OLSKI ČASOPIS December 2019

14. ŠTEVILKA ŠOLSKEGA GLASILA

DECEMBER 2019

Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

VSEBINSKO KAZALO

PRAZNIČNA BESEDA ………………………………... 3

ZGODBICE IZ 1. RAZREDA

UJEMI PESMICO

DELAVNICA IZDELAVE VREČK

………………………………...

………………………………...

………………………………...

4

7

8

UČITELJICE

NMK V 2. RAZREDU

TUKAJ SEM

KNJIŽNI GRIŽLJAJČKI

TUJEJEZIČNI KOTIČEK

TEHNIČNI DAN

ZAKAJ IMAMO RADI DECEMBER

VABILO NA ŠOLSKI PLES

VELIK KOŠARKARSKI USPEH

TEKMA V NAMIZNEM TENISU

ODBOJKARSKA TEKMA

OGLED ODBOJKARSKE TEKME

3. RAZRED V ŠOLI V NARAVI

8. RAZRED V ŠOLI V NARAVI

PRVI SNEG

BAZAR

ODPOSLANČEK

MOŽGANSKI LABIRINT

RAVNATELJEVA BESEDA

USTVARJALCI ČASOPISA

………………………………... 10

………………………………... 12

………………………………... 13

………………………………... 14

………………………………... 15

………………………………... 16

………………………………... 18

………………………………... 18

………………………………... 19

………………………………... 20

………………………………... 20

………………………………... 21

………………………………... 22

………………………………... 24

………………………………... 25

………………………………... 26

………………………………... 28

………………………………... 28

………………………………... 29

………………………………... 31

2


Kako radi imamo praznike! Najraje seveda božično-novoletne, ki se

pričnejo že zadnji predpraznični dan s proslavo v šoli, katera nas napolni

s svečanim občutkom in radostno vznesenostjo, da bi najraje kar poleteli

do Lune in nazaj, pa nam še ne bi zmanjkalo energije.

Doma okrasimo smrečico, nekateri postavimo tudi jaslice, spečemo

dišeče piškote, jih okrasimo in ponudimo svojim najdražjim ... Pa vsa

obilica prostega časa – dolgo spanje, smučanje, druženje s prijatelji,

luksuz sodobne elektronike ...

Se že veselite? Se boste morda spomnili tudi na samevajočo šolo, ki

potrpežjivo čaka na vaš trušč in vrišč, in posegli tudi po kakšnem

učbeniku? Tako malo, vsaj za okus ... Da ne bo preveč sladkorja in

bleščic. Kot pravi nemški pregovor: Zu viel des Guten verdirbt den Magen.

3


V 1. C zelo radi pripovedujemo

zgodbice. Včasih si pomagamo s

sličicami, včasih so le-te izmišljene,

enkrat pripoveduje posameznik,

spet drugič zgodbice dopolnjujemo v

skupinah. Predvsem pa ob tem

neizmerno uživamo.

Foto: Tina Stopar

Veveriček in mamica

Veveriček in mamica sta se odpravila v gozd poiskat svojo duplino.

Srečala sta zajčka. Z njim sta se malo pogovarjala in šla dalje. Med dolgo

potjo sta srečala še enega zajčka. Zajček se ju je prestrašil in pobegnil.

Srečala sta volka. Prestrašena sta zbežala naravnost v medvedov brlog.

Nesramni medved ju je vrgel ven iz brloga. Prestrašena sta se v gozdu

izgubila. Mamica je veverička tolažila in mu govorila, da bosta zagotovo

našla svojo duplinico. Hodila sta in hodila in jo končno našla. Bila je visoko

na drevesu. Zlezla sta vanjo. Veverička je bilo zelo strah. Bal se je višine.

Ko je pogledal dol, se mu je zavrtelo v glavi. Padel je na vejo. Mamica ga

je šla iskat in ga odnesla v duplinico. Zjutraj so ga prišle obiskat vse

gozdne živalice. Skupaj so se veselili.

Zala Pavuna

Mamico skrbi

Ko je imela mamica veverička končno svoje male veveričke, jim je šla po

hrano. Veveričke so začele iskati mamico. Ko so tako gledale iz hišice dol,

so padle in si poškodovale nogice. Na tleh ob drevesu jih je našel človek,

jim zavil nogice in jih odnesel na toplo. Mamica se je vrnila s hrano, vendar

v hiški ni bilo veveričk. Prestrašila se je in jih začela iskati. Človek je

veveričke doma nahranil in jih vrnil v njihovo hiško. Od daleč je opazoval,

če jih je mamica našla.

Amalija Radić

Punčka s semeni

Punčka je vzela lonček. Noter je natresla zemljo. Vanjo je nato dala

semena. Opazovala je, kaj se bo zgodilo. Vsak dan je zalivala zemljo in

semena. Zrasla je lepa roža.

Zala Pavuna, Žan Podlogar, Tej Tivadar

4


Mišek

Mišek je šel na igrišče. Videl je igrala. Usedel se je na gugalnico. Prišel je

še kuža in sedel k mišku. Malo kasneje se jima je pridružil medo. Mišek je

rekel: "Ali gre lahko eden od vaju dol?" Kuža in medo ga nista poslušala

in sta se še naprej skupaj gugala. Mark Horvat, Amalija Radić

Muca in medved

Muca in medved sta delala snežaka. Ko sta ga naredila, sta bila zelo

vesela. Nato je posijalo sonce. Snežak se je počasi začel topiti. Bila sta

žalostna.

Nejc Okorn, Teja Močnik

Punčka in vaza

Punčka je na mizi zagledala vazo. Opazila je, da ni v vazi nič zraslo. Vanjo

je zato natresla semena. Zrasla je rožica. Teja Močnik, Vid Stojaković

Masa za piškote

Punčka je delala maso za piškote. Naredila je piškote. Zložila jih je v

posodo in dala peč. Pečene piškote je dala na krožnik. Začela je jesti.

Zala Pavuna

Pismo

Punčka je pisala pismo. Napisano pismo je dala v kuverto. Kuverto je

zalepila. Odnesla jo je v poštni nabiralnik.

Jasmina Velić

Punčka s konjem

Punčka je šla h konju. Prijela ga je za trak in ga odpeljala ven iz ograje.

Hotela je sedeti na njem. Ni bilo sedla. Šla je po sedlo in ga dala konju na

hrbet. Sedla je nanj in odšla jahat.

Nia Grm

Risar

Stric je narisal sonce. Nato je vzel še ostale barve in narisal še travo, rože

in oblak. Slika je bila končana.

Lovro Kralj

Kuža se igra

Teta je kužka peljala na travnik. Igrala sta se. Metala mu je frizbi. Kuža je

šel po frizbi in ga prinesel teti.

Amalija Radić

5


Umazan avto

Pred hišo je bil umazan avto. Mimo je prišla deklica. Šla je po vodo in

šampon. Očistila ga je. Avto je bil čist. Svetil se je. Lara Močnik

Kuža z dolgo dlako

Bil je kuža z zelo dolgo dlako. Šel je k frizerki. Postrigla ga je s škarjami

in mašinco. Ni mu bilo več vroče.

Špela Kolarič

Klovn

Fantek si je dal na majico pentljo, na obraz velik rdeč nos, na glavo lasuljo

in klobuk. Spremenil se je v klovna.

Gal Debeljak

Fantek se oblači

Fantek si je obul čevlje, se oblekel in si zapel bundo. Nato si je nadel še

šal, kapo in rokavice. Odšel je ven in naredil snežaka.

Sven Oliver Gavranović

Avion

Fantek je dobil avion. Začel ga je sestavljati. Ko je bil sestavljen, ga je šel

spuščat pred hišo.

Žan Podlogar

Klovn z balonom

Klovn je pihal balon. Iz balona je naredil ušesa in noge. Naredil je kužka.

Lara Stanić

Sladoled

Punčka je iz omare vzela kornet. V hladilnik je šla po sladoled. Na kornet

je dala dve kepici sladoleda. Vse je pojedla.

Aljaž Pavuna

Jajce

Enkrat je na travniku ležalo jajce. Počilo je na pol. Ven je prilezel majhen

ptiček.

Teja Močnik

VIR: www.pixabay.com

6


H krožku hodimo,

ker za pesmice prosimo,

jih beremo, učimo,

mamice razveselimo.

Učenci 1. razredov smo bili pri krožku Ujemi pesmico zelo kreativni. Izmislili

smo si čisto svoje pesmi in pesmice na temo jesen in zima.

Učiteljica Nina Ivančič

Listi padajo z dreves,

otroci se igrajo z njimi.

Teja Močnik, 1. C

Prišla je jesen.

Listi padajo z dreves

in plešejo.

So zeleni in rumeni

in oranžni in rjavi.

Jesen je lep čas,

ko padajo listi,

otroci se radi

igrajo z njimi.

Žalostni so,

ko jih ni več.

A dnevi so minili,

prišla je nazaj.

Eva Starič, 1. A

Nekega dne je prišel Božiček v vas

in je dal pod smreko darila.

Nato je prišel dan in

so se otroci zelo veselili,

ker so videli pod smreko darila.

Sven Oliver Gavranović, 1. C

Božiček je prišel v mesto.

Dal nam je darila.

Skupaj smo ga imeli radi,

ker je poseben Božiček.

Eva Starič, 1. A

Jesen je prišla,

vsi se igrajo z listi,

več listkov pada z dreves,

bolj se otroci igrajo z njimi.

Enkrat pa, ko prišla na vrsto je zima,

listkov ni bilo več.

Otroci so bili žalostni,

ker ni bilo več jih.

Ko so vsi meseci minili,

so se vsi igrali spet.

Asja Leban, 1. A

Listki, listi padajo,

otroci so žalostni.

En otrok pride

in ga poboža

in reče:

"Drevešček, drevešček."

In drevešček zraste.

Lara Močnik, 1. C

7


Božiček deli darila.

Zelo utrujen je,

ker vsakemu da darila.

Vedno bolj utrujen je,

ker mu zmanjka daril.

Mora po nova.

In ko se vrne na pot,

spet otroci so veseli daril.

Asja Leban, 1. A

Prišla je jesen.

Listki so padali na tla.

Ko so prišli otroci ven

iz svojih hiš,

so bili veseli,

ker je prišla jesen.

Eva Remic, 1. A

IZDELAVA EKO TRAJNOSTNIH VREČK

IZ ODPADNEGA BLAGA

V sredo, 20. 11. 2019, smo pri pouku gospodinjstva v 6. C razredu gostili

obisk s Komunale. Iz odpadnega materiala (blaga, gumbov, vrvic, bleščic,

lepila, nalepk …) smo izdelali vrečke za večkratno uporabo.

Vtisi učencev so naslednji:

Ko smo izdelovali vrečke iz odpadnega materiala,

sem se zabavala. Veliko smo rezali, okraševali in

lepili. Všeč mi je bilo tudi to, da smo si med seboj

pomagali. Še velikokrat bom kaj takega izdelala.

Maja Miljuš

Ko smo izdelovali vrečke, sem se dobro počutil.

Luka Rogale

Bilo je zelo dobro. Vesela sem, da imam vrečko in

da ne onesnažujem okolja. Jasmina Mušič

Bilo je super! Bor Potisk

Bilo je zelo mavrično in zabavno. Vrečka je bila zelo

dobra ideja. Všeč mi je, ker smo si lahko med seboj

pomagali. Tudi doma sem si naredila vrečko iz

odpadnega materiala. Priporočam! Andrea Panić

Foto: Neža Sedej

8


Zelo je bilo zabavno in sem bil

vesel, ker ni bilo pouka.

Nik Stekić

Bilo je zelo v redu. Vesela sem,

ker sem naredila lepo vrečko.

Gospe iz komunale so prišle in

so bile zelo prijazne.

Tia Paić

Foto: Neža Sedej

Bilo je zelo dobro in vesela sem, da sem ohranila okolje čisto in nisem

uporabila plastičnih vrečk za v trgovino. Evelin Vukalić

Naredi si še ti eno, da okolje bo zeleno!

Iva Žganjar, Nejc Repar in Klara Ivezić

Foto: Neža Sedej

9


UČITELJICE

UČITELJICA je malo drugačna in zabavna slikanica avtorice Susanne Mattiangeli

in ilustratorke Chiare Cerrer, ki prihajata iz Italije.

Je zanimiv in razposajen portret učiteljic z zanimivimi in posebnimi ilustracijami.

Če jo preberete, boste v njej gotovo našli tudi svojo. ☺

Nekaj utrinkov iz knjige …

Vsaka učiteljica ima sprednji in zadnji

del, nad njo je strop ali nebo, okoli nje pa

otroci, ki stojijo ali sedijo ali sledijo.

Poznamo velike in majhne učiteljice, pa

polovične in tiste, ki štejejo za dva …

ampak ne v cm in kg. Učiteljice so temne

in svetle, gladke in gubaste, kariraste,

vzorčaste ali enobarvne. Pod obleko je

učiteljica popolnoma gola. Učiteljica je

včasih tudi učitelj. Tudi on je različnih

oblik, barv in velikosti. Tudi on se oblači

in slači. Znotraj učiteljic so črke in

besede, urniki, reke in gore, računi in

pravljice ter še mnogo drugega, kar se

počasi seli v otroke. Lahko govorijo s

kretnjami, z znamenji ali s petjem,

nekatere igrajo na inštrumente, druge

plešejo in telovadijo. Nekatere molčijo in

pustijo govoriti otrokom, ene so vedno vesele, druge pa jezne. Tudi one včasih

odidejo iz šole. In potujejo s kolesom, z jadrnico, avtom ali motorjem. Tu in tam

tudi letijo. Prej ali slej pa se vedno vrnejo nazaj.

Kaj so o učiteljicah povedali NMK-jevci? Kako jih vidijo, slišijo in čutijo?

Na kakšna razmišljanja nas je napeljala knjiga?

Velike učiteljice so tiste, ki imajo avtoriteto, ne ustrahujejo in ne podkupujejo

učencev, da jih poslušajo. Ne grozijo z ocenami in s tem, da jih bodo poslale k

ravnatelju ali da bodo dobili opomin.

Luka Nikola Hribar, Tijan Atlija

10


Gol, pa čeprav popolnoma oblečen, si takrat, ko si pred nekom iskren, ko si

upaš spregovoriti o svojih strahovih in skritih mislih.

Neli Horvat, Timotej Padovac, Luka Nikola Hribar

Naše učiteljice so večinoma dobre volje, le če jih preveč razjezimo (res samo

včasih), tudi ponorijo in kričijo. Kadar je učiteljica jezna, se vse ustavi. Šele, ko

se spet umiri, vse znova deluje.

Gregor Žagar, Eva Kuk, Timotej Padovac

Učiteljice velikokrat povejo kaj modrega, poučnega ali zabavnega, kar nam

nariše nasmeh na obrazu, nekaj, o čemer razmišljamo še po koncu pouka ali si

bomo za zmeraj zapomnili.

NMK-jevci

Foto: Alenka Vilicer

11


NMK v 2. razredu

V novembru smo pri urah NMK-ja v 2. razredu brali knjigo

Pajkodlak in Kresnica, ki jo je napisala slovenska pisateljica

Simona Kopinšek. Čudovite ilustracije pa je prispevala Kristina

Krhin.

Mala Kresnica leti skozi tih nočni gozd, očarana nad svojo

zeleno lučko, ko se naenkrat zaplete v gosto mrežo Pajkodlaka. Kaj bo storila? Se

bo uspela izmuzniti iz okovov velikega Pajkodlaka? Trepetamo v pričakovanju

njenega konca. Pa bo to res njen konec? Ali pa se najde nekdo, ki bo pogumnejši

in močnejši od dlakave gozdne pošasti, in bo pomagal nesrečni Kresnici?

Brali in ustvarjali smo:

MIJA, NIA, JANI, EMA, ERMIRA, AJDIN, TRISTAN, JAKOB, JAKA, LUNA, ŽAK,

NATALIJA, KAJA, ROSA, NIKO, TJAŠA

Foto: Evelin Malnar

12


TUKAJ SEM

Sem tukaj, pa me ne vidiš,

govorim, pa me ne slišiš,

želim se te dotakniti,

pa se te ne morem.

Zakaj?

Kje sem?

Ne vem.

Vem, da bom vedno tukaj s tabo,

z vami, z ljudmi, ki ste me ljubili

in me ljubite, ki ste se zame trudili

in se trudite ohraniti spomin

na trenutke in občutke,

ki smo jih delili.

Ne jokaj, ker me to boli

in nič ne spremeni.

Pridi k meni, z nasmehom,

ki sva ga delila,

in spominom,

ki sem ga zapustila.

Moj smeh naj odmeva ti v ušesu,

moja ljubezen pa naj greje te po telesu.

Odšla sem, vendar tukaj sem,

in ostala bom, če zares me ljubiš,

in me v spominu ne izgubiš.

Ne potrebujem tvojega obžalovanja,

potrebujem tvoj smeh

in tvoja nadaljevanja.

Rada te imam in vedno bom s tabo.

Čakala te bom,

dokler naključje ne poračuna s tabo.

SE VIDIMO!

Lana Pečnik, 9. B

13


Leto je naokrog in pred vami je še zadnja številka časopisa v letu 2019. V tem času ste samo

od naju dobili nasvete za kar 40 knjig in upava, da ste našli vsaj kakšno, ki vam je bila všeč.

Sedaj pa vam bova predstavili še zadnje štiri knjige, ki sva jih izbrali za to koledarsko leto.

Potrudili se bova, do bodo čim bolj vesele, kot se spodobi za veseli december. Sedaj pa dosti

nakladanja, raje se posvetimo knjigam.

Knjiga, ki bo bolj všeč mlajšim bralcem, nosi naslov ATI V ZAGATI in je delo

pisatelja Davida Williamsa. Avtorja mogoče že poznate, saj sva predstavili

že tri njegove knjige (Brezupno obupni otroci). Kot ste že lahko ugotovili,

imajo vse njegove knjige hudomušen slog pisanja in so opremljene z veliko

sličicami. Pa tudi ta knjiga ni izjema. Zgodba govori o Franciju in njegovem

očetu Dragu. Imata se zelo rada in tako prebrodita vse težave, ki jima jih je

pripravilo življenje (in jih nikakor ni malo). Vas zanima, kakšne so te

preizkušnje? Brez skrbi, knjiga vas že čaka v šolski knjižnici.

Bolj fantovska knjiga je ta mesec ZGODBA TOMA BRENNANA avtorice J.

C. Burke. Življenje Toma Brennana se vrti okoli športa in prijateljev, vse

dokler bratovo neprimerno obnašanje ne spremeni življenja celotni družini.

Tomov starejši brat pri vožnji zaradi pitja alkohola povzroči smrt dveh

prijateljev, eden pa postane invalid. Tomov svet se podre, saj gre Daniel v

zapor, Brennanovi pa so prisiljeni zapustiti domači kraj. Začeti na novo se

zdi Tomu in sestri Kylie nemogoče, saj mama sploh ne vstane iz postelje in

oče družino še komajda rešuje. Ljudje pa so v novem okolju prijaznejši in s

pomočjo ragbija ter prve ljubezni se Tomu uspe rešiti iz temnega brezna …

Tu pa je še dekliška knjiga meseca: JOJ, KAKO MI JE VŠEČ pisateljice

Thalie Kalkipsakis. Phoebe skriva bolečino, o kateri se sošolcem niti ne sanja

– kako je, če ti bolezen nenadoma ukrade mamo. Ko zbere pogum in na

govornem nastopu iskreno spregovori o boleči temi, sošolci umolknejo. Je

naredila veliko napako? Kje pa! Phoebe je pravkar doživela, kako je, če

zmoreš pritegniti pozornost ljudi z nečim pomembnim. Njen nastop ima

nepričakovan odziv – Jagath, zadržani simpatični sošolec indijskih korenin, jo

povabi, da bi se pridružila njihovi mali debatni skupini. Toda Phoebe se boji,

da se bo osramotila, ker so v debatni skupini le najpametnejši učenci. Po

drugi strani pa ji je Jagath že dolgo všeč in bi se v pogovoru lahko bolje spoznala ...

Še zadnja super knjiga, ki je ta mesec dobila prostor v najinem prispevku, je

delo priljubljenega pisatelja Johna Greena NESKONČEN STOLP ŽELV.

Šestnajstletna Aza nima nobenega namena raziskovati skrivnostne smrti

milijarderja Russlla Picketta, a v igri je bogata nagrada v vrednosti sto tisoč

dolarjev in njena najboljša, neustrašna in čudovita prijateljica Daisy si res

želi rešiti primer. Aza se trudi. Poskuša biti dobra hčerka, dobra prijateljica,

učenka, punca in celo dobra detektivka, hkrati pa preživeti v vse bolj težavni

spirali lastnih misli in razmišljanj. Ko se zdi, da gre vse samo še navzdol, se

vendarle pojavi upanje …

Tako, to so bile štiri knjige, ki sva jih izbrali za ta praznični mesec. Sedaj pa vama samo še

želiva, da preživite počitnice kar se da lepo, med njimi storite kaj dobrega in preživite zadnje

letošnje dni v družbi prijateljev ter družine. V novem letu pa vam želiva veliko sreče, zdravja

in miru. Uživajte in se beremo naslednje leto, skupaj novim ciljem naproti. SREČNO!

HANA PREBILIČ (9. A) in ENEJA PIRC (9. B)

14


DAS SCHÖNSTE DEUTSCHE WORT

Regenbogen Liebe treu feiern Buch

Weihnachten

Segel

HONIG

Schmetterling

Meer

Motorrad

Pripravili učenci izbirnega predmeta nemščina, 9. razred.

My favourite sport is tennis. Neli Horvat

My favourite sport is swimming. Eva Kuk

I like dancing. Tia Bartol

My favourite sport is swimming. Timotei Patafta

I play football. Andraž Hođaj

My favourite sport is football. Gal Arko

My favourite sport is basketball. Adnan Beganović

My favourite sports are volleyball and swimming. Eva Gabrovšek

My favourite sport is swimming. Aljaž Kersnič

My favourite sport is basketball. Vid Levstik

I love basketball. Tej Vidmar

My favourite sport is football. Aleksander Panić

My best sport is flag football. Rok Jalovec Pertot

My favourite sport is flag football. Tjaš Tomc

S 5. RAZREDOM pripravila: učiteljica Jasmina Čajo

15


TEHNIČNI DAN – izdelki za bazar

5. december je dan, ki budi pričakovanje in

upanje v srcih mnogih otrok. Dan, ko nas

obišče Miklavž in otroke razveseli s svojimi

darovi. In v tem veselem vzdušju upanja in

obdarovanja je potekal tudi naš tehnični dan,

ki bi ga res lahko poimenovali Vsi za enega,

eden za vse! Kajti že 14. leto zapored poteka

na šoli dan, na katerem učenci in učitelji

izdelujemo izdelke, ki jih bomo prodajali na

šolskem bazarju. Ves zaslužek od prodaje

izdelkov je namenjen šolskemu skladu – to je

učencem naše šole – za nabavo šolskih

pripomočkov in družabnih iger, za pomoč pri

plačilu šole v naravi ali za razne vstopnine in

tudi za nagradne izlete (prevoz, vstopnina).

Letošnji vodji in organizatorki šolskega

bazarja sta učiteljici Urška Rupnik in Anda

Jambrovič, ki sta poskrbeli za nabavo

materialov po delavnicah ter urejali in

usklajevali vse potrebno za izvedbo

samega bazarja, ki je bil v ponedeljek, 16.

12. 2019, z začetkom ob 17. uri na OŠ

Zbora odposlancev v Gaju.

In kaj lepega je nastajalo – in seveda

nastalo – v delavnicah, ki so jih vodili

učitelji naše šole? Malo smo pokukali po

razredih in imeli smo kaj videti: tu se je

rezalo, barvalo, lepilo, tehtalo, mesilo,

peklo, šivalo, risalo … Tako so nastali

izdelki, od katerih jih je veliko končalo na naših stojnicah in ki bodo

polepšali praznično vzdušje veliko ljudem.

V četrtih in petih razredih so izdelovali angelčke, barvali deščice in nanje

risali smrečice, krasili lesene škatlice presenečenj, izdelovali lesene

okraske in tablice. Učenci od 6. do 9. razreda pa so pekli dišeče piškote,

16


izdelovali zanimive venčke in lovilce sanj, nastajale so smrekice iz

makaronov in kavnih zrn, ustvarjali so angelčke iz flisa in papirja, krasili

borove storže, iz smrekovih pa so delali sovice, a ni manjkalo niti snežink

in snežakov vseh vrst ter palčkov.

Pravijo, da so taki izdelki najlepši, ker so narejeni s srcem in ker so se

zanje potrudili otroci.

Prispevek s fotografijami pripravila učiteljica Jadranka Zekić z učenkami

novinarske delavnice: Tanja Horvat, Kaja Kure, Nina Mujanović, Eva

Prebilič in Lea Stanić

17


ZAKAJ IMAMO RADI DECEMBER?

Na anketno vprašanje odgovarjajo učenci 8. razredov:

• Rada ga imam, ker imamo takrat počitnice.

• Zaradi daril, zabave, ker sem z družino in s prijatelji ter sem

lahko z nekom, ki mi pomeni vse na svetu.

• Ker je v decembru odprto drsališče, dobim darila za božič in

pada sneg.

• December imam rada, ker sneži, imamo lepo okolico,

okrašeno z lučkami in za božič dobimo darila.

• Ker lahko takrat jem odojka, janjca ...

• Ne maram ga, ker je več testov kot dni v tem mesecu.

• Zaradi božične večerje in Božička.

• Decembra imam rojstni dan.

VABILO NA ŠOLSKI PLES

PLESALA

STA,

KOT BI

JU NOSIL

VIHAR ...

F. Prešeren:

Povodni mož

18


V ponedeljek, 3. 12. 2019, smo se udeležili področnega tekmovanja v košarki, ki

je potekalo v Velikih Laščah. Na tekmovanju je sodelovalo šest osnovnih šol. Naši

učenci so dobili v predtekmovanju ekipo OŠ Brinje iz Grosuplja. Tekmovanje

poteka po sistemu tri tretjine. Prvo tretjino igra ekipa A, drugo tretjino ekipa B,

zadnjo tretjino pa najboljši učenci iz ekipe A in B. Prvo tretjino smo začeli zelo

uspešno in si priigrali nekaj košev prednosti, druga ekipa je bila malo slabša, tako

da smo pozitivno razliko izgubili. Na koncu v tretji tretjini pa je nastopila naša

najboljša ekipa in prepričljivo slavila uspeh z rezultatom 53 : 39. S tem smo se

uvrstili v finale za boj za prva tri mesta. Za nasprotnika smo dobili ekipo OŠ

Primoža Trubarja iz Velikih Lašč, ki je veljala za favorita tekmovanja. Tudi ta

tekma je bila polna preobratov in napeta do zadnje sekunde. Zopet je začela

ekipa A in si priigrala nekaj košev prednosti. Druga ekipa je to prednost izgubila.

V zadnji tretjini pa je naša najboljša ekipa pod vodstvom Aleja Kumpa pokazala

vso borbenost in požrtvovalnost. Do zadnje sekunde smo se izmenjavali v

vodstvu rezultata. Proti koncu tekme je bil storjen prekršek nad našim najboljšim

igralcem Alejem, ki je uspešno izvedel dva prosta meta. Nasprotniku je

zmanjkalo časa za uspešen zaključek napada. Tako smo slavili zmago za dva koša,

ki sta nam prinesla zaslužen uspeh z rezultatom 41 : 39. Zadnjo tekmo smo

odigrali z OŠ Brezovica, ki se je odvila podobno kot prejšnja. Razigrali so se tudi

ostali igralci in na koncu smo zopet slavili zmago z rezultatom 46 : 44. Vsi učenci

so pokazali srčnost in borbenost do zadnje sekunde. Borili so se za vsako žogo.

Ta skupinski duh nam je prinesel uvrstitev na četrtfinalno državno tekmovanje v

košarki, kar je daleč največji uspeh naših učencev v zadnjem desetletju.

Vodja ekipe: Franc Valda

Foto: Bojan Novak

19


V sredo, 11. 12. 2019, je v športnem domu Gaj potekalo medobčinsko

prvenstvo v namiznem tenisu – posamično. Iz naše šole se je tekmovanja

udeležilo devet učencev in učenk. V kategoriji dečki 1.– 5. razreda je

Luka Šolaja dosegel 1. mesto, Juš Kovačič 2. mesto in Davo Jerbič 4.

mesto. V kategoriji deklet 1.– 5. razreda je Eva Gabrovšek dosegla 3.

mesto.

Osnovno šolo Zbora odposlancev so na tem tekmovanju zastopali še:

Alen Jurič Tumorat, Meta Štimec, Ajna Zahirović, Mija Okorn, Hana

Resman, Bine Zupanič, Nal Arko, Aljaž Hočevar, Bastjan Grgorič, Luka

Rogale, Neja Pavuna, Mila Šteblaj, Iva Žgajnar, Amina Grbić in Eva

Prebilič.

Foto: Sašo Mrnjec

V petek, 6. 12. 2019, je v športni dvorani potekalo medobčinsko prvenstvo

v odbojki za fante in dekleta. Tako moška kot ženska ekipa OŠ Zbora

odposlancev sta zasedli 1. mesti in se tako uvrstili na področno prvenstvo

v odbojki, ki bo v mesecu januarju na Brezovici.

V moški odbojkarski ekipi so za OŠ Zbora odposlancev igrali: Rok

Drobnič, Matevž Curl, Mark Božič, Peter Knavs, Nejc Levstik, Jan Rifelj,

Ian Rus, Enej Kranjc, Davo Jerbič, Tian Berdavs in Alej Kump. V ženski

odbojkarski ekipi pa so igrale: Anja Ožura, Neža Zupanič, Nika Lenassi,

Ema Nuhanović, Manca Kranjc, Sara Majcen, Lina Adamič, Neža Adamič,

Špela Rijavec, Ava Manja Ruparčič.

20


V sredo, 11. 12. 2019, je šlo 15 učencev naše šole na ogled odbojkarske

tekme ACH VOLLEY proti KUZBASS KEMEROVO iz Rusije. Tekma se je

odvijala v ljubljanski Hali Tivoli, kamor smo se iz Kočevja odpravili ob

16.00 uri. V Halo Tivoli smo prispeli ob 17.30 uri, kar je bilo ravno dovolj

zgodaj, da smo dobili dobra sedišča na tribuni, se udobno namestili in

nestrpno pričakovali odbojkarski spektakel, ki se je pričel ob 18.00 uri.

Najprej je ACH VOLLEY povedel z 2 : 0 v nizih, a so gostje iz Rusije

izenačili na 2 : 2. Domačini so nato, ob glasni podpori nas navijačev s

polne tribune, tekmo zmagali z rezultatom 3 : 2. Vzdušje v dvorani ob

zmagoslavju, pa tudi sicer skozi celo tekmo, je res težko opisati z

besedami. Po tekmi je sledil še obisk McDonaldsa in nato povratek v

Kočevje okoli 23.00 ure.

Sašo Mrnjec

Foto: Sašo Mrnjec

21


Zjutraj, 10. 12. 2019, smo vsi neučakani

čakali, da nas avtobus odpelje do težko

pričakovanih Čateških toplic. Pred hotelom

smo vzeli vsak svoj kovček in odšli v svoje

sobe. Potem smo si razpakirali stvari in že

nestrpno pričakovali bazene. Ker je bil lep

sončen dan, smo se pred kosilom sprehodili

okoli jezera in indijanske vasi ter si

ogledali okolico. Dobili smo zelo dobro

kosilo, potem pa hitro smuknili v kopalke. Pika na i so seveda bazeni in

tobogani. Med testiranjem učencev je bilo iz vode slišati: »To je moj

najlepši in najboljši dan. Čateške so zakon!«

Več o tem, kaj se je dogajalo v dnevih, ki so sledili, pa povedo zapisi otrok:

Všeč mi je bilo, ko smo šli po toboganih, plavali v bazenih in ko je padal

sneg. (Kaja, 3. A)

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili v bazenih in pri gusarski ladji. (Enej

Bor, 3. A)

Všeč mi je bilo, ko smo si lahko hodili na obisk, ko smo plavali, da smo

se naučili preval v vodi, ko smo se spuščali po toboganih in ko smo

videli labode ter hiške na vodi. (Iva Nina, 3. A)

V bazenu sem našel gumijasto račko. Skupaj z Juretom sem se spuščal

po toboganu. (Jakob, 3. A)

Najbolj mi je bilo všeč, ko sem se kopala v bazenu, ko sem se

potapljala, družila s prijatelji in spuščala po toboganih. (Mia, 3. A)

Najbolj so mi bili všeč tobogani in tudi ko smo se s prijatelji igrali v sobi.

(Daniel, 3. B)

Všeč so mi bili tobogani in ko smo se igrali povodnega moža. Ko so prišli

fantje, smo se igrali smešnice. (Laurin, 3. B)

Meni je bilo lepo, ko smo se spuščali po toboganu in tudi hrana je bila

zelo dobra. (Ula, 3. B)

Najbolj mi je bilo všeč surfanje. (Luka, 3. B)

22


Najbolj mi je bilo všeč, ko smo pojedli, malo počakali in se šli kopat in da

smo imeli sobo številka 203. (Miha, 3. C)

Ko smo se kopali, gledali tekmo na TV in gusarske ladje. (Mark K., 3. C)

Najbolj mi je bilo všeč, kadar smo plavali. (Neža, 3. C)

Ko smo šli na tobogane. (Ula, 3. C)

Meni je bilo všeč, ko sem šla spat v drugo sobo. (Valentina G., 3. C)

Ko smo šli na sprehode. (Maja, 3. C)

V Čateških toplicah sem si zapomnila, da moramo pravilno plavati. In da

vsak razred deli svoje stvari. (Leona, 3. D)

Spali smo v hotelu v svojih sobah. Imeli smo zelo dober zajtrk, potem

smo plavali, bili na toboganih. Jedli smo tudi pico. (Lan, 3. D)

Najbolj sem si zapomnila, ko smo šli na sprehod. Zelo so mi bile všeč

slike, ki so visele v prostoru, kjer smo se zbirali za skupne dejavnosti.

(Maja, 3. D)

Čateške toplice sem si zapomnila po toboganih in po valovih v bazenu.

In tudi hotel je bil lep. (Uma, 3. D)

Čateške toplice sem si zapomnil tako, da imajo dobre bazene in zelo

dobre postelje. (Matevž, 3. D)

Najbolj všeč mi je bil zelen tobogan in pa palačinke za zajtrk. (Taj, 3. D)

Foto: Katja Gole Pucelj

23


ŠOLA V NARAVI 8. R – CŠOD GORENJE

Kočno je prišel na vrsto tudi ponedeljek, ki smo se ga vsi veselili. Bil je namreč

čas za odhod v šolo v naravi. Po prihodu v CŠOD smo se namestili v sobah, kmalu

pa so kuharice za nas pripravile kosilo. Kot se spodobi za prvi dan, smo odšli na

spoznavni sprehod po okolici ter obiskali farmo jelenov. Ko se je začelo temniti,

pa nas je na naše veselje pregnal dež. Dan smo zato po večerji zaključili z

igranjem družabnih iger ter se preizkusili v cirkuških igrah. Razdelili smo se v tri

skupine, v katerih smo v naslednjih dneh preživljali dopoldanske in popoldanske

aktivnosti. Vsako jutro smo se ob opazovanju

sončnega vzhoda polni energije podali na jutranji

sprehod skozi idilično pohorsko vasico, po

katerem se je prav prilegel dober zajtrk. Po zajtrku

nas je čakal najbolj naporen del dneva –

pospravljanje sob. Sledile so dopoldanske

aktivnosti – ena skupina je spoznavala gozd na

Pohorju, druga se s pomočjo kompasa in karte orientirala v naravi, tretja pa

spoznavala zdravilne in uporabne rastline ter pripravila zdrave namaze. Po kosilu

in športnih igrah smo se zopet razdelili v skupine. Preizkusili in pomerili smo se

v lokostrelstvu, športnem plezanju po umetni steni – tukaj je res visoka – ter

nekateri tudi po vrvi. Naučili smo se tudi pravilno postaviti in zakuriti ogenj, za

konec pa smo si spekli še kruh in jabolka. Ugotovili smo, da je to nekaj res

dobrega. Tudi po večerji smo se družili skupaj, vsak dan je bilo drugače. Odšli

smo na nočni sprehod s svetilkami, razreda sta se med seboj pomerila v odbojki,

za četrtkov večer pa smo prihranili ples. V petek nas je čakala še zadnja naloga.

Skupine so se med seboj pomerile v orientaciji. Zmagala je ekipa, ki je najhitreje

prispela na cilj in opravila vse naloge. Naš čas v Gorenju nad Zrečami je hitro

minil, komaj čakamo naslednjo šolo v naravi. Ugotovili pa smo, da nam je brez

telefonov lahko prav super.

Nadja Oberstar

Foto: Nadja Oberstar

24


PRVI SNEG

Padaj, padaj prvi sneg

in mi pobeli tisti breg!

Tam se bom sankal, smučal

in bele kepe lučal.

Padaj, padaj prvi sneg

in pobeli kar cel svet!

Vsi bomo v beli svet

strmeli in kot ptički

vesele božične pesmi peli.

Matic Rogale, 7. B

Na nebu vse polno sivih oblakov,

združi se v četo velikih snežakov.

Sliši se močno hrumenje,

bobnenje,

na zemljo poslali so

močno sneženje.

Bele snežinke po nebu lete,

se tiho in nežno

na zemljo spuste.

Prvi sneg v soncu se sveti –

kako lepo je prvi sneg imeti!

Veselje in srečo otrokom prinese,

staršem pa vse skrbi odnese.

Mia Šarić, 7. B

Z oblakov na breg pada bel sneg.

Že vrisk otrok odmeva z dvorišča,

zapustili so topla ognjišča.

Velika kepa se že kotali,

saj vsak snežaka narediti želi!

Na glavi lonec,

metla v rokah,

veseli smo vsi,

saj naš snežak že stoji.

Lija Resnik, 7. B

25


In se je – iskrilo, namreč – že ves december; v ponedeljek, 16. 12. 2019,

pa še posebno, saj je na naši šoli Zbora odposlancev potekal 14. božičnonovoletni

bazar, ki so ga pod vodstvom učiteljic Urške Rupnik in Ande

Jambrovič pripravili in izpeljali učitelji ter učenci naše šole. Že na začetku

smo povprašali učiteljici Urško in Ando, kaj je namen oz. kaj je smisel take

prireditve. Povedali sta naslednje:

»Bazar je pomemben za celo šolo, ker je to druženje učencev in učiteljev,

saj na tehničnem dnevu v decembru skupaj ustvarjamo izdelke, ki so

kasneje primerni za prostovoljno zbiranje prispevkov na šolskem bazarju.

Potrebno je veliko potrpežljivosti, natančnosti in spretnosti, da nastanejo

dobri izdelki. Ideje oz. pobudo, kaj bodo v razredih izdelovali, po navadi

damo učitelji, včasih tudi učenci; pomagamo pa si z raznimi revijami in

spletnimi stranmi, pa tudi s kakšnim nasvetom. Najpomembnejša stvar

božično-novoletnega bazarja pa je dobrodelnost, saj učenci z izdelki, ki

so jih ustvarili, zbirajo prostovoljne prispevke. Lani smo zbrali okoli tisoč

evrov prostovoljnih prispevkov, letos pa upava, da bo ravno tako. Ves tako

zbran denar je namenjen šolskemu skladu – to je učencem naše šole –

za nabavo šolskih pripomočkov in družabnih iger, za pomoč učencem pri

plačilu šole v naravi ali za razne vstopnine in tudi za nagradne izlete

(prevoz, vstopnina). Zato smo veseli vsakega prispevka. Ob takem delu

učenci začutijo dobrodelno noto, zavejo se, da lahko vsak s svojim delom

prispeva za skupnost, ki ji pripada.Tretja pomembna stvar pa je nastop

velikega števila učencev na slavnostni prireditvi. Nastopajo učenci od 1.

do 9. razreda, naši pevski zbori, tudi učiteljski.

Foto: Maja Gole Premrl

26


Učenci komaj čakajo, da se lahko z deklamacijo, igro, petjem ali igranjem

na instrument pokažejo svojim staršem, babicam in dedkom. Učitelji in

učenci se vedno potrudimo, da je naša šola v tem času videti praznična,

in všeč nam je naslov celotne prireditve Naj se iskri!, saj je lepo, ko v

zimsko temo zasvetijo drobne lučke.«

Naslov celotne prireditve Naj se iskri! govori sam zase. In da – naj se

iskrijo lučke in naj preženejo to zimsko decembrsko temo! Ampak naj se

iskrijo lučke tudi v naših srcih, v naših očeh in naših objemih. In ne

skoparimo z njimi. Saj veste – objemčkov ni nikoli preveč in tudi dobrih

želja nikoli dovolj. Zato: en velik objem in naj se vam želje izpolnijo.

Jadranka Zekić

Foto: Maja Gole Premrl

27


Mesec december v boju za odposlančka ni prinesel nekih velikih

pretresov, saj so bili učenci en teden v šoli v naravi in je tako mesec

minil brez dodatnih nalog. Nalogo, ki je bila predvidena za ta mesec,

bomo prenesli v mesec januar. Torej naloga za januar se glasi: K

naključni uri bodo učenci 9. razreda prinesli vprašanje in ga dali enemu

učencu, ki bo moral sam odgovoriti na to vprašanje. Enako vprašanje

bo v obeh razredih. Za vsak pravilni odgovor prejme razred 5 točk. Če

pravilno odgovori le en razred, dobi le-ta 10 točk. Koliko bo vprašanj?

Nihče ne ve! Pustite se presenetiti. Bo pa na koncu eno vprašanje, na

katero boste odgovarjali skupaj, in bo pravilni odgovor vreden 50 točk.

Po pregledu neopravljenih domačih nalog v mesecu decembru se je bolje odrezal 8. A, ki je bil

brez nalog 68-krat, dočim je bil 8. B brez nalog 98-krat. Neopravičenih ur pa ni bilo. Rezultat

se je obrnil in sedaj vodi 8. A z rezultatom 510 : 502. Veliko sreče in znanja pri odgovarjanju

in naj bo tempo delanja domačih nalog takšen kot v decembru. Odposlanček čaka na

zmagovalce.

Klemen Kovačič

MOŽGANSKI LABIRINT V TELOVADNICI

Možganski labirint je del kviza Male sive celice,

na katerega se skozi celotno leto pripravljamo

tudi na naši šoli. Bistvo te igre je, da mora en

tekmovalec z zavezanimi očmi v labirintu

pobrati čim več črk v določenem času, pri tem

pa ga z navodili usmerjata dva njegova

pomočnika. Ko čas poteče, je potrebno iz

pobranih črk sestaviti najdaljšo možno besedo.

Možnih črk je 8. Ko se v takšni igri poskusiš,

ugotoviš troje. Prvič, biti brez vida in slediti

navodilom ni enostavno. Drugič, dajati

smiselna in konkretna navodila ter pod

časovnim pritiskom ločiti med levo in desno stranjo, tudi ni lahko. Kot tretjič pa te čaka še

sestavljanje besede iz »razmetanih črk«, če imaš to srečo, da je bilo pobranih vseh 8 črk.

Pripomore pa vse skupaj k razvoju več področij in še zabavno je. Zato smo s šestošolci na

zadnji decembrski termin MSC v letu 2019 odšli v našo malo telovadnico, postavili svoj labirint

iz vseh pripomočkov, ki smo jih našli, skrili črke, si zavezali oči in se lotili iskanja. Vsem je šlo

zelo dobro. Labirint sicer ni dolgo zdržal v svoji prvotni obliki, se pa je smeh razlegal po celi

dvorani in brez težav lahko rečemo, da smo uspešno zaključili z Malimi sivimi celicami za leto

2019. Se že veselimo 2020. Da pa se lahko v sestavljanju besede preizkusiš tudi ti, dragi

bralec/bralka, pa poskusi sestaviti besedo v osnovni obliki (brez imen, kratic, sklanjanja, v

ednini …) iz naslednjih črk: M E N K S Š A E. SREČNO!

Besedilo in foto: Peter Gradišar

28


UČENCI SPRAŠUJEJO, RAVNATELJ ODGOVARJA

Pa smo že skoraj na koncu leta 2019. Upam, da ste v letu, ki se poslavlja,

doživeli kopico zanimivih stvari, na katere se boste z veseljem spominjali.

Večinoma vsak od nas pa gotovo že razmišlja, kako bo preživel proste

dni, kje bo pričakal najdaljšo noč v letu, katere prijatelje bo imel ob sebi.

Preden se poslovimo za celih 12 dni, pa sem dolžan odgovore na

naslednja vprašanja, ki sem jih prejel v skrinjicah.

3. A je tokrat postavil tri vprašanja: Ali imate radi nogomet?

To je šport, ki je z naskokom najbolj priljubljen na svetu. O nogometu se

govori povsod, nanj se spoznajo vsi. Tudi dekleta znajo o njem povedati

marsikaj in si rada ogledajo nogometaše, če že ne igro☺. Ti so gotovo

najbolj znane osebnosti po svetu. Po tem prekašajo vse, da ne govorimo

o denarju, ki ga služijo. Seveda imam tudi sam rad nogomet, a so me

ravno vsi ti nenormalni zaslužki, prestopi igralcev in podobne stvari začeli

od njega odvračati. Prav zaradi tega izredno podpiram zamisel in cilj

našega gotovo v svetu najbolj poznanega Slovenca, g. Aleksandra

Čeferina, predsednika UEFE, ki želi v svojem mandatu zmanjšati razlike

med najbolje in najslabše plačanimi igralci ter med najbolje in najslabše

plačanimi klubi. A ta pot bo še dolga in zahtevna, je pa nujna za dobrobit

športa.

Ali imate svoje delo radi?

Lepo je in željeno je, da ima človek svoje delo rad. Velikokrat slišite koga

govoriti, da mu je delo hobi. A to velja res za redke, predvsem tiste, ki ob

svojem delu ustvarjajo patentne izdelke oz. so izjemni strokovnjaki na

svojem področju ter ne padejo pod neke sistemske kalupe. Sam pravim,

da je vsako delo častno, da vsako delo nedvomno krepi človeka ter mu

daje tudi pomen in smisel … Le kaj bi, če nam ne bi bilo treba nič delati?

A mislite, da bi vam bilo lepo? Seveda je lepo občasno lenariti, a samo

zaradi tega, ker takrat telo počiva in se pripravlja na nove izzive. Sam

imam večinoma rad svoje delo, žal pa pridejo trenutki, ko mi je funkcija

ravnatelja, ki jo opravljam, težavna. Predvsem takrat, ko moram odločati

o neljubih zadevah, ko moram prevzemati odgovornost za stvari, na

katere sem opozarjal, pa niso bile postorjene, kot smo dogovorili. Seveda

potem sledijo posledice, ki nedvomno ne vplivajo na dobro počutje vseh.

29


Na splošno pa – da, zelo rad opravljam funkcijo ravnatelja. Predvsem

zato, ker lahko spreminjam veliko stvari in naredim veliko dobrega za

posameznega otroka, našo šolo in slovensko šolo nasploh. In dokler

imam veliko izzivov, bom tu, ko pa jih zmanjka, pa bom šel za novimi ...

Imate radi živali?

Zelo … Navado imamo, da z družino v vsakem evropskem mestu najprej

obiščemo njihov ZOO, občudujemo ponekod res eksotične živali in potem

seveda primerjamo. Sicer pa imam doma bernsko ovčarko in dve mački.

Dovolj, da je pestro.

Patricija in Marina iz 3. razreda pa sta se pritožili čez sošolca …

O imenih v časopisu ne morem pisati, je pa pri meni vse zapisano.

Obljubim vama, da se bom takoj oglasil pri sošolcu, o katerem sta pisali,

in preveril, kako zadeve stojijo. Pogovorili se bomo vsi skupaj in dogovorili

točno, kako ukrepati, če bi se dejanja ponovila. Vsekakor vama

zagotavljam, da se bo marsikaj spremenilo. Poklicani bodo starši, če bo

potrebno, pa še druge službe. Šola je prostor, kjer se morate vsi počutiti

varno in sprejeto ter ne bom nikoli dovolil, da bi se kdorkoli postavljal nad

kogarkoli.

Kaj si želite za novo leto?

Brez klasičnega zdravja in sreče seveda ne morem☺. Drugače pa si

želim, da bi znal odločno vztrajati pri stvareh, ki so pomembne, in bil

uspešen pri prepričevanju sodelavcev in odločevalcev zanje, ter da bi imel

dovolj modrosti, da bi hitro ločil

nepomembne stvari ter »tatove časa in

energije« ter se z njimi ne bi ukvarjal.

Peter Pirc, ravnatelj

Foto z bazarja: Maja Gole Premrl

30


USTVARJALCI ČASOPISA

Zala Pavuna Neža Sedej Vid Levstik

Amalija Radić Nik Stekić Tej Vidmar

Žan Podlogar Tia Paić Aleksander Panić

Tej Tivadar Evelin Vukalić Rok Jalovec Pertot

Mark Horvat Iva Žganjar Tjaš Tomc

Nejc Okorn Nejc Repar Jasmina Čajo

Teja Močnik Klara Ivezić Jadranka Zekić

Vid Stojaković Luka Nikola Hribar Tanja Horvat

Jasmina Velić Tijan Atlija Kaja Kure

Nia Grm Neli Horvat Nina Mujanović

Lara Močnik Timotej Padovac Eva Prebilič

Špela Kolarič Gregor Žagar Lea Stanić

Lara Močnik Eva Kuk učenci 8. razreda

Gal Debeljak Alenka Vilicer Franc Valda

Sven O. Gavranović učenci NMK, 2. razred Sašo Mrnjec

Lara Stanić Evelin Malnar učenci 3. razreda

Aljaž Pavuna Lana Pečnik Katja Gole Pucelj

Nina Ivančič Hana Prebilič Nadja Oberstar

Eva Starič Eneja Pirc Matic Rogale

Asja Leban Tia Bartol Mia Šarić

Eva Remic Tomotei Patafta Lija Resnik

Maja Miljuš Andraž Hođaj Klemen Kovačič

Luka Rogale Gal Arko Peter Gradišar

Jasmina Mušič Adnan Beganović Aljaž Kersnič

Bor Potisk Eva Gabrovšek Andrea Panić

Peter Pirc

V Kočevju, december 2019

Foto venčka na vratih šole in na

naslovnici: Maja Gole Premrl

UREDNICA: Maja Gole Premrl

31

OLSKI ČASOPIS December 2019

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?