olski časopis JANUAR 2020

15. ŠTEVILKA ŠOLSKEGA GLASILA

JANUAR 2020

GLASILO OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE

KAZALO VSEBINE

UVODNA BESEDA ………………………………… 3

ŽELJE ZA LETO 2020 ………………………………… 4

BOŽIČNE JASLICE ………………………………… 6

PRAVLJIČNI DECEMBER ………………………………… 8

ZIMSKE POVEDI V 2. A

………………………………… 9

DER ERSTE SCHNEE

………………………………… 10

RADOVEDNI SMRČKI V 2. B ………………………………… 11

ZAKLJUČEK LETA V OPB 7 ………………………………… 12

LUM PRI UČITELJICI MARTINI ………………………………… 13

ŠAHOVSKI DOSEŽKI

………………………………… 14

PRAZNIČNE SLADICE

………………………………… 15

PESEM O PRSTIH

………………………………… 16

TU BLIZU ŽIVI DEKLICA

………………………………… 17

LITERARNI NATEČAJ

………………………………… 18

EKO ŠOLA

………………………………… 19

SOLARNI SISTEM V 4. B ………………………………… 20

DUDIKE

………………………………… 21

PRAVLJICE IN PESMICI IZ 6. C ………………………………… 22

TEDEN PISANJA Z ROKO ………………………………… 24

ZGODOVINSKI KOTIČEK ………………………………… 26

BRALNI GRIŽLJAJČKI

………………………………… 27

RAVNATELJ ODGOVARJA ………………………………… 28

ODPOSLANČKI

………………………………… 30

USTVARJALCI ČASOPISA ………………………………… 31

2

Vir: pixabay.com


DRAGI BRALCI UČILNE ZIDANE!

Naj vam najprej voščim v slogu našega baročnega pisca Janeza

Svetokriškega, ki je leta 1697 kot novoletno voščilo objavil svojo pridigo

Na noviga lejta dan. V njej se obrača tudi na mlade ljudi s sledečo zgodbo:

Stara miš je bila prepovedala svojim mladem, de one imajo v gnezdi

ostati, dokler bo supet nazaj damu prišla, de bi kej mačku v roke ne prišle.

Gre s hiše mati. Maček zamerka, de nej matere doma, gre obiskat te

mlade miši ter začne lubeznivu jih gledat, mavkat inu vun z gnezda klicat.

Jim oblubi inu se prseže, de jim ne bo neč sturil, temuč de se bo ž nimi

jegral. Te mlade miši začnejo njegove sladke besede pošlušat, njega

gledat, jim dopade, zakaj je bil bev inu rdeč; ga začnejo hvalit, se začnejo

v njega smijati ter si srce vzamejo k njemu pojti iz gnezda, zunej ene

same. Maček začne ž nimi jegrat inu se šalit taku dolgu, dokler od gnezda

daleč jih spele; inu kadar vidi, de mu ne morjo ubežat, zdaj popade eno,

zdaj to drugo inu vse reztrga. Mati pride nazaj ter eno samo celo najde,

katera je mater bugala; zastopi, koku se je godilu, žalostna od začetka

postane, ali k zadnimu pravi: "Kumaj jim je, dokler nejso hotele bugat, kir

sem jih lepu učila. Njih škoda!"

Kaj je nauk te prilike? V novem letu, v katerega smo zakorakali že s polno

paro, vam želim, da bi bili bolj previdni od nesrečnih mišk in upoštevali

dobronamerne nasvete svojih staršev ter se ne bi brezglavo odločali o

stvareh, pomembnih za vašo prihodnost. Šola, nujno zlo za nekatere, za

druge pa vrata do uresničitev svojih sanj – samo ključ bo treba še poiskati.

Torej, želim vam polno leto, brez mačjih krempljev in ostrih podočnikov!

UREDNICA

3

Vir: publishwall.si


ŽELJE ZA LETO 2020

Moja želja je, da se ne bi poškodovala, da bi imela dobre ocene in bi bila

zdrava. Sara Đurić, 6. C

Želim si, da bi imela dobre ocene, da bi bila zdrava in vesela ter da bi bili

vedno vsi veseli. Lana Đurić, 6. C

Dve moji največji želji sta, da bi imela kužka in veliko potovala v daljne

kraje. Iva Žganjar, 6. C

Želim si, da bi bil v šoli uspešnejši, da bi bil dobrega zdravja, rad bi imel

hrčka, moja želja je tudi, da bi bil v igri Fortnite med najboljšimi, da bi imel

svojo veliko sobo, opremljeno z game aparaturami, želim si imeti novo

kolo. Nik Stekić, 6. C

Za leto 2020 si želim: morskega psa in kačo (kobro). Luka Rogale, 6. C

Moja največja želja za leto 2020 je, da bi bila na koncu leta odlična in da

bi imela vse predmete zaključeno s 5 ☺. Maja Miljuš, 6. C

Želim si, da bi bil vesel, imel čim več prijateljev, da bi zadel na lotu in veliko

potoval. Aljaž Hočevar, 6. C

Moje želje so: zdravje, veselje, sreča, prijatelji, dobre ocene, potovanje v

Dubaj. Jasmina Mušič, 6. C

Moje želje za leto 2020 so, da bi čim več potovala, se čim več družila s

prijateljicami in da bi bilo veliko toplih dni. Ela Hočevar, 6. C

Novo leto je neznanec, prav lepo ga bo spoznati, pa ne preveč pričakovati.

Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti

se daj. Želim zdravja, morje sreče in ljubezni, jezera uspeha, reke denarja

in niti kapljice trpljenja. Melani Velinovska, 7. C

4


Želim si lepe ocene, zdravje, veselje, srečo, manj nasilja na svetu, uspeh

pri odbojki. Ian Rus, 7. C

Želim si, da bo leto 2020 srečno, uspešno, veselo in zabavno. Želim si,

da se tudi vam želje uresničijo. Lara Ponikvar, 7. C

Želim si, da bi imel dobre ocene v šoli, da bi se razumel z bratom in starši,

da bi bil uspešen v nogometu, da bi se soprijateljil z vrstniki, s katerimi se

ne družim, da bi zapadel sneg, da bi odšli na družinsko potovanje v New

York. Nejc Oman, 7. C

Rada bi bila odlična in imela psa, rada bi super plesala in da bi moja

plesna šola izgledala popolno. Želim, da bi bila vedno vesela in tudi v

slabem videla sonce. Rada imam svojo družino in tako naj ostane.

Meta Lončarevič, 7. C

Želim si veliko sreče in lepih dni, novo leto naj zažari brez solza in skrbi.

Živa Kovačič, 7. C

Želim si, da bi ostal zdrav do konca leta, da bi imel dobre ocene, kot jih

imam, da bi uspešno zaključil to leto v šoli. Bastjan Grgorič, 7. C

Želim si, da bi imela dobre ocene, da bi uspešno zaključila to šolsko leto,

da se mi izpolnijo vse skrite želje. Tia Didović, 7. C

Želim veliko dobrih ocen, da bi bilo čim prej konec šole, veliko alpskega

mleka, sreče v družini, veliko zmag v Fortnitu, veliko prijateljev in denarja,

veliko hrane. Martin Šifrer, 7. C

Moje želje za leto 2020: veselo šolsko leto, vesel rojstni dan, lepe ocene,

malo domačih nalog. Tian Klobučar Ofak, 7. C

Želim veliko sreče, zdravja, veselja, radosti, ljubezni, uspeha, denarja,

pameti, novih prijateljev in čim manj prepirov, negativnosti ter žalosti.

Mark Vuk, 8. A

5


Jaslice so kipci ali slike, postavljeni za božične praznike kot ponazoritev

Kristusovega rojstva. Značilne so za rimskokatoliško cerkev in katoliške

cerkve. Župnija Kočevje je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije

Kočevje, škofije Novo mesto. Prvi pisni podatki o kočevski župniji so iz

leta 1339, ko je bil v kraju Mahovnik imenovan prvi vikar. Župnija je bila

uradno ustanovljena leta 1393 in je do leta 1752 pripadala oglejskemu

patriarhatu.

Foto: Maja Gole Premrl

Postavitev jaslic v družinskem krogu nosi sporočilen pomen povezanosti

družine, saj je eden najbolj zaželenih in veselih dogodkov krščanske

tradicije pri nas.

6

Rojstvo je vedno središče jaslic, zato ga jasličarji postavljajo v naravno ali

navidezno središče pokrajine. Osrednji liki so mali Jezus, božja mati

Marija in sv. Jožef; te tri figure so običajno najskrbnejše izdelane in so

pogosto tudi ogledalo časa, v katerem so nastale.


Med motivi stalnih prizorov so angel miru, ki nad betlehemsko votlino

oznanja besede Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, pastirji

kot predstavniki poljedelske kulture ter modri z vzhoda, ki simbolizirajo

poklon znanosti in vladarjev novorojenemu Gospodu. Sveto pismo o

prisotnosti živali v hlevu ob Jezusovem rojstvu sicer ne govori, toda ravno

poročilo o pastirjih in jaslih je dalo ljudski domišljiji pobudo, da je začela

upodabljati zlasti tiste živali, ki so bile blizu vsakdanjemu človeku.

Jaslice so znamenje odrešenja, ker so

simbol stvarnosti Kristusovega rojstva v

mrazu, uboštvu in odrinjenosti. Nagovarjajo

nas z znamenji in simboli, za

katerimi živi celotno božje sporočilo človeku

in vabilo k miru v ljudeh in med njimi.

Božje učlovečenje in rojstvo sta poseg v

stvarstvo, ki je en sam prostor božjega

bivanja, navzočnosti in delovanja.

Na slovensko ozemlje so upodobitve Kristusovega

rojstva prišle s predstavniki

frančiškanskega reda. Ko so se v 13.

stoletju oblikovala naša mesta, so se

vanje kmalu naselili tudi frančiškani in s

seboj prinesli duh svojega ustanovitelja.


Med zgodnejšimi jasličnimi motivi se pojavljajo že v 13. stoletju na pečatu

gornjegrajskega benediktinskega samostana, sicer pa je nastanek naših

jaslic povezan s prihodom jezuitov. V prvi polovici 17. stoletja so z

namenom, da bi ljudem približali božični dogodek, z gledališko igro

uprizarjali Jezusovo rojstvo in si pri tem pomagali tudi z zibelko. Da bi

ohranili učinek božične dramske igre v božičnem času, so »bistveni prizor

dogodka« postavljali tako, da bi ostal nespremenjen. Iz te potrebe so

nastale jaslice, kakor jih poznamo.

Med prazniki smo obiskovali našo cerkev, hodili pridno k maši in molili.

Naše jaslice pa so bile v tem času prečudovite za pogled.

7

Učenci pri ID geografija in projektu Moja domovina


PRAVLJIČNI DECEMBER

Branje knjig je kot potovanje, kjer

spoznavamo druge kulture, življenje, svet

domišljije, ustvarjalnosti ... Ko beremo, se

učimo novih besed, knjižnega jezika,

bogatimo besedni zaklad, pridobivamo

različna znanja o okolju, ki nas obdaja, o

ljudeh, njihovi kulturi, naravi, zgodovini …

Knjiga nas lahko pomirja, sprošča,

navdihuje. V 1. C damo velik poudarek

branju knjig, pripovedovanju, izmišljanju

zgodbic, poustvarjanju ... Vsa pridobljena

znanja skrbno povežemo in dopolnjujemo

z ostalimi učnimi vsebinami.

Mesec december je bil tako v 1. C še posebej pravljično obarvan. Vsak

dan smo se trudili prebrati eno pravljico ali prisluhniti pripovedovanju

pravljice sošolca oziroma sošolke. Za piko na i smo v sodelovanju s

centrom medgeneracijskega učenja Ljudske univerze Kočevje gostili prav

posebno gostjo, upokojeno učiteljico Nevo Oberstar, ki nam je prebrala

kar pet pravljic, nas skozi zanimive zgodbe popeljala v pravljični svet ter

nam v Knjižnici Kočevje prikazala postopek izposoje knjig. Vse zgodbice

smo povezali z ostalimi učnimi vsebinami in se zares veliko novega

naučili. V zahvalo smo ji v učilnici pripravili razstavo vseh zbranih del in

za zaključek zaigrali igrico Rokavička.

Besedilo in foto: Tina Stopar

8


ZIMSKE POVEDI V 2. A

Zima je lepa in hladna. Otroci se včasih

igramo na snegu. Delamo igluje. Praznujemo

božič in novo leto. Filip Horvat

Zimo imam zelo rada, ker imam rada

sneg. Pozimi z otroki delam snežaka, se

kepam, smučam. Žana Klanjšček

Pozimi rad smučam. Dejan Ševo

Pozimi se igram na snegu z očijem in mamico. Lepo je, ko delam z očkom

snežaka. S sestrično Nino se radi spuščava po snegu. Kaja Ule

Zimo imam rad. Tudi pozimi se igram. Če je sneg, se smučam, sankam in

kepam. Tian Novak Turkovič

Zimo imam zelo rada, ker je edini letni čas, ko se lahko drsam. Zima mi je

všeč tudi, ker se takrat prične novo leto. Katarina Čokorilo Mišmaš

Pozimi imam najraje svoj rojstni dan. Rada se tudi kepam, drsam, sankam

in igram na snegu. Ema Ponikvar

Pozimi mi je lepo, ko se sankamo, kepamo in drsamo. Nia Handanagić

Pozimi so nekatere ptice in race na jugu. Mark Horvat

Sneg mi je všeč, čeprav je zelo mrzel. Rada se tudi sankam. Lani smo

doma naredili iglu in se kepali. Najrajši pa imam drsanje. Eva Hozjan

Zima je dobra in lepa. Pozimi se rad igram, smučam, kepam in delam

snežake. Jure Adamič

Zima mi je všeč, ker se lahko igram različne igre na snegu. Obiščejo nas

Miklavž, dedek Mraz in Božiček in nam prinesejo darila. Lepo je, ko

krasimo smrekico. Iva Šalehar

Pozimi rad smučam z mamico in očijem. Uživam, ko s sestrico Evo in

očijem delam snežaka. Tadej Varga

9


Rad imam zimo. Igram se z otroki na

snegu. Božiček takrat tudi pobira pisma.

Dorej Kolar Šauer

Zimo imam najraje, ker takrat zapade

sneg. Lahko se kepam. Pride tudi Miklavž.

Mija Gabrič

Pozimi se otroci sankamo, smučamo in igramo hokej. Davor Došenović

Pozimi se igram z mamico na snegu. Z atijem se kepam. S sestrično Žano

se sankava. S Kajo delam snežaka. S svojo najstarejšo sestrično drsam.

V snegu delam tudi angelčka. Nina Žurga

Pozimi se kepam. S sestrico se sankava. Z atijem drsava. Tai Plešej

Zima je lepa. Imam jo rad. S prijatelji se sankamo in kepamo. Všeč so mi

praznično okrašene hiše. Žak Bončina

Vir sličic: www. pixabay.com

Der erste Schnee

(A. Holst)

Nein, wer hätte das gedacht

beim zur Schule gehen,

heute Morgen um halb acht

war noch nichts zu sehen.

Keine Flocken rings im Kreis,

jetzt ist alles zuckerweiß.

Wie das wirbelt, tanzt und sprüht,

weiß ist jedes Haus.

Unsere Schule selber sieht

wie ein Schneemann aus.

Kinder, Bälle nun gemacht,

heute gibt's eine Schneeballschlacht.

Vir: www. pixabay.com

10


11

Ker so smrčki morskih pujsik zelo

radovedni, smo v 2. B zopet imeli prav

prijeten obisk. Tokrat je Neža ostala

doma, otroke pa je prišla pozdravit

Kaja. A Kaja ni bila sama. Spremljali so

jo njeni trije mladički. Tako je. Kaja je v

decembru postala mamica. Skotila je tri

ljubke mladičke.

Otroci so imeli priložnost videti, kako se živa bitja

razvijajo in kako zanje skrbi mamica. Dogovorili smo

se, da bomo spremljali, kako mladički rastejo in se

razvijajo. Vsakega mladička posebej smo stehtali in

izmerili. Po počitnicah pa bomo njihov razvoj skrbno

spremljali.

Otroci so Kaji napisali kratko

pisemce in ji ga tudi prebrali.

Ema pa je morskim prašičkom

napisala uspavanko. Ko so se Kaja in mladički

poslovili, pa so otroci poskusili narisati življenjski

krog morskega prašička.

Besedilo in foto: Nina Zver

USPAVANKA

OJ, OJ,

DRAGI MALI PUJSKI,

LEPO SPANČKAJTE

IN BREZ SKRBI,

Z VAMI VAŠA

MAMICA BEDI.

LE ZASPITE,

SAJ ZUNAJ SNEŽI,

VAŠA MAMICA PA BEDI.

Ema Kordiš, 2. B


Zaključek »poslovnega« leta v OPB 7

Tudi v OPB 7 smo pogumno

zakorakali v leto 2020. Tako vam

ob tej priložnosti voščimo vse

dobro v omenjenem letu. Naj bo

polno drobnih presenečenj in

velikih izzivov. Da pa nam

preteklo leto ne uide prehitro iz

spomina in da ne ostane samo

eno od preteklih, smo ga zadnji

šolski dan na prav poseben način

obeležili.

Foto: Anita Turk Šveigl

12

Sama izhajam iz podeželskega okolja in sem prva štiri leta obiskovala

vaško šolo. Bilo je čudovito. Tako sem razmišljala, kako otrokom vsaj

malo približati to domačnost. In smo se domislili super zabave. Ob vsej

poplavi sladkarij iz trgovine smo prišli na idejo, da organiziramo »piškot

party«. Pa ne s katerimikoli piškoti, o ne. Z doma pečenimi! In to smo tudi

storili. Učenci, sploh pa starši in stari starši, so

me izredno pozitivno presenetili. Piškotov je

bilo toliko, da smo si jih na koncu še razdelili

za domov. Učenci so uživali v sladkanju in

pripovedovanju, s kom in kje so pekli piškote.

Plesali smo, peli, na koncu pa naše druženje

zaključili še z božično tombolo. Prav vsi

učenci so ostali na zabavi do konca.

Nasmejane, rdečelične in srečne sem predala

staršem, ki so potrpežljivo čakali nanje.

Fotografije spodaj so dokaz, da smo se imeli

res lepo. Velika hvala staršem in starim

staršem, predvsem mamicam in babicam, ki so si v tem hitrem tempu

življenja vzeli čas za svoje najmlajše in skupaj spekli piškote še pred

prazniki. Verjamem, da jim ni bilo žal časa. Nam pa so s tem pričarali vsaj

malo tistega, kako je bilo nekoč. Hvala vsem.

OPB 7 z učiteljico Anito Turk Šveigl


LUM pri učiteljici mARTini

Učenci 1. A razreda smo se odločili,

da izvedemo pouk likovne umetnosti

nekoliko drugače. Z učiteljico Martino

smo se dogovorili, da pridemo k njej

v likovno učilnico in imamo pouk kar

tam za velikimi mizami in na velikih

stolih. Ko smo vstopili v učilnico, so

bile tudi naše oči zelo velike. Vse je

bilo novo in zanimivo. V učilnici so

bile razstavljene različne umetnine učencev in tudi znanih umetnikov. Ko

smo si vse ogledali, smo se lotili dela. Na začetku smo dobili bel list, ki ga

je bilo potrebno pobarvati z voščenkami, in nastala je mavrica. Povrhu

mavrice smo s čopičem nanesli gosto plast črne barve. Tako so nastali

polizdelki, ki so se morali posušiti. Čez nekaj dni nam je učiteljica Martina

prinesla posušene črno pobarvane liste in lotili smo se drugega dela naše

likovne naloge. V roke smo vzeli zobotrebec in z njim narisali – spraskali

risbo. Nastali so zelo lepi izdelki, ki smo jih razstavili na hodniku pred

učilnico.

Učiteljica Martina nam je povedala tudi nekaj zanimivega o svojem imenu:

mARTina – v njenem imenu se skriva beseda ART, ki po angleško

pomeni umetnost. Se že veselimo naslednjega obiska pri njej.

Učenci in učiteljici 1. A razreda

13

Foto: Vesna Pavuna


V ponedeljek, 27. 11. 2019, je bilo posamično

Medobčinsko osnovnošolsko prvenstvo. Tekmovanja

se je udeležilo tudi 28 tekmovalcev

in tekmovalk naše šole, ki so dosegli naslednje

rezultate:

Dečki 2005 in mlajši:

1. mesto Peter Knavs, 2. mesto Alen Turk, 3. mesto Jan Turk

Dečki 2008 in mlajši:

2. mesto Domen Repar, 3. mesto: Maj Begić

Dečki 2011 in mlajši: 2. mesto Tobi Horvat

Deklice 2000 in mlajše: 2. mesto Taja Levstik

Deklice 2011 in mlajše: 2. mesto Iva Nina Kersnič

Prvi trije uvrščeni igralci so prejeli medalje.

V torek, 10. 12. 2019, so se naši učenci,

Taja Levstik, Peter Knavs, Tobi Horvat,

Peter Hribar, Matic Memedovič in Domen

Repar, udeležili osnovnošolskega področnega

tekmovanja na OŠ Šmarje Sap.

Dosegli so naslednje rezultate:

Taja Levstik je v kategoriji deklic do 12 let osvojila odlično 2. mesto in se

tako uvrstila na državno tekmovanje.

Peter Knavs je v kategoriji dečkov do 15. let osvojil 4. mesto.

Tobi Horvat je v kategoriji dečkov do 9. let osvojil 4. mesto.

Peter Hribar je v kategoriji dečkov do 9. let osvojil 12. mesto.

Matic Memedovič je v kategoriji dečkov do 9. let osvojil 13. mesto.

Domen Repar je v kategoriji dečkov do 12. let osvojil 12. mesto.

14


V nedeljo, 12.1. 2020, pa je potekalo posamično osnovnošolsko državno

prvenstvo na Kozjem. Tekmovanja se je udeležila tudi naša učenka, Taja

Levstik, ki je v kategoriji deklic do 12 let, v kateri je nastopalo 41 deklic,

zasedla 12. mesto.

Vsa tri tekmovanja so se igrala s tempom 10 minut + 5 sekund. To pomeni,

da je vsaka partija trajala 10 minut, pri čemer je vsak igralec dobil še 5

sekund bonusa za vsako odigrano potezo. Vsem igralcem, še posebej pa

Taji Levstik, čestitamo za dosežene rezultate.

Mentorja: Špela Kolarič in Franc Žganjar

Foto: Franc Žganjar

Praznične sladice

V prazničnem času vsi jemo jedi, kot so potica, božični

piškoti ... Tudi pri kuharskem krožku smo pekli rogljičke. Bili

so zelo okusni. Napekli smo jih za celo šolo. Učiteljica za

biologijo in gospodinjstvo, Andrejka Topić, nam jih je

pomagala narediti.

Najprej smo naredili testo. Čez nekaj časa smo ga narezali

na majhne hlebčke. Te smo razvaljali ter jih razrezali na štiri

rezine testa. Nato smo te rezine zvili v rogljiček. Vsak

rogljiček smo premazali z rumenjakom, da bo videz zlat in

sijoč. Na koncu smo po njih posuli še kokos ter jih dali v

pečico. Ko so bili pečeni, smo jih raznesli po celi šoli. Vsi so

rekli, da so bili odlični. Tudi v šoli smo pekli praznične

sladice in ne le doma.

Ava Manja Ruparčič, 9. A

15


16

PRSTI SE PRIPRAVLJAJO

NA ZIMSKI TEČAJ

TA POVLEČE SANI.

TA PRIPRAVI ROKAVICE.

TA PRIPRAVI ŠAL.

TA PRIPRAVI BUNDO.

TA SE VRŽE V SNEG.

EVA REMIC 1. A, EVA STARIČ 1. A

PRSTI GREDO V ŠOLO

TA PRIPRAVI TORBO.

TA PRIPRAVI ZVEZEK.

TA PRIPRAVI PUŠČICO.

TA PRIPRAVI RADIRKO.

TA SE USEDE ZA MIZO.


PRSTI SO ZBOLELI

TA IMA VROČINO.

TA IMA PLJUČNICO.

TA BRUHA.

TA KAŠLJA.

IN TA JE ZDRAV.

ZOJA ČESNIK 1. A, ASJA

LEBAN 1. A, LARA MOČNIK 1. C

PRSTI POSPRAVLJAJO

TA POSPRAVI IGRAČE.

TA POSPRAVI PERILO.

TA POSPRAVI SOBO.

TA POSPRAVI DNEVNO SOBO.

TA PA GLEDA TELEVIZIJO.



PREŠERNOVI PRSTI

TA PRIPRAVI KOŠARO ZA FIGE.

TA DAJE FIGE V KOŠARO.

TA DAJE OTROKOM FIGE.

TA PRIPRAVI LIST.

IN TA PIŠE PESMI.


PRSTI NAGAJAJO MAMICI

TA ODVEŽE PREDPASNIK.

TA JI DA DOL ČEVLJE.

TA JI ODPRE OMARO.

TA JI ZAPISKA NA UŠESA.

IN TA POCUKA ZA LASE.


PRSTI GREJO NA MORJE

TALE PRIPRAVI KOVČEK.

TALE PRIPRAVI PERILO.

TALE PRIPRAVI KOPALKE.

TALE PRIPRAVI SONČNO

KREMO.

TA PA GRE PLAVAT.



PRSTI NABIRAJO SADJE

TALE PRIPRAVI KOŠARO.

TALE GRE PO JABOLKA IN

HRUŠKE.

TA GRE PO MARELICE IN

JAGODE.

TA NABERE MALINE.

TA PA VSE POJE.




Besedilo Ide Škerl je kratko, a ima

rušilno moč. Seže globoko in podira

zidove predsodkov, ilustracije Petra

Škerla pa zgodbo le še podkrepijo.

TU BLIZU ŽIVI DEKLICA, ki ima čudno

ime, ni tako lepa, niti bogata, kot ti in jaz,

je nevidna in neslišna – brez telesa in

nima prijateljev. Živi v stari hiši, s

čudnimi ljudmi, nima svoje sobe in lepih

oblek. Zdaj je ni več, a bila je tukaj, v

istem času, čisto blizu, v sosednji ulici, v

sosednji klopi. Nismo je opazili.

Kaj je njena mavrica? Nikoli ne bomo izvedeli, saj je nismo hoteli

spoznati.

Luka: Knjiga te zadane v srce. Ima močno sporočilnost.

Eva: Nikoli ne sodi ljudi po zunanjosti. Bodi prijazen do tistega, ki je prišel

od drugod in še nima prijateljev.

Neli: Deklica je za vedno spremenila srci obeh sošolk. Najbrž ne bosta

nikoli več tako brezbrižni do drugih.

Timotej: S svojimi risbami je

pokazala, kako lepo se počuti doma

in kako težko ji je bilo v šoli, ko se ni

hotel nihče družiti z njo.

17

Gregi: Dokler osebe ne spoznaš, ne

sodi o njej. Daj ji priložnost, da se

pokaže, in tudi sebi, da spoznaš

nekoga novega. Mogoče najdeš zelo

zanimivega človeka.

NMK-jevci 5. razreda


OSNOVNA ŠOLA

ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE

razpisuje za šolsko leto 2019/2020

Prešernov

literarni natečaj

18

KO HODIŠ,

POJDI ZMEROM DO KONCA

V življenju se ti je zagotovo zgodilo kaj izjemnega,

nepozabnega, nekaj, na kar se boš spominjal/-a še v

zrelih letih. Napiši do 24. 1. 2020 o tem zgodbo ali

pesem in jo oddaj svoji učiteljici slovenščine.

Najboljši prispevki bodo nagrajeni.


EKO ŠOLA – MOBILNOST

TV-ODDAJA O MULTIMODALNI GIBLJIVOSTI IN

DOSTOPNOSTI PROSTORA JE V MENI PREBUDILA ...

Danes se zaradi podaljševanja življenjske dobe in razvoja medicine predvsem

povečuje število oseb, ki trajno ali začasno živijo z neko vrsto oviranosti. To širi

razumevanje dostopnosti pri odgovornih za načrtovanje, rabo prostora in dostop do

storitev in informacij ter poglablja interes družbe za zagotavljanje dostopnosti v praksi.

Do leta 2020 bo v Evropi živelo vsaj 120 milijonov oseb z različnimi oblikami trajne ali

začasne oviranosti, ocene kažejo, da v Sloveniji že danes tako živi nekje med 20 do

25 % njenih prebivalcev. Vedno bolj prevladuje spoznanje, da smo na nek način vsi v

nekem življenjskem obdobju ovirani, da so potrebe invalidov podobne potrebam

starejših in staršev z otroškimi vozički ter da povprečen uporabnik ne obstaja. Skrb za

integracijo invalidov in oseb, ki so brez tega statusa na različne načine ovirane pri rabi

prostora in dostopu do storitev in informacij, zato vse bolj odločno podpirajo različni

mednarodni in domači predpisi. Zahteve in standardi spoštovanja različnosti

uporabnikov morajo biti upoštevane v vseh fazah urejanja prostora, pri načrtovanju,

graditvi, vzdrževanju, rabi in prenovi, ključno vodilo danes postajata univerzalno

načrtovanje in vključevanje vseh uporabnikov brez kakršnihkoli razlikovalnih meril v

rabo prostora. Danes dostopnost povezujemo z značilnostmi prebivalstva in s tem,

kakšno vlogo imata pri tem javni sektor in javni prostor.

Vir: https://ipop.si/2019/10/23/nacrtovanje-dostopnosti-dostopnost-za-vse

19

Najbolj pomembno je, da invalidni in drugače ovirani otroci sploh pridejo na igrišče in

tam srečajo druge otroke, zato mora občina spodbujati obisk otroških igrišč z različnimi

ukrepi, informacijami in ureditvami. V nasprotju s splošnim prepričanjem nista najprej

in predvsem pomembna nakup in montaža posebnih igral, ampak je poleg obveščanja

in informacij o ureditvah igrišč, primernih za vse otroke, nujno potrebno zagotavljanje

parkirišč, sanitarij in drugih rešitev, ki podpirajo odločitev za obisk igrišča. Šele v

naslednjem koraku so pomembne same ureditve, kot so gladke podlage, različne

rampe, ki omogočajo rabo standardnih igral vsem otrokom, klopi in varovalne ograje

z oprijemali, oznake za slepe in slabovidne in na koncu tudi posebna igrala. Da bi

zagotovili dostopnost javnih otroških igrišč, morajo zato na občinah povezati vse

strokovne službe in izvajalce, ki so kakorkoli dejavni na področju razvoja in socialnega

varstva otrok, prostorskega načrtovanja in projektiranja, gradbene operative, investicij,

vzdrževanja javnih površin in otroških igrišč, prenove, javnega zdravja, vključevanja

otrok v urejanje prostora in komuniciranja s prebivalci. Razmere v slovenskem

prostoru zaenkrat še niso zares dobre. Predstavniki invalidskih organizacij in

raziskovalci z raznih področij, s področja rehabilitacijske medicine, socialnega dela,


urbanističnega načrtovana, vedno znova opozarjajo, da so rešitve v prostoru

pomanjkljive. Ovirane osebe so pogosto zapostavljene in prikrajšane pri rabi javnega

prostora in dostopnosti do javnih storitev in informacij, arhitekti slabo razumejo pomen

dostopnosti in univerzalnega načrtovanja, ne vidijo ustvarjalnega izziva in dajejo

prednost likovni podobi pred funkcionalnostjo. Primer: Babica je na invalidskem

vozičku in čuva vnuka. Hoče ga peljati na igrišče, ki je posuto s peskom in nekoliko

dvignjeno, kot je npr. igrišče pri Šeškovem domu. Naša šola se prav tako pridružuje

razmišljanju 20 občin Slovenije, ki imajo za te skupine ljudi urejeno prostorsko

dostopnost. Tatjana Gornik

Pri naravoslovju smo izdelovali solarne sisteme. Prikazujejo Osončje in v

njem vseh osem planetov: Merkur, Venera, Neptun, Zemlja, Mars, Jupiter,

Uran in Saturn. Nastali so zelo zanimivi modeli. Vsi so ročno izdelani.

Nekateri so jih napravili iz domačega kuhanega plastelina, nekateri iz

stiropornih kroglic, drugi iz skokic in žogic za tenis, pa tudi iz volnenih

cofkov se da narediti čudovit sistem. Nekateri so pritrjeni, spet drugi visijo.

Skratka, res zanimivo!

Lepo vas vabimo, da si ogledate razstavo učencev 4. B na Našem placu.

Tia Nović, Vid Potočnik, Tarik Mujagić, Ajša Bartolme, 4. B

20

Foto: Urška Rupnik


21

MODERNA ŠOLSKA POTREBŠČINA – DUDIKA

Otroci smo bili žejni že vsa stoletja.

Vodo smo pili iz vodnjakov, lokev,

izvirov. Čisto preprosto, z roko ali pa

z leseno skodelo zajeli vodo in jo

spili. Razigrani, zdravi, nagajivi in

nikoli utrujeni. Kaj pa danes?

IZKUŠNJE UČENCEV IZ 4. C:

Dudika se ti lahko polije po vsej torbi in imaš vse mokro. To se je zgodilo meni.

Radojica

Plastenki se reče tudi dudika. Ema J.

Bidon nam je učiteljica prepovedala zaradi tega, ker se je polil sošolcu. To ni

edini primer. May

Danes se je mojemu sošolcu polila dudika in je imel vse mokre zvezke, moral

se je presesti na drugo mesto blizu mene. Nik Č.

Sedaj so ukinjene, ker ves čas puščajo. Mija

Če so dudike v šoli, se lahko polijejo in vse je

mokro in lepljivo. Zvezke moramo vreči v smeti

in vse prepisati. Tina

Ne nosite flašk v šolo, saj se vam lahko polijejo

po zvezkih. Manca

Raje pijem iz pipe kot iz flaške. Adnan

Dudika je uporabna stvar, a ko se polije, je kaos. Gaja

Dudike imej v stranskem žepku, saj puščajo kot nore. Ajna

Učiteljica je "znorela", ker se je sošolcu polila plastenka po torbi in ima vse

zvezke mokre. Nik L.

Ko sem bil majhen, sem imel dudiko, zdaj jo pa imajo vsi moji sošolci. Tim

Jaz nimam dudike, saj mi je Donćičeva plastenka počila. Jan

Lumpi! Otroci nosijo dudike v šolo. Ko nihče ne gleda, jo vzamejo ven in na

skrivaj pijejo. Alja


NOČNA MORA

Bila je noč, zvezde so svetile na nebu. Ležal sem na postelji in bral

pravljico. Kar naenkrat je skozi okno priletela čarovnica s čarobno paličico.

Hotel sem zakričati, a me je v trenutku začarala v žabo. Začel sem regati

na ves glas in skakati po sobi. Zopet je zamahnila s paličico in spremenil

sem se v muho. Zletel sem ven skozi okno in poiskal okno mamine

spalnice. Na srečo je bilo odprto in mami sem se usedel na nos, da bi jo

zbudil. Ojoj, z roko je zamahnila proti meni. Pomislil sem, da me bo lastna

mama ubila. Odletel sem nazaj v svojo sobo. Čarovnice ni bilo več. Kar

naenkrat pa je iz omare skočil strahec in me prestrašil. Zletel sem pod

posteljo in se skril v kot. Nekaj me je začelo vleči izpod postelje. Začel

sem kričati na vse grlo. Odprl sem oči in bila je mama. Rekla mi je, da so

bile samo sanje. Zjutraj sem o dogodku povedal prijatelju. Smejal se mi je

in tudi on ni verjel, da se je to res zgodilo. Mogoče so bile res samo grozne

sanje.

Nejc Repar, 6. C

Nekoč pred davnimi časi je za devetimi gorami živel siromašni mlinar s

svojimi tremi sinovi. Oče je poslal sinove v svet za tri leta. Prvi sin je odšel,

drugi enako, tretji pa se je še enkrat poslovil od očeta in odšel. Čez leto in

pol je prvi sin nekako prišel na Irsko. V gostilni je našel dva škrata z

imenom Poskakovalček in Godrnjalček, za dobrodošlico sta mu dala

čudežni lonec. Drugi sin je prišel v New York. Tam je srečal zlobnega

Enozobega Zelenka, ki je imel v rokah govorečo leskovo palico, sin je z

njo dobil poštene batine. Tretji sin, ki je bil najmlajši, je pomagal

samorogu, ker mu vilinska kraljica ni mogla. Kajti samorog se je ujel v

trnje, ki je bilo skorajda smrtno strupeno. Sinu je podaril podkev, še prej

pa je prosil vilinsko kraljico, da jo začara. Čez tri leta so se sinovi vrnili

domov. Najstarejši je prinesel čudežni lonec, srednji je prišel praznih rok,

najmlajši pa s čarobno podkvijo in vsi so živeli srečno do konca svojih dni.

Daniel Cilenšek, 6. C

22


23

LONEC Z ZLATOM

Nekoč pred davnimi časi so v daljni deželi živeli mlinar in njegovi trije

sinovi. Mlinar je hotel kaj več zaslužiti, zato je dva sinova poslal v svet,

najmlajši pa mu je pomagal in se učil za mlinarja. Nekega dne je šel sin

po kruh, ko je videl siromaka, ki prodaja stvari za denar, in se mu je

približal ter kupil lonec, da bodo doma sami delali kruh. Ko je prišel domov,

je takoj začel delati maso za kruh. Ko je začel mešati, se je masa

spremenila v zlato. Med tem sta starejša brata dobila službo in šla na

obisk domov, med potjo sta videla škrata, ki je prosil za malo zlata, a se

nista zmenila zanj in sta šla raje k očetu. Najmlajši brat, ki je šel na

sprehod, je videl škrata in mu rekel, če počaka, mu da nekaj zlata. Škrat

ga je upošteval, in ko se je vrnil, mu je dal nekaj zlata ter šel nazaj domov.

Ko se je vrnil, sta bila druga brata že tam. Nekaj časa so se pogovarjali,

potem pa sta šla oba brata nazaj k sebi domov. Brata sta služila s svojima

službama, mlinar je še delal kot mlinar, najmlajši brat pa je dajal zlato

revnim in tistim, ki jim ga je primanjkovalo. Nato so živeli vsi veselo in

bogato do konca svojih dni.

Lana Đurić, 6. C

TRIJE SINOVI

Nekoč pred davnimi časi je za devetimi gorami živel siromašni mlinar

s tremi sinovi. Nekega dne je vsakega sina poslal v mesto, da bi

videl, kako se znajdejo. Še prej pa je dal najstarejšemu sinu čudežni

lonec, srednjemu sinu čarobno podkev in najmlajšemu govorečo

leskovo palico. Tako so se odpravili na pot. Vsi so morali iti čez

temen gozd, vendar vsak posebej. Najstarejši sin je hodil po kamniti

potki in na poti srečal vilinsko kraljico. Ta mu je z vsem srcem hotela

pomagati, vendar je v zameno za pomoč želela čarobni lonec, da ji

bo kuhal za večno. Najstarejši sin se je strinjal. Srednji sin je hodil

po listnati potki in medtem srečal samoroga ter dva škrata

Poskakovalčka in Godrnjalčka, tudi oni so želeli pomagati.V zameno

za pomoč so pa hoteli čarobno podkev, da bo imel samorog nov

modni dodatek. Srednji sin se je strinjal. Najmlajši sin pa je hodil po

trnih, tudi on je srečal nekoga, in sicer zlobnega Enozobega Zelenka.

Zlobni Zelenko je hotel pomagati, vendar je najmlajši sin vedel, da

se pretvarja, zato je zbežal in med tekom srečal srednjega sina. Ta

se ga je tudi bal, zato sta zbežala globoko v gozd in srečala

najstarejšega sina. On je predlagal, da uporabijo govorečo leskovo

palico, ki naj bi govorila lepe besede. In res, palica je zlobnega

Enookega Zelenka čisto začarala, zato je postal prijazen. Bratje so

mu podarili palico in odšli domov. Njihov oče je bil zelo ponosen, ker

so sodelovali. Čeprav so domov prišli praznih rok, so vsaj dokazali,

da imajo ljubezen. In tako so srečno živeli do konca svojih dni.

Maja Miljuš, 6. C


NAROBE SVET

Vse, kar je zgoraj,

naj bo raje spodaj.

In vse, kar je levo,

naj bo raje desno.

DIRENDAJ

Ko očka pride, hiša čista je.

Igrače, hlače pospravljene.

Naloga piše se, ko očka odide

spet direndaj se začne.

Adelina Džafić, 6. C

Vse te laži in resnice,

nas vodijo

do usode in vprašanja,

kaj delamo narobe?

Mogoče je cel svet čist,

mogoče pa umazan.

Mogoče imamo cveke,

mogoče pa petice.

Enkrat boo pujsi leteli,

drugič pa živali spregovorile.

Joooj ... Kam je šel ta svet,

se sprašujem že od danes zjutraj.

Andrea Panić, 6. C

24

TEDEN PISANJA

Z ROKO (20.–24. 1. 2020)

Pridružili smo se vseslovenskemu projektu Teden pisanja z roko 2020, ki

je osrednji dogodek Društva Radi pišemo z roko. Društvo so ustanovili z

namenom ozaveščanja javnosti o pomenu pisanja z roko, ki ga vse bolj

izpodriva tipkanje na računalniško tipkovnico. Pisanje z roko je

pomembna spretnost, ki jo razvijamo z vajo. Društvo si prizadeva za

ohranjanje kulture pisanja z roko. Osrednja tema Tedna 2020 je bila »V

naši družini pišemo z roko«.


Učiteljice naše šole so v posameznih

razredih otroke seznanile

s pomenom pisanja z roko

in o vplivu spretnosti pisanja na

njihovo mišljenje in pomnjenje.

Otroci so na lističe pisali misli,

želje, pesmi, miselne vzorce,

lepe, okrašene črke, ki smo jih

razstavili v avli in na hodnikih v

obeh stavbah šole.

Foto: Meta Šilc Marincelj

V nekaj razredih na razredni stopnji so otroci nagovorili svoje starše, da

so tudi oni napisali z roko kakšno misel, željo, sporočilo. Seveda smo tudi

učiteljice in učitelji učencem napisali sporočila, podpisali pa se nismo, tako

da otroci ugibajo, kdo je kaj napisal. Naš mladinski pevski zbor z učiteljico

Matejo Junc pa je posnel kratek video v podporo temu projektu.

Razstavljene pisave nam kažejo bogato pestrost pisav, da je res vsaka

pisava edinstvena in značilnost vsakega posameznika. Nihče ne piše

tako kot mi, zato negujmo in ohranjajmo spretnost pisanja. Sporočila,

voščila, pisma, napisana z roko, imajo mnogo bolj osebni odnos, kot tista,

ki jih pošiljamo preko mobilnih telefonov in elektronske pošte. Torej,

pišimo z roko čim večkrat.

Meta Šilc Marincelj

25



26

ZGODOVINSKI KOTIČEK

Učenci 9. razredov so si ogledali film z zgodovinsko

tematiko o vzponu nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja

na oblast. Kritično so ovrednotili vsebino filma, ki zelo

dobro predstavi resnične dogodke iz preteklosti:

V njem sem prepoznal Hitlerja, prvo svetovno vojno in

požig parlamenta. Ljudje naj ne bi brezsmiselno vse

verjeli. Spoznal sem tudi, kako je Hitler prišel na oblast,

kakšne so bile njegove ideje in kako je vodil državo.

Film mi je bil všeč, ker prikaže največjo zgodovinsko

napako. Ta je bila, da je veliko ljudi verjelo Hitlerju,

čeprav ga niso poznali in niso vedeli, kakšen je po

značaju. Ko je prišel na oblast, je imel vse niti v svojih

rokah, zato je lahko izvedel tajne operacije in pobijal Žide, kasneje začel 2. svetovno

vojno in zavzel večino Evrope. Bil je odgovoren za smrt 20 milijonov ljudi, od tega 1,

5 milijonov otrok, 7 milijonov vojakov, 6 milijonov Židov, 3 milijonov civilistov in 2

milijonov pripadnikov drugih narodov. Mislim, da si nihče ne želi ponovitve 2. svetovne

vojne, zato je dobro, da greš vsaj na volitve, ker je najhuje, da ne narediš nič.

V filmu sem videla, kako je Hitler prišel na oblast. Prikazano je obdobje med 1. in 2.

svetovno vojno. Spoznala sem, kakšni so bili Hitler in njegovi najožji pomočniki. Leta

1934 se je Hitler odločil za ustanovitev taborišč. Želel je pobiti vse Žide, Rome in

druge. Ubil je tudi tiste ljudi, ki so mu nasprotovali. V taboriščih je ukazal sežiganje

ljudi, zastrupitve s plinom ali pa na njih delal poskuse. Leta 1945 je naredil samomor.

Ugotovila sem, da lahko samo dobri ljudje rešijo svet, če stojijo za svojimi načeli in

idejami.

Film se mi je zdel dober, saj zelo dobro prikaže zgodovinske dogodke, zaplete in

Hitlerjevo življenje na splošno. V filmu sem prepoznala Adolfa Hitlerja in njegovo

družino, SA-vodjo Ernsta Röhma in druge. Všeč mi je bil napis na koncu, ki sporoča,

da se moramo vsi potruditi in ne dovoliti, da bi zlo znova postalo glavno. Kljub ogledu

filma še zmeraj težko verjamem, da nekdo lahko brez slabe vesti umori toliko ljudi,

zasovraži prijatelje in v svetu povzroči toliko slabega. Vem, da se zgodovina ponavlja,

a upam, da se kaj takega ne zgodi nikoli več.

V filmu so bili prikazani zgodovinski dogodki. Glavno vlogo je v njih imel Hitler.

Sporočilo filma je, da če prevlada zlo, morajo dobri ljudje stopiti skupaj in ga zatreti. V

tem filmu sem izvedel, kako je Hitler prišel na oblast, da je sovražil Žide in zakaj je

ustanovil taborišča.

Film prikazuje dogajanje v času med 1. in 2. svetovno vojno. Prikazuje, kako je Hitler

prevzel oblast in pobil na milijone ljudi. Največje sovraštvo je gojil do Židov. Film je

žalosten in krut. Menim, da si nihče ni zaslužil doživeti kaj takega. Želim si tudi, da bi

ljudje znali živeti v sožitju, brez kakršnega koli nasilja, in upam, da se kaj takega nikoli

več ne ponovi.

Učenci 9. razredov in učiteljica Mateja Malnar


27

BRALNI GRIŽLJAJČKI

DRAGI BRALCI! Najprej vam voščiva srečno leto 2020, da bo polno uspehov, uresničenih

želja in da se vam bo uspelo držati svoje novoletne obljube . Ker pa pogled na koledar

sporoča, da smo že konec januarja, je pred vami nova številka šolskega časopisa Učilna zidana.

Najinega bralnega kotička nisva posebej spreminjali, zato boste še naprej vsak mesec dobili po

4 nove bralne zalogajčke. Za ta mesec pa sva izbrali naslednje:

Za naše mlajše bralce priporočava knjigo avtorice Care Santos PRODAM

MAMO. Knjiga govori o osemletnem Oskarju, ki je pred kratkim dobil

bratca Rozinkota. Od takrat ima občutek, da mama malemu Rozinkotu

posveča veliko preveč časa. Zato se Oskar odloči, da bo napisal oglas za

svojo mamo in jo prodal. A kaj kmalu ugotovi, da nihče ni popoln. Knjiga

ima tudi nadaljevanje, Prodam očeta in Prodam Rozinkota.

Knjiga, namenjena starejšim (lahko pa tudi malce

mlajšim) dekletom je ta mesec DEKLETA, FANTJE

IN ČEŠNJEVA PITA S ČOKOLADO avtorice Meredith Badger. Zgodba

govori o Leni, ki ima kar nekaj pomembnih zagat. Ni še dolgo od tedaj,

ko so se s prijateljicami z veseljem pridružile fantom pri brcanju žoge,

zadnje čase pa se to zdi nekako neprimerno. Anja in Sophie sedaj raje

klepetata in si izmišljata neumna tekmovanja, kot je na primer v

poljubljanju. Še dobro, da je vsak dan naporni trening teka, kjer se lahko

kot nekoč druži z Adamom. Toda vse se zaplete, ko se tudi Adam prične

vesti čudno, na okrevanje po operaciji pa pripotuje babica. Njej ni všeč

prav nič, kar počne Leni, še posebno pa ne tek …

Knjigo ORIENTIRAJ SE PO SONCU, delo pisateljice Karmen Jenič,

priporočava predvsem starejšim fantom. V romanu nastopa glavni junak

po imenu Ilčo, ki zamenja šolo in se sooča s tem, kako ga bodo v novem

okolju sprejeli sovrstniki. Poleg selitve, zapletenih odnosov s sošolci in

pritiski sodobne družbe, pa se Ilčo srečuje tudi s težavami doma,

odtujenostjo staršev in na koncu ločitvijo le-teh. Toda čeprav se zdi

življenje še tako črno, Ilčo spozna, da za dežjem vedno posije sonce. Pri

tem pa sveži babičini štruklji in prijazna učiteljica lahko le pomagajo …

Še zadnja knjiga tega meseca pa je napeta

pustolovska zgodba LOV ZA TEMPLJARSKIM

ZAKLADOM, ki jo je napisal Milan Petek Levokov. Je sončno poletje, a

Marko je zelo slabe volje. Namesto da bi bil na morju in s prijatelji iskal

skriti zaklad, je z družino obtičal v Marofu. Pa to še ni vse! Vse poletje bo

pri njih na obisku mamina prijateljica s hčerko Niko. Kaj naj cele počitnice

počne z nadležnim mlajšim bratom in punco? Niti sanja se mu ne, da bodo

to najbolj razburljive počitnice v njegovem življenju. In da bodo z Niko in

Blažem razrešili skrivnostni primer izginotja dveh oseb ter našli tisto, o

čemer se je govorilo dolga stoletja …

Tako, to so bili januarski namigi. Vedno bova veseli vaših predlogov, sploh od naših najmlajših

bralcev. Ne veva namreč točno, kaj zdaj radi berete, saj sva bili sami v vaših letih že kar nekaj

časa nazaj, zato se le opogumite in stopite do naju. Obljubiva, da vas ne bova ugriznili . To

pa je bilo za današnji mesec vse in se beremo naslednji mesec.

HANA PREBILIČ (9. A) in ENEJA PIRC (9. B)


In smo zakorakali v posebno

leto 2020. Upam, da je bil

vstop v novo leto zanimiv, da

ste ga preživeli s svojimi

najdražjimi ter si ga boste tudi

ohranili v lepem spominu.

Pred nami pa se že svetijo

nove počitnice, ki pa povedo,

da smo prehodili že polovico letošnjega šolskega leta in da je potrebno

prestaviti »v višjo prestavo« pri vseh tistih, katerih rezultati so slabši od

pričakovanih. Časa je in menim, da se je vredno potruditi, najprej zase,

potem pa seveda tudi za starše, ki vam želijo dobro, pa čeprav so včasih

tako zelo naporni☺ … Teženje je samo izraz njihove ljubezni.

Pa gremo k vprašanjem razredne stopnje:

Daniel se pritožuje, da Tim in Nej občasno tepeta druge?

Namenoma sem tokrat zapisal imena. Daniel, tu smo jasni – nihče, res

nihče na šoli nima nikakršne pravice, da kogarkoli udari. Tudi ti veš, kako

je potrebno ukrepati v taki situaciji. Takoj, če se to zgodi tebi ali pa

komurkoli v razredu, to poveš svoji učiteljici ali pa dežurni učiteljici na

hodniku. Prav tako imaš vsak dan na šoli psihologinjo Urško, h kateri se

lahko vedno zatečeš in poveš v tistem trenutku … Govoriti za nazaj nima

smisla, zato te prosim, da ukrepaš takoj. Ti pa obljubim, da se bo

psihologinja z obema temeljito pogovorila in se to več ne bo dogajalo, v

nasprotnem primeru pa bodo kazni.

Na razredni stopnji nekoga zanima, ali spremljam rokomet?

Seveda ga. Vsak šport, na katerem imamo predstavnika kot država,

spremljam. Ker mi je šport blizu in seveda tudi kot navijač naše

reprezentance … Verjamem, da bo rokometna ekipa dosegla izjemen

rezultat, pa čeprav se je pred prvenstvom odvijalo ogromno neprimernih

zadev znotraj reprezentance in vodstva.

28


29

Ali lahko pri nas izbruhne ta huda gripa?

Dragi učenec ali učenka, nikar se ne boj. Danes mediji marsikatero stvar

naredijo tako odmevno, da je potem preplašen skorajda cel svet. Vsako

leto izbruhne gripa, vsako leto zahteva žrtve … Medicina je danes zelo

napredovala in živijo lahko ljudje, ki v preteklosti ne bi uspeli preživeti

nekaj dni. Predvsem zanje so taki virusi nevarni, vsi ostali pa jih v postelji

preležite in se po tednu dni zdravi vrnete nazaj.

Na predmetni stopnji pa zanimivi vprašanji:

Skupino deklet zanima, če bi lahko teste pisali v skupinah ali

dvojicah, kot delajo včasih pri pouku?

Draga dekleta, vesel sem, da vam je ta način dela všeč. Učitelje

spodbujam, da bi čimveč delali sodelovalno. Pri nekaterih predmetih je to

lažje, pri nekaterih težje, a povsod se da. Temu načina dela se pravi

formativno spremljanje znanja ali krajše FS. Verjetno ste že slišali za to.

Ustna ocena se lahko pridobi kot delo skupine, prav tako para. Vse to se

lahko dogovorite z učiteljico na začetku šolskega leta ter seveda določite

kriterije, po katerih boste ocenjevani. Pisnih ocen pa tako žal ne morete

dobiti. Kako pa bi bilo, če bi se v skupino dali samo najboljši? Ali pa če bi

se nekdo, ki se mu ne da učiti prav nič, usedel zraven pridnih in samo

prepisoval?! Ni pošteno, a ne? Vsak naj sam pokaže, koliko zna, ker je

nenazadnje to zelo pomembno za njegovo osebnostno rast.

Skupino devetošolcev zanima naslednje:

Zakaj so sploh nivoji pri MAT, SLO in TJA, če bodo od sedaj naprej

isti testi v vseh nivojih? Pravijo, da bo 1. in 2. nivoju težje dobiti

dobro oceno. A niso nivoji narejeni za tiste, ki jim predmeti ne gredo

tako dobro? Zdaj bodo še pod večjim pritiskom …

Zelo dobro vprašanje, ki sem ga razložil že vsem učiteljem. Pravilnik o

ocenjevanju in šolska inšpekcija zahtevata, da so testi skupni za vse.

Zakaj tudi sam temu pritrjujem? Sami nivoji so res, osebno menim,

najboljša stvar devetletke. V njih se srečate učenci, ki približno enako

dojemate obravnavane vsebine. Tisti, ki vam gre težje, ste v 1. nivoju, tisti,

ki delate veliko in so vam naloge izziv, ste v 3. nivoju. Tako bo tudi ostalo

naprej in se vam ni treba bati ničesar. Glede ustnega spraševanja ostaja

vse enako. Pri pisnih ocenjevanjih pa bo naloga učitelja 1. nivoja, da

pripravi test tako, da lahko učenec s tega nivoja piše oceno 3. Nato pa na

te naloge dodata naloge učitelj 2. in 3. nivoja. Tako lahko prav vsak

teoretično piše 5, praktično pa velja, da tisti, ki je v 1. nivoju, ob


prikazanem znanju piše lahko 3. Imel sem že primer, da so se mi pritožili

učenci 3. nivoja, da je lažje pisati oceno 4 v 2. nivoju, kot pa v najvišjem.

To se več sedaj ne bo moglo pripetiti, ker bo ocena vedno sestavljena iz

znanja minimalnih standardov, pa potem temeljnih in višjih … Sedaj je

mnogokrat test v najvišjem nivoju vseboval le temeljna znanja in višja

znanja, minimalnih pa ni bilo … Zakaj bi morali pisati učenci težji test, kot

ga lahko? Torej, tu se vam samo približujemo in vsem nudimo možnost

istega uspeha, odpiramo vam vrata do ocen, ki so bila sedaj zaprta. Na

vsakem testu bo jasno označeno, katere so naloge za najnižji nivo, ki

prinesejo na koncu oceno 3. Z učitelji sem dogovorjen, da gredo naloge

vedno po vrsti od najlažjih k najtežjim, da bo še organizacija na samem

testu za vse vas enostavna. Na tak način pričakujem tudi boljše ocene,

saj bo veliko več časa za samo reševanje preizkusa in potem seveda tudi

za preverjanje rezultatov. Prepričan sem, da boste po prvem testu

zadovoljni in bo tudi marsikdo hvaležen, da smo se odločili delati na tak

način.

ravnatelj

Peter Pirc

Boj za odposlančka se je prevesil v drugo polovico in nihče si ne more privoščiti več velikih

napak in nabiranja večjega zaostanka. Število neopravljenih nalog v januarju je bilo v obeh

razredih veliko. Neopravičenih ur pa ni veliko, so pa vplivale na razliko. Učenci 9. razredov so

pri razrednih urah 8. razredov postavili učencem po 7 logičnih ugank. Vprašanja so bila

preprosta, a odgovori so bili težki. Učenci 8. A so odgovorili pravilno na 3 vprašanja, 8. B pa

le na enega. Kakšna so bila vprašanja, si lahko preberete na spletni strani:

http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2003/ura/zeman/logicneuganke.htm

Nasmejali se boste odgovorom.

Zdaj pa naj odkrijem rezultate. Pri domačih nalogah je bil boljši 8. B za 14 nalog, pri izostankih

je bil boljši 8. A za 6 ur, pri odgovorih je 8. A dobil 15 točk, 8. B pa 5 točk. Tako je sedaj rezultat

popolnoma izenačen 714 : 714.

30

Naloga v mesecu februarju pa bo trajala cel teden: od 10. 2. do 14. 2. Učenci 8. razreda bodo

morali cel teden nositi malico 9. razredom in prav tako po malici pospraviti učilnico in odnesti

ostanke v kuhinjo. Za vsak dan, ko naloge ne bodo opravili popolno, bodo dobili 10 kazenskih

točk. Tako bodo učenci 8. A skrbeli za 9. A, učenci 8. B pa za učence 9. B. O opravljenem delu

bodo poročali 9. razredi. Kje imajo 9. razredi malico, se morajo 8. razredi pozanimati sami,

kdo bo nosil malico in pospravljal, se prav tako dogovorijo sami.

Očitno bo borba potekala do konca.

KLEMEN KOVAČIČ


USTVARJALCI ČASOPISA

Sara Đurić Tian Klobučar Ofak Mija Gabrič

Lana Đurić Mark Vuk Davor Došenović

Iva Žganjar učenci ID geografija Nina Žurga

Nik Stekić Tina Stopar Tai Plešej

Luka Rogale Filip Horvat Žak Bončina

Maja Miljuš Žana Klanjšček Nina Zver

Aljaž Hočevar Dejan Ševo Ema Kordiš

Jasmina Mušič Kaja Ule Anita Turk Šveigl

Ela Hočevar Tian Novak Turkovič Vesna Pavuna

Melani Velinovska Katarina Č. Mišmaš Franc Žganjar

Ian Rus Ema Ponikvar Ava Manja Ruparčič

Lara Ponikvar Nia Handanagić Eva Remic

Nejc Oman Mark Horvat Eva Starič

Meta Lončarevič Eva Hozjan Zoja Česnik

Živa Kovačič Jure Adamič Asja Leban

Bastjan Grgorič Iva Šalehar Lara Močnik

Tia Didović Tadej Varga NMK-jevci 5. razreda

Martin Šifrer Dorej Kolar Šauer Tatjana Gornik

Tia Nović Vid Potočnik Tarik Mujagić

Ajša Bartolme Urška Rupnik učenci 4. C

Nejc Repar Daniel Cilenšek Adelina Džafić

Andrea Panić Meta Šilc Marincelj učenci 9. razreda

Mateja Malnar Hana Prebilič Eneja Pirc

Klemen Kovačič Peter Pirc

V Kočevju, januar 2020

(Foto na naslovnici: www.pixabay.com, na zadnji strani: Maja Gole Premrl.)

UREDNICA:

31

olski časopis JANUAR 2020

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?