koncerti pa bodo na razli~nih odrih. Na spletni strani

www.sziget.hu boste na{li vse podrobne informacije o odrih,

nastopajo~ih (za utrip srca: Lauren Harris, Iron Maiden, R.E.M.,

Sex Pistols, Kaiser Chiefs, Jamiroquai, Babyshambles, Alanis

Morissette, Goran Bregovic Wedding & Funeral Band…), nakupu

vstopnic … Na spletni strani www.szigethostel.com pa boste

lahko uredili vse formalnosti okoli nastanitve med bivanjem v

Budimpe{ti (seveda, ~e se odlo~ite ves teden pre‘iveti na festivalu).

In ko boste ‘e v Budimpe{ti, je {koda, da je ne spoznate. V eni od

mnogih turisti~nih agencij v Budimpe{ti si priskrbite bro{uro Vodi~

po Budimpe{ti, kjer boste na{li vse informacije o mestu vklju~no s

zemljevidom mesta in skico javnega mestnega prevoza. V

Budimpe{ti si lahko kupite kartico Budapest Card, s katero potem

izkoristite popust v restavracijah, pri raznih ogledih mesta ter prost

prevoz z vsemi oblikami javnega prevoza.

Prestolnica Mad‘arske je veli~astno mesto ob bregovih Donave,

polno mostov in to~k za oglede: od Grajske ~etrti do Dunajskih

vrat, od Matja‘eve cerkve do Ribi{ke trdnjave, od koder se ponuja

~udovit razgled na Donavo in Pe{to. Ogleda vredna je tudi

nekdanja Kraljevska pala~a ali pa ostanki srednjeve{kega gradu s

znamenitim Kijastim stolpom. Na sprehod se odpravite ob Donavi,

kjer boste ~ez reko ob~udovali mad‘arski parlament, ki je vsekakor

eden najbolj znanih simbolov Budimpe{te. Preko mostu boste

pri{li na Margaretin otok v velik park, kjer si lahko ogledate Vodni

stolp. Na trgu junakov (Hosok tere) si lahko ogledate Milenijski

spomenik, lepotica Budimpe{te je tudi bazilika Sv. [tefana ali

Velika Sinagoga ... Mesto pa se pona{a tudi z botani~nim vrtom

(ve~ kot 4.000 vrst rastlin), ter enim ve~jih ‘ivalskih vrtov (preko

500 vrst ‘ivali) v tem delu Evrope. V kompleksu je veliko zanimivih

Oktoberfest – München

od 20. septembra do 5. oktobra

Oktoberfest je prava prilo‘nost za razvedrilo. Tudi letos bo

München v drugi polovici septembra dobil druga~no,

‘ivahnej{o podobo. Iz resnega poslovnega, trgovskega in

turisti~nega sredi{~a na Bavarskem se München prelevi v

bu~no mesto, kamor se dobesedno zgrinjajo mno‘ice

ljubiteljev zabave … in seveda piva ... z vsega sveta.

Od glavne ‘elezni{ke postaje v Münchnu do prizori{~a je le

nekaj minut hoda, zato bo vlak za brezskrben izlet gotovo

najbolj{a izbira. Povratna vozovnica Ljubljana-München za

potovanje v 2. razredu po ponudbi ��������������� stane

le ����������.

^e boste potovali pono~i, boste obenem prihranili ~as. Tisti, ki

si pono~i ‘elijo {e nekaj dodatnega udobja, se lahko odlo~ijo

tudi za potovanje v le‘alniku ali spalniku. Dopla~ilo za le‘alnik

zna{a 13,40 evra, za spalnik pa 30 evrov (v kabini turist za tri

osebe) oziroma 45 evrov (v kabini double za dve osebi).

S kolesom tudi v tujino

Z vlakom lahko v mednarodnem prometu prepeljete

spremljana kolesa. V tujino lahko s kolesom potujete v

Avstrijo, na Hrva{ko in Mad‘arsko. Vozovnica za prevoz

kolesa iz Slovenije stane 5 evrov, iz tujine pa 5 do 12 evrov.

Avstrija: z vlakom EC 150 na relaciji Ljubljana–Maribor–

Dunaj (vsak dan), z lokalnimi vlaki iz Maribora do postaje

[pilje (Spielfeld Strass), z vlakom IC 310 na relaciji

Ljubljana–Jesenice–Beljak do 20. septembra in z lokalnimi

vlaki z Jesenic v Beljak.

Hrva{ka: vlak MV 483 iz Ljubljane na Reko do 31. avgusta.

Mad‘arska: z vlakom IC 247 na relaciji Ljubljana–Hodo{–

Budimpe{ta vsak dan do 28. septembra.

zgradb – ena od teh je vsekakor Slonova hi{a (razgledni stolp), s

katerega se‘e pogled na celoten vrt; druga pa je steklena Hi{a

palm, pod katero se nahaja akvarij.

Vlaki in cene vozovnice za Budimpe{to

V Budimpe{to lahko potujete z vlakom IC Citadella, ki odpelje iz

Ljubljane ob 7.40 in prispe v Budimpe{to ob 16.23. Nazaj vozi ob

12.50 in prispe v Ljubljano ob 21.31. Za enosmerno vozovnico

Budapest Spezial�boste od{eteli samo 29 evrov, za povratno

vozovnico pa samo 39 evrov.

Lahko se odpravite tudi z no~nim vlakom EN Venezia, ki vozi iz

Ljubljane ob 2.00 in prispe v Budimpe{to ob 10.58. Nazaj vozi ob

17.00 in prispe v Ljubljano ob 2.12. Vlaka vozita preko Zagreba.

Za enosmerno vozovnic boste od{teli 49,80 evra, za navadno

povratno vozovnico 56,60 evra in ~e boste potovali v skupini

najmanj {estih oseb boste po osebi od{teli samo 44,80 evra.

13


14

Svet je velik

Na morje …

Dost’ imamo de‘ja in mrzlega vremena!

Ho~emo poletje, vro~e sonce, mrzli sladoled, pole‘avanje na pla‘i,

oglede in poglede! Ho~emo morje!

Prazne ‘elje?

Seveda, da ne! Tudi letos bomo {li na dopust, na morje, vreme gor

ali dol. In da nam potovanje do tja ne bo povzro~ilo preve~

preglavic, je najbolje, da se odpravimo z vlakom. Z vlakom lahko

gremo skoraj kamorkoli, a za~eli bomo kar pri sosedih.

Pulj

Staro mesto (njegova zgodovina sega tri tiso~ let nazaj) je

ume{~eno na ju‘nem koncu polotoka Istra. Kulturni in zgodovinski

spomeniki so kar posejani po mestu. Vsem znan je zagotovo

rimski amfiteater – Arena – zgrajen med vladanjem cesarja

Avgusta, raz{irjen na dana{nje mere pa v ~asu vladavine cesarja

Vespazijana. Arena danes sprejme okrog 23.000 ljudi in je

tradicionalen prostor za Puljski filmski festival, seveda pa je odli~no

prizori{~e za {tevilne koncerte in gledali{ke predstave. Vendar tudi

prazna Arena ne izgubi niti trohice svoje veli~astnosti. Tu so {e

Kopali{~e Slatina v Opatiji.

mogo~na katedrala zgrajena na temeljih templja Jupitra, slavolok

Port Aurea, postavljen v ~ast dru‘ine Sergius in pa Herkulesova

vrata za obrambo mesta v ~asu Rimljanov.

Ko ste ‘e v Pulju, pa se lahko z ladjo, ~ez Fa‘anski kanal, odpeljete

proti Brionskim otokom. Brionski otoki so skupina 14 otokov, med

katerimi je najve~ji Veliki Brion. Otok je porasel s prekrasno

mediteransko vegetacijo s preko 600 vrst rastlin. Na otoku ‘ivi

okrog 250 vrst ‘ivali, poleg tega pa je otok bogat z {tevilnimi

arheolo{kimi ostanki, ki pri~ajo, da je mediteranska klima

omogo~ila zelo zgodnjo poselitev otoka z navadnimi ljudmi,

~eprav je otok v spominu ljudi zapisan kot letovi{~e za politike

({e posebej enega). [e dandanes je otok kraj {tevilnih diplomatskih

sre~anj. Po otoku se lahko zapeljete s turisti~nim vlakom, se vmes

sprehodite in ogledujete naravne lepote, safari park ali pa

zgodovinske to~ke otoka, kot so rimska vila v zalivu Verige,

bizantinski kastrum, cerkvica sv. Germana iz 15. stol., zbirke v

tamkaj{njih muzejih ...

Kako z vlakom v Pulj

Vlak v Pulj vozi v poletni sezoni vozi vsak dan do 31. avgusta.

Odhod iz Ljubljane je ob 7.10, prihod v Pulj je predviden ob


11.16, vrnitev iz Pulja je ob 18.02, prihod v Ljubljano ob 22.19.

V Buzetu prestopite na vlak Hrva{kih ‘eleznic, zato priporo~amo,

da si pred potovanjem rezervirate sede‘ za relacijo�Buzet–Pulj

oziroma nazaj� Cena rezervacije v eno smer zna{a 3,50 evra.

Koliko boste od{teli za vozovnico v Pulj

Povratna vozovnica za relacijo Ljubljana–Pulj stane 30,40 evra,

povratna vozovnica s popustom na podlagi kartice S@ EURO


16

Svet je velik

Split

Split je prav tako odli~no izhodi{~e za nadaljevanje poti na otoke,

~eprav bo kar {koda, da si mesta ne ogledate pred nadaljevanjem

poti. Prvi znameniti prebivalec Splita je bil cesar Dioklecijan, ki si je

leta 295 odlo~il zgraditi »hi{ico«, v kateri bo sre~no ‘ivel do konca

svojih dni. In si je zgradil hi{ko, veliko okoli 30 tiso~ kvadratnih

metrov, v kateri je res ‘ivel potem, ko je od{el s prestola rimskega

imperatorja. Tekom ~asa je hi{ka prerasla v grad, v katerem so se

menjavale oblasti in ljudje (od starih hrva{kih kraljev do Bene{ke

republike, od francoskih vladarjev do Avstro-ogrske monarhije).

V obzidju Dioklecijanove pala~e se nahaja, po mnenju mnogih,

najlep{a katedrala na Jadranu – Katedrala Sv. Duje, ki je hkrati

za{~itnik mesta Splita. Celotni kompleks Pala~e je od 1979. leta

vpisan v UNESCOV seznam svetovnih zakladov.

Kako z vlakom v Split

Iz Ljubljane sicer ni direktnih vlakov do Splita, vendar goste

povezave z Zagrebom, ter potem povezave iz Zagreba, {e posebej

novi in hitri ICN vlaki v Split, niso ovira, kve~jemu spodbuda za

izbiro potovanja z vlakom. Vlak iz Zagreba v Split vozi do 5.

septembra.

Cene vozovnic za Split

Povratna vozovnica za relacijo Ljubljana–Split stane 76,40 evra,

povratna vozovnica s popustom na podlagi kartice S@ EURO


Varna – »~rnomorska lepotica« je znana po Morskem parku,

{tevilnih muzejih, ostankih rimskih term, katedrali in najdalj{em

mostu v Bolgariji.

Je pa tudi mesto, ki je mogo~e {e bolj znano po ‘ivahnem no~nem

dogajanju, kjer so vsi no~ni klubi in restavracije odprti do jutra.

Kako z vlakom v Burgas

^e greste iz Ljubljane z vlakom ob 8.35, prispete v Burgas

naslednji dan ob 14.20. Prestopati je treba v Beogradu in Sofiji.

Nazaj se boste najhitreje vrnili, ~e greste iz Burgasa ob 6.50

zjutraj, nato prestopite v Sofiji in Beogradu, v Ljubljano pridete

naslednji dan ob 15.38.

Kako z vlakom v Varno

^e greste iz Ljubljane z vlakom ob 8.35, prispete v Varno naslednji

dan ob 17.55. Prestopati je treba v Beogradu in Sofiji. Nazaj se

lahko odpravite z vlakom ob 10.55, ponovno prestopite v Sofiji in

Beogradu, v Ljubljano pridete naslednji dan ob 15.38. ^e se

odlo~ite za potovanje z no~nim vlakom iz Varne ob 22.20, lahko

naslednji dopoldan izkoristite za kraj{i ogled Sofije, nato ob 12.40

greste z vlakom v Beograd, tu pa ob 22.15 prestopite na vlak proti

Ljubljano, kamor pridete ob 7.50.

Burgas je znan po lepih vrtovih (foto: Susana López Fernández).

Koliko boste od{teli za vozovnice za Bolgarijo

Za povratno potovanje iz Ljubljane v Burgas boste od{teli

163 evrov, v skupini 6 oseb in ve~ 114,20 evra na osebo, z

vozovnico City Star, ~e potuje 5 oseb pa 112,32 evra na osebo.

Za navadno povratno vozovnico iz Ljubljane v Varno boste od{teli

165,20 evrov, v skupini 6 oseb in ve~ 115,20 evra na osebo, za

vozovnico City Star, ~e potuje 5 oseb pa 113,52 evra na osebo.

Kot ugodno varianto za potovanje za mlade do 26. leta

predlagamo nakup vozovnic InterRail One Country Pass, ki veljajo

za potovanja po progah posamezne dr‘ave. Tovrstne vozovnice se

izdajo za 3, 4, 6 ali 8 potovalnih dni v enem mesecu. Vozovnica

InterRail se izda na ime in je neprenosljiva, kupite pa jo lahko ‘e tri

mesece pred potovanjem. Ob nakupu je treba predlo‘iti potni list.

InterRail�za mlade do 26 let – trije potovalni dnevi v vsaki dr‘avi

(cena za Hrva{ko, Srbijo in Bolgarijo skupaj) stane 123 evrov.

Dodatno k vozovnici InterRail je treba {e kupiti vozovnico do

slovenske meje. Vozovnica za potovanje v 2. razredu na relaciji

Ljubljana – Dobova meja in nazaj stane 14 evrov (v ceni je

upo{tevano, da imajo imetniki mre‘nih vozovnic InterRail

50-odstotni popust za potovanje s katere koli postaje v Sloveniji

do meje in nazaj).

17


18

Evropa na dlani

Dunaj

Dunaj je prestolnica Avstrije in hkrati najve~je avstrijsko mesto. @e

zdavnaj je postal priljubljen cilj turistov in novodobnih selivcev.

Dunaj je hranilnica vseh zemeljskih zakladov, ki obiskovalcu

ponudijo nepozabne u‘itke, bodisi v arhitekturi, zgodovini,

kraljevskem pridihu, torti, kavi ali glasbi.

Kaj si lahko ogledate

Schönbrunn – dvorec, v katerem so ‘iveli Habsbur‘ani, so za~eli

graditi 1696 leta in ‘e ~ez tri leta so v dvorcu imeli otvoritveno

zabavo. Ali ste vedeli, da je odlo~itev za gradnjo dvorca padla

potem, ko je cesar Matthias lovil v okolici in na{el izvir (Schöner

Brunnen), Leopold I. pa je bil tisti, ki se je odlo~il, da bo tu poletna

pala~a, da je cesarica Marija Tereza imela 14 otrok, da je princesa

Sissi bila kar visoka za tiste ~ase in zelo nesre~na tako kot njen

mo‘ Franc Jo‘ef? Park okrog dvorca je prekrasen – bodisi v

poletnem ~asu, ko vse cveti, ali pa v zimskem ~asu, ko se odene v

~isto belino ali za‘ivi ob bo‘i~nem sejmu. V sklopu dvorca se

nahaja tudi ‘ivalski vrt Schönbrunn, ki je najstarej{i ‘ivalski vrt na

svetu in se danes lahko pohvali tudi z dvema pandama, leta 1906

pa se je v ‘ivalskem vrtu rodil prvi slon v ujetni{tvu.

Hofburg ali kraljeva pala~a, v kateri so Habsbur‘ani prebivali kar

Statua Atene pred avstrijskim parlamentom.

{est stoletij (od leta 1279 do leta 1918). Danes je pala~a dom

avstrijskega predsednika in razli~nih muzejev. V mestnem sredi{~u

se nahaja veli~anstvena katedrala svetega [tefana. Zgrajena je bila

v 12. stoletju, nad cerkvijo dominira 136,7 metra visok stolp, ki so

ga gradili kar 75 let, do vrha pa bo treba prehoditi 343 stopnic.

Srce Dunaja je Innere Stadt z razko{no ulico Ringstrasse, ki kot

prstan obkro‘a pomembne zgradbe. Dunajski ring je dolg 6,5 km,

{irok je 57 m, ima dve aleji in {tevilne znamenitosti – Muzej secesijske

umetnosti z zlato kupolo, avstrijski parlament, zgrajen {e v

~asu avstroogrske monarhije, velik je 13,500 kvadratnih metrov in

ima preko 100 sob, stavba Dunajske opere in druge, a vse je

pravzaprav za~elo s preprosto zamislijo o planski {iritvi mesta.

Dunaj niso samo stare stavbe. Najbolj znana je hi{a moderne

arhitekture Hundertwasser Haus. Zgradil jo je slavni Friedensreich

Hundertwasser – najbolj znan avstrijski sodobni umetnik, umrl leta

2000. Hi{a je v zasebni lasti in se nahaja na eni izmed najbolj

presti‘nih lokacij. Prav posebna stvaritev, na kateri ni ravne linije

(vsaj jaz je nisem videla), stanovanja so v razli~nih nivojih, okna so

razli~nih velikosti in barv, pro~elje je raznobarvno.

Dunaj~ani so zelo ponosni tudi na svojo [pansko jahalno {olo; v

starem delu mesta imajo celo muzej lipicancev.

Dunaj in glasba

Mesto Dunaj je bogato s kulturno dedi{~ino in tradicijo, je

prestolnica klasi~ne glasbe. Dunaj~ani in ne samo oni hodijo po

taktih in notah Beethovna, Mozarta in Straussa. Dunajska opera je

ena petih najve~jih opernih hi{ na svetu, v kateri so dirigirali Verdi,

Donizetti in Mahler. Opera vsako leto gosti politi~no smetano in

zvezdni{ka imena iz sveta zabave in {porta. V bli‘ini Opere je

zanimiva trgovina Caruso, ki je seveda ime dobila po legendarnem

Enricu Carusu (1873-1921), italijanskem tenorju svetovne slave.

Tukaj lahko nabavite CD ali DVD s posnetki dobesedno vsake

opere, ki vas zanima.

Vsakega prvega januarja nas dunajski filharmoniki razveselijo in

o~arajo z novoletnim koncertom z deli dinastije Strauss. Vsako leto

standardnemu repertoarju dodajo nekaj skladb, ki jih do tedaj {e

niso izvajali. Novoletni dunajski koncert ‘e ima oznako pop

koncerta, ker si pravice za neposredni prenos koncerta priskrbi ve~

kot 50 dr‘av.

^e ‘elite nakupovati

^e radi nakupujete, ne boste od{li praznih rok. V centru je trgovin

na pretek, od tistih za navadne smrtnike do imen najve~jih

svetovnih modnih oblikovalcev. Najve~ trgovin je na

Mariahilferstrasse ter v pe{ coni Kärtnerstrasse in

Josefstädterstrasse. Okoli 10 km ju‘no od centra mesta se nahaja

Shoping City Süd (SCS), ki je eno izmed najve~jih nakupovalnih

mest v Evropi. Na Dunaju je tudi bol{ji trg Naschmarkt.


Po ogledih

Kavarne so za{~itni znak Dunaja in po celodnevnem pohajkovanju

se obisk katere koli izmed {tevilnih kavarn prav prile‘e. Ob torti

Sacher, jabol~nemu zavitku, vro~i ~okoladi ali kak{nem drugem

napitku, primernem letnemu ~asu, boste la‘e strnili vtise o

obiskanih krajih in naredili na~rt za nadaljnje pohajkovanje. Dunaj

je znan po odli~ni doma~i kuhinji: dunajski zrezek (Wiener

Schnitzel), gola‘, kruhovi cmoki (Semmelknedl), razne pa{tete,

klobase, kislo zelje ... Pravijo, da so dobre restavracije Grüntzig (na

severozahodu mesta), Anzelgruber (ali pri Anki) v bli‘ini Teatra an

der Wien in Piaristenkeller – klet v bli‘ini Rathausa, ki se lahko

pohvali s knjigo vtisov z Mozartovim priporo~ilom. Na Dunaju je

tudi veliko tujih restavracij: italijanskih, tur{kih, japonskih in

drugih.

Javni prevoz na Dunaju

Mesto Dunaj ima zelo dobro razvito mestno prometno

infrastrukturo, ki jo sestavljajo mre‘e primestne ‘eleznice

(S-Bahn), podzemne ‘eleznice (U-Bahn), tramvaja in avtobusa.

Za tiste, ki ste ljubitelji rekreacije, pa ima Dunaj zelo razvito

kolesarsko mre‘o in kolesarske steze (glede na dejstvo, da kolo

lahko vzamete s sabo na vlak do Dunaja, ne gre zanemariti niti te

mo‘nosti). Na Dunaju je priljubljena {e ena ina~ica prevoza –

vo‘nja s ko~ijo.

Hi{a Hundertwasser na Dunaju (foto: Evgenia Kononova).

Gloriette, pala~a Schönbrunn (foto: David Monniaux).

Ne prezrite razstave Tutankamon in svet

faraonov

Za poseben razlog za obisk so letos poskrbeli v etnolo{kem

muzeju Völkerkunde na Dunaju, kjer do 28. septembra gostijo

razstavo Tutankamon in svet faraonov. Zgodba o Tutankamonovi

grobnici je znana skoraj vsem. Znani arheolog Howard Carter je

leta 1922 v Dolini kraljev odkril neverjetno ohranjeno grobnico, ki

je potem postala svetovna senzacija. Edina grobnica iz tega

obdobja egiptovske zgodovine je ob najdbi bila nedotaknjena in

polna dragocenosti. To in govorice o tajnem prekletstvu, vzroku

smrti, so Tutankamona naredile za najbolj popularnega

egiptovskega faraona. Tutankamon je bil eden od zadnjih

egiptovskih kraljev 18. dinastije, ki je vladal v zelo napetem

obdobju. Umrl je v 19. letu (1323. p. n. {.) in njegova smrt je {e

vedno zavita v ten~ico skrivnosti. Dragocenosti, odkrite v grobnici,

so najlep{e dragocenosti zlate dobe faraonov, zato je razstava

izjemna prilo‘nost, da pokukamo v preteklost, ne samo

Tutankamona, ampak vsega sveta faraonov. V razstavo je

vklju~enih okoli 150 eksponatov iz grobnice Tutankamona in

drugih vladarjev iz Doline kraljev.

Kako na Dunaj z vlakom

Direktni vlak EC Emona vozi iz Ljubljane ob 16.00 in prispe na

Dunaj ob 22.02. Lahko se odpravite tudi z vlakom ICS iz Ljubljane

ob 8.30, v Mariboru prestopate na vlak EC Croatia ob 10.21 in

prispete na Dunaj ob 14.02. Druga mo‘nost je potovanje z vlakom

506 iz Ljubljane ob 12.45, v Mariboru prestopate na vlak 156 ob

16.21 in prispete na Dunaj ob 20.02.

Koliko boste od{teli za vozovnico

Mirjana Vanovac

Najugodnej{a ponudba za potovanje na Dunaj je vozovnica

SparSchiene, za katero boste od{teli 29 evrov. Vozovnica

SparSchiene je enosmerna vozovnica, katerih {tevilo je omejeno,

zato se z nakupom spla~a pohiteti. Cene drugih vozovnic si lahko

ogledate na na{i spletni strani www.slo-zeleznice.si.

19


20

Reporta`a

Kri‘em kra‘em

po Skandinaviji

Na kaj pomislite ob besedi Skandinavija? Na misti~ne bele no~i, ko

sonce obvisi nad obzorjem in se dan no~e umakniti temi? Ali

obratno, na zimske mesece, ko dan vsaki~ znova izgubi bitko z

no~jo in le luna posrebri pokrajino, odeto v debelo sne‘no odejo?

Naj bo kakorkoli, Skandinavija v prvi vrsti privla~i s svojo

druga~nostjo. Ko poleti v Sredozemlju ali v osrednji Evropi komaj

{e dihamo od vro~ine, se nam kar milo stori ob misli na

temperature v skandinavskih de‘elah. In ko si svetlolasi severnjaki

ob obalah ju‘nih morij nabirajo barvo za dolge zimske mesece, si

marsikdo iz tukaj{njih geografskih {irin za‘eli, da bi se odpravil

proti severu. Vsaj enkrat v ‘ivljenju! Da bi videl, kako je tam, da bi

do‘ivel tudi druga~no lepoto. Sicer pa, zakaj ne?

A Skandinavija je predvsem dale~. Pravijo, da bi Norve{ka segala

do Afrike, ~e bi jo zavrteli okrog osi na jugu. A tudi ~e to ne dr‘i

povsem, je potovanje do tja z avtomobilom zaradi razdalje

primerno le za najve~je zanesenjake in zelo vzdr‘ljive {oferje. Za

ostale je vlak tako reko~ idealna re{itev – brez stresa in udobno vas

bo popeljal dogodiv{~inam naproti ...

Danska

København kot izhodi{~e za enodnevne ali dvodnevne izlete v

okolico je naravnost idealen. Danska pa~ ni tako zelo velika in z

vlakom se da obiskati vse ve~je znamenitosti v okolici. Se {e

spominjate Deklice z v‘igalicami in drugih ~arobnih Andersenovih

pravljic? Odense, rojstno mesto Hansa Christiana Andersena

obiskujejo mali in veliki – vsi, ki v srcu nosijo njegove ~udovite

pripovedi. In da bi se prepri~ali, da so njegovi liki {e »‘ivi«, je treba

videti tudi morsko deklico, ki na obali Københavna privablja turiste

Grad Egeskov, otok Funen (foto: Malene Thyssen).

Rojstna hi{a Hansa Christiana Andersena.

od blizu in dale~. Vtis o Københavnu ne bo popoln brez obiska

zabavi{~nega parka Tivoli, ki je hkrati kulturno sredi{~e mesta, kjer

prirejajo koncerte doma~ih in mednarodnih umetnikov, gledali{ke

predstave in {e marsikaj. Roskilde, eno najstarej{ih mest na

Danskem, je skoraj obvezna postaja vsakega obiskovalca. V

katedrali iz 12. stoletja so grobnice danskih kraljev in kraljic, ob

fjordu pa vikin{ki muzej s petimi vikin{kimi ladjami iz 11. stoletja,

izkopanimi leta 1962 iz muljnega dna fjorda. V Hillerodu

popotniki morajo obiskati Fridriksbord, ogromen grad s 300

sobanami, ki je zgrajen na treh otokih jezera. V pristani{kem

Vhod v Legoland, Billund (foto: Arne List).


mestu Helsingor pa stoji seveda grad Kronborg, legendarni

Hamletov grad Elsinore. Kronborg je bil zgrajen v 16. stoletju in

~eprav resnici na ljubo ni v nobeni povezavi s Hamletom, naj vas

to dejstvo od obiska ne odvrne ... Zakaj si ne bi v domi{ljiji

predstavljali tragi~nega princa in si, morda le zase, za{epetali »Biti

ali ne biti …« Za otroke pa je seveda na Danskem obvezen ogled

Legolanda, zabavi{~nega parka iz milijonov lego kock. Vklju~no s

kipom svobode.

Norve{ka

Oslo velja za najstarej{o prestolnico severne Evrope, katere za~etki

segajo v leto 1050. Norve‘ani skrbno negujejo vse, kar pri~a o

slavni zgodovini in kar je zna~ilno norve{kega, obenem pa sledijo

modernim tokovom. Da bi spoznali slavno preteklost te dr‘ave, se

je treba podati na Bygdøy, polotok z muzeji. V enem od njih je na

ogled polarna ladja Fram, ponos Norve{ke in Norve‘anov. Ladja je

bila zgrajena za polarna raziskovanja severnih in ju‘nih brezpotij.

Fridtjof Nansen in Otto Sverdrup sta z njo iskala morebitno

severno pot iz Atlantika v Pacifik ter mo‘ne dostope na severni

te~aj, Roald Amundsen pa je v letih 1910-1912 z njo plul proti

ju‘nemu te~aju. Pustolovski duh je {e bolj ‘iv v muzeju Kon-Tiki s

splavom, s katerim je {est~lanska odprava Thora Heyerdahla leta

1946 preplula Pacifik med perujsko luko Callao in otoki Raroia v

Nyhavn, København (foto: Saket Vora).

Ana Tu{ar

Polineziji. S podvigom je posadka dokazala, da je bilo tudi v

preteklosti mogo~e pluti iz inkovske ju‘ne Amerike na tihomorska

oto~ja in jih naseljevati. V istem muzeju je tudi 14 metrov dolga

»Ra«, ladjica iz papirusovega trsa, s katero je Heyerdal preplul

razdaljo iz Maroka do otokov v Srednji Ameriki in z ekspedicijo

dokaj zanesljivo dokazal, da je bilo ‘e v ~asu egip~anske civilizacije

mogo~e prepluti Atlantik, kar torej pomeni mo‘nost obstoja stikov

med Starim in Novim svetom. Sodobni pustolovci 20. stoletja so

bili vsekakor dostojni nasledniki Vikingov in so s svojimi podvigi

odstrli {e zadnje skrivnosti te‘ko dostopnih belih planjav in {irnih

morij. Narodopisni muzej nima tako izjemnih eksponatov, a zato

ni ni~ manj zanimiv. Pozornost pritegnejo zlasti zgradbe na

prostem; nekatere med njimi izvirajo celo iz 12. stoletja. Strehe

lesenih hi{k so posute z debelo plastjo zemlje, ki jo prekriva

travnata ru{a. Kot iz kak{ne zgodbe o pal~kih!

Seveda pa je Oslo {e marsikaj drugega, ne le muzeji. V parku

Frogner obiskovalca prevzamejo skulpture norve{kega kiparja

Gustava Vigelanda. V parku je okrog 200 kipov, najbolj veli~asten

pa je 17 metrov visok monolit »skulptura ‘ivljenja« s 121

prepletenimi liki. Za tiste, ki spremljajo smu~arske {porte, je

gotovo eden od vi{kov potovanja obisk Holmenkollna v okolici. Ne

le skakalnica, tudi razgled na Oslo je veli~asten.

A Oslo je le eden od {tevilnih obrazov Norve{ke. Da bi spoznali {e

ostale, je treba na pot. Morda do Stavangera, ki ga je EU

proglasila za prestolnico kulture v letu 2008 in ponuja vrsto

21


22

Reporta`a

kulturnih dogodkov tekom celega leta. Ali pa dalje proti severu,

kamor vodi zelo dolga pot. Razdalja od juga do severa,

Lindesness-Nordkap, meri kar 1752 kilometrov. Vmes pa morda {e

skok do Bergena, mesta z ve~ kot 900 leti zgodovine. Najstarej{a

kamnita zgradba v mestu je cerkev Sv. Marije, ki je bila zgrajena

pred ve~ kot 800 leti. V okolici Bergena je treba obiskati tudi za

Norve{ko tipi~no staro cerkev Stavkirke, ki je bila zgrajena leta

1112. V konstrukciji se prepleta vpliv vikin{ke arhitekture s

kr{~anskimi vplivi. Preden so namre~ stari Norve‘ani sprejeli

kr{~anstvo, so ~astili svoje poganske bogove in del te tradicije so

prenesli tudi v za~etke kr{~anstva. Preprosto ljudstvo se je balo

zameriti se starim bogovom, ~e jih ne bi ve~ ~astili. Ostanek

poganstva se ka‘e v izrezljanih zmajih. Zmaji so simbol zlega

duha, ki ne more ve~ vstopiti v cerkev in so ostali na strehi.

Cerkvica je iz borovega lesa in se ~udovito staplja z umirjeno

norve{ko pokrajino. Na Norve{kem je ohranjenih 30 takih cerkva in

so strogo za{~itene. Stare cerkve so zelo majhne, saj so bili kraji

redko poseljeni in potrebe po veli~astnih stavbah sploh ni bilo. V

okolici Bergena je svojo glasbo ustvarjal Edvard Grieg, eden

najve~jih umetnikov Norve{ke.

Televizijski stolp Tyholttårnet v Trondheimu je najvi{ja zgradba v

Skandinaviji (foto: Sigmund Rise).

Kraljevski konjeniki v Stockholmu.

Nato pa dalje, med zaobljenimi zeleno odetimi hribi, po dolinah,

poraslih z mahom in grmi~evjem. Povsod tolmuni, jezerca in

slapovi, ki padajo s hribov v globino. Ali pa ob severni obali,

razbrazdani s fjordi. Geiranger je veli~asten.

Dalje proti severu je Trondheim, tretje najve~je mesto Norve{ke, ki

je bilo v srednjem veku prestolnica. Nato pa {e dalje in dalje, do

polno~nega sonca, ki je za marsikoga vrhunec potovanja. Najdlje

na severu le‘i ‘elezni{ka postaja Narvik, ki pa je s progo

neposredno povezana le s [vedsko, z Norve{ko pa ne. ^e bi ‘eleli

iz Norve{ke do Narvika, je treba z vlakom do postaje Fauske, od tu

dalje pa z avtobusom. Najprej do Narvika, nato pa {e severneje do

Nordkapa, ki je cilj ve~ine popotnikov. ^e neba ne zastirajo oblaki,

se uresni~i ~ude‘ narave, da sonce ne zaide. No ja, sonce seveda

ne zaide tudi takrat, ko je obla~no, le da takrat vse skupaj ni tako

magi~no.

[vedska

Pri vra~anju proti jugu je vsekakor obvezen ovinek do

Stockholma. Mesto je zgrajeno na arhipelagu, ki ga sestavlja ve~

kot 20.000 oto~kov. Severne Benetke so eno lep{ih mest,

katerega hi{e se ogledujejo na gladini Balti{kega morja, kjer se

mostovi in mosti~ki drzno pnejo z enega na drugi oto~ek. Ena

najbolj impozantnih stavb je brez dvoma kraljeva pala~a s


pribli‘no 608 sobanami. Ne gre spregledati niti mestne hi{e

Stadshuset, v kateri vsako leto podeljujejo Nobelove nagrade.

O preteklosti [vedske popotnik najve~ izve, ko obi{~e Skansen,

najstarej{i muzej na prostem na svetu. Odprli so ga ‘e davnega

leta 1891. Artur Hazelius, ustanovitelj Skansena, si ga je

predstavljal kot kraj, kjer naj bi ohranili prvobitno [vedsko, preden

bi industrializacija spremenila podobo {vedske dru‘be. Danes je

Skansen desetkrat ve~ji kot ob njegovi ustanovitvi in je hkrati

zelena oaza s pestro ponudbo za rekreacijo doma~inov in

obiskovalcev.

Z vozovnico InterRail se spla~a

Da bi pot kri‘em kra‘em po Skandinaviji najla‘je izpeljali, je

najbolje izbrati vozovnico InterRail. InterRail Global pass za mlade,

za odrasle ali za otroke vam bo omogo~il potepanje po ve~

dr‘avah hkrati, InterRail One Country Pass pa podrobno

spoznavanje posamezne dr‘ave.

InterRail Global Pass

Veljavnost Mladi Odrasli Odrasli

2. razred 2. razred 1. razred

5 dni v 10 dneh 159 249 329

10 dni v 22 dneh 239 359 489

22 dni neprekinjeno 309 469 629

1 mesec neprekinjeno

Cene so v evrih.

399 599 809

InterRail One Country Pass

Dr‘ava 3 dni 4 dni 6 dni 8 dni

Danska 45 (69) 58 (89) 77 (119) 90 (139)

Finska 71 (109) 90 (139) 123 (189) 149 (229)

Norve{ka 125 (189) 139 (209) 175 (269) 194 (299)

[vedska 125 (189) 139 (209) 175 (269) 194 (299)

Mladi do 26. leta kupijo vozovnico InterRail One Country

Pass po ni‘ji ceni, za odrasle pa veljajo v oklepaju navedene

cene. Otroci od 4. do dopolnjenega 12. leta starosti so

upravi~eni do 50-odstotnega popusta na vozovnico za

odrasle.

Vikin{ka ladja. Mestna hi{a v Stockholmu (foto: Peter Sävje).

23


24

Koristne informacije

Vozovnice

Ponujamo vam razli~ne vrste vozovnic – vozovnice za posami~na

in skupinska potovanja, povratne vozovnice, mese~ne,

ve~mese~ne, polletne in letne vozovnice. Vozovnice lahko kupite

v predprodaji najve~ dva meseca prej, abonentske vozovnice

(letne, polletne, mese~ne in tedenske vozovnice) pa najve~

sedem dni prej.

Vozovnice za notranji promet lahko kupite na ‘elezni{kih

postajah in pri poobla{~enih potovalnih agencijah. ^e na postaji

ali postajali{~u vozovnice ni mogo~e kupiti, jo lahko kupite na

vlaku.

Vozovnice za mednarodni promet lahko kupite na ‘elezni{kih

postajah Bre‘ice, Celje, Diva~a, Dobova, Ilirska Bistrica, Jesenice,

Koper, Kranj, Kr{ko, La{ko, Lesce-Bled, Ljubljana, Maribor, Murska

Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormo‘, Pivka, Postojna,

Pragersko, Prevalje, Ptuj, Roga{ka Slatina, Sevnica, Se‘ana, [kofja

Loka, Trbovlje in Zidani Most ter pri poobla{~enih potovalnih

agencijah.

Vozni redi in cene vozovnic

Podrobnej{e informacije o potovanjih z vlakom, voznem

redu, cenah in ponudbah Slovenskih ‘eleznic lahko dobite na

na{i spletni strani, po elektronski po{ti, v klicnem centru in

informacijskih centrih.

Spletna stran: www.slo-zeleznice.si

E-po{ta: potnik.info@slo-zeleznice.si

Klicni center: (01) 29 13 332

vsak dan od 6.00 do 22.00

Info center Ljubljana

Delovni ~as: vsak dan od 8.00 do 16.00

Telefon: (01) 29 13 391

Info center Celje

Delovni ~as: vsak dan od 6.00 do 21.00

Telefon: (03) 29 33 156

PIC Koper

Delovni ~as: pon., tor., sreda in sobota od 5.30 do 15.00,

~et., pet. in prazniki od 18.00 do 19.00,

nedelja od 8.30 do 15.00 in od 18.00 do 19.00

Telefon: (05) 29 64 158

Info center Maribor

Delovni ~as: vsak dan od 6.00 do 20.00

Telefon: (02) 29 22 164 in (02) 29 22 160

Avtomatski telefonski odzivnik: 090 93 9801

Odhodi vlakov iz Ljubljane v vse smeri.

Teletekst: strani 184 do 189.

WAP: wap.slo-zeleznice.si

Osebna prtljaga

Prevoz osebne prtljage je brezpla~en. [portna oprema, ki se lahko

namesti kot osebna prtljaga nad ali pod potnikovim sede‘em, se

preva‘a brezpla~no. Za prevoz ve~jih predmetov se zara~una

dodatek za preobse‘no prtljago, ki zna{a 5 evrov za prevoz do

50 km, za vsakih nadaljnjih 50 km pa dodatno en evro. V potni{ke

vagone ni dovoljeno prina{ati nevarnih predmetov.

Na postajah Ljubljana, Celje, Maribor, Postojna, Diva~a, Koper,

Nova Gorica in Se‘ana lahko shranite prtljago v avtomatskih

garderobnih omaricah.

Prevoz koles

Z vlakom lahko prepeljete spremljana kolesa in kolesa z motorjem.

Prevoz koles je mogo~ z vlaki, ki so v voznem redu ozna~eni s

piktogramom kolesa. Dnevna vozovnica za kolo v notranjem

prometu stane 2,69 evra. Dnevna vozovnica velja z veljavno

vozovnico za potnika. V tujino lahko s kolesom potujete v Avstrijo,

Italijo, na Hrva{ko in Mad‘arsko. Vozovnica za prevoz kolesa iz

Slovenije stane 5 evrov, iz tujine pa 5 do 12 evrov.

Prevoz ‘ivali

Brezpla~no se preva‘ajo majhne udoma~ene ‘ivali, ki so zaprte v

kletke ali ko{are in ki se lahko namestijo kot osebna prtljaga, ter

majhne pse, ~e jih je mogo~e dr‘ati v naro~ju. Ve~ji psi morajo

imeti nagob~nik, biti na vrvici ter le‘ati na tleh, tako da ne ovirajo

drugih potnikov. Zanje je treba pla~ati polovi~no ceno vozovnice

za 2. razred potni{kega vlaka. V spalnih vagonih in vagonih z

le‘i{~i in posteljami se psi lahko vozijo, ~e je potnik v oddelku

sam. Na vlakih ICS prevoz doma~ih in udoma~enih ‘ivali ni

dovoljen. Izjema so le psi spremljevalci slepih in invalidnih oseb.

Najdeni predmeti

Predmete, ki jih potniki izgubijo na vlakih ali na obmo~ju

Slovenskih ‘eleznic, zbiramo in shranjujemo v zbirnem centru

v Ljubljani in Mariboru. Najdene predmete lahko prevzamete

vsak delavnik od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure na

‘elezni{ki postaji Ljubljana (tel.: (01) 29 12 598) oziroma

Maribor (tel.: (02) 29 22 226). Aktualni seznam najdenih

predmetov se nahaja na spletni strani dru‘be S@-@IP, d.o.o.:

www.sz-zip.si/index.php?id=70.

Prito‘be, pobude in pohvale

Morebitne prito‘be, pripombe in pohvale lahko sporo~ite:

• na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 19 10

• na elektronski naslov pritozbe.pohvale@slo-zeleznice.si

po po{ti: Slovenske ‘eleznice, d.o.o., Poslovna enota potni{ki

promet, Oddelek za raziskave in razvoj storitev – reklamacije,

Kurilni{ka ulica 3, 1506 Ljubljana

More magazines by this user
Similar magazines