Solarcek

2019/2020
Oš SIMONA KOSA PODBRDO

Karantena – opomin in nova priložnost v
naših vrednotah
Lani 10. maja 2019 smo praznovali 150-letnico šolstva v Baški grapi. Proslavili smo ga
z odmevno prireditvijo v telovadnici naše šole.
Letos smo v začetku maja imeli popolnoma druge skrbi. Po dvomesečni karanteni
(izolaciji, osamitvi) zaradi nevarnosti okužbe s smrtonosnim koronavirusom Covid
19 smo se pripravljali na vrnitev otrok nazaj v vrtec in učencev v šolo. Trdovratni
virus se je v naše kraje razširil s Kitajske in preko Italije do nas. Epidemija je prerasla
v pandemijo, kar pomeni, da se je virus razširil po celemu
svetu. Iz številnih držav še vedno poročajo o veliko
okuženih ljudeh in o ogromno smrtnih žrtvah. V Sloveniji je
bil virus hitro omejen in se ni močno razširil.
Vrata vrtcev in šol so bila zaprta od 13. marca do 18. maja
2020. Najprej smo odprli vrtec in pripravili tudi vse
potrebno za vstop učencev prvih treh razredov, 25. maja
smo v šolo sprejeli učence 9. razreda in 1. junija še preostale
učence.
Mark Obid, 4. razred
Pouk sedaj poteka pod strogimi higienskimi ukrepi, učitelji
nosimo maske, maske so obvezne tudi za učence, starejše od 12 let. Učenci si obrazne
maske nadenejo le na hodnikih, v razredu držijo le pravo varnostno razdaljo, kar
pomeni medsebojno oddaljenost od enega metra in pol do dva metra. Šolske obroke
uživamo pod strogimi pogoji, še vedno namreč obstaja nevarnost okužbe. Epidemija
je sicer v Sloveniji preklicana, a posamezni izbruhi koronavirusa se še pojavljajo.
Karantena v Sloveniji je bila uvedena zelo na hitro. V petek smo bili še na šoli, a po
nekem občutku sem učiteljem vseeno svetovala, naj vse stvari za pouk odnesejo
domov in naj tako svetujejo tudi učencem. V soboto je bila karantena za celo državo
res razglašena in uvedena s ponedeljkom, 16. 3. 2020. Na naši šoli smo že s prvim
dnem karantene začeli s poukom na daljavo, saj sem bila sama nanjo kar dobro
pripravljena. Načrte za delo na daljavo sem delala, že odkar se je prva okužba s
koronavirusom pojavila v Lombardiji v Italiji. Tako sem učiteljem, učencem in
staršem takoj poslala navodila za pouk na daljavo. Prva dva tedna smo učitelji
učencem pošiljali navodila po elektronski pošti po ustaljenem urniku. Z načrtovano
in dosledno spremljavo navodil za delo v vseh devetih razredih sem hitro ugotovila,
da je tempo dela za učence in učitelje, nevajene dela na daljavo, prehud. Po
posvetovanju s kolegi ravnatelji, ki jih imam k sreči res veliko, sem sklenila zadevo
omiliti, dati učiteljem podporo, da delajo preveč in moj slogan od tedaj naprej je bil

»manj je več«. Hvaležna in ponosna sem, da smo se s kolektivom uspeli tega
dogovora držati.
Iskreno sem hvaležna vsem staršem za vse lepe misli in tudi kritike v času šolanja na
daljavo. Predvsem pa sem jim hvaležna, da je bilo ob njihovi podpori sodelovanje s
šolo res odlično, saj so sodelovali prav vsi učenci. Iz dopisov staršev je bilo prebrati
tudi strah, jezo, žalost in krivico, ki se je zgodila celemu svetu. Hvala vam, straši za
vaše trdo in na trenutke mučno delo za šolo s svojimi otroki.
V času karantene sem večkrat s tesnobnimi občutki hodila na sprehode in hkrati
razmišljala, kako držati sodelavce pokonci, da bodo zmogli naprej učencem in
staršem posredovati nek optimizem in svetlo točko v prihodnost. Misli so mi uhajale
tudi k vzgojiteljici, pomočniku vzgojitelja, čistilkam in kuharici, ki jim je bilo
odrejeno čakanje na delo doma. Tudi z njimi sem vzdrževala stike in zelo sem
ponosna nanje, saj smo se tudi z njimi srečevali v živo preko videokonferenc.
Moja želja je, da bi v tej preizkušnji z epidemijo znali poiskati neko novo priložnost
in novo upanje predvsem v nas samih, v naši notranjosti in medsebojnih odnosih.
Slednji so bili tudi v družinah v času karantene zelo na preizkušnji. Tudi v naši
družini na Bači, kjer nas je bilo skozi celotno obdobje največkrat kar devet, smo
morali znati poiskati veliko mero medsebojnega spoštovanja in strpnosti. Mislim, da
je bilo v vseh družinah nekaj podobnega.
Vsi učenci naše šole so se zdravi vrnili v šolske klopi.
Nekateri so si med karanteno nabrali veliko znanja,
izkušenj, pouk na daljavo jim je bil v izziv. Pri večini
učencev pa učitelji z veseljem opažamo, da se v šoli precej
več naučijo. Zakaj z veseljem? Zato, ker se kljub vsemu
razvoju znanosti in tehnologije ljudje še vedno pogrešamo
med seboj in noben še tako dognan izum na področju
izobraževanja ne more nadomestiti učitelja v živo, čeprav
ga ne moreš izklopiti niti za sekundo.
Julija Jenstrle, 5. razred Letošnji zaključek pouka bo drugačen od prejšnjih let, bolj
podkrepljen z upoštevanjem priporočil Nacionalnega
inštituta za javno zdravje glede higiene, držanje medsebojne razdalje. Naj šolo
zaključimo s hrepenenjem po medsebojni bližini in pripadnosti vrtcu, šoli, krajem in
domovini, ki jim pripadamo. In spomin na karanteno naj ostane samo kot opomin,
da so v življenju pred vsemi materialnimi dobrinami pomembne predvsem vrednote
v medčloveških odnosih.
Polonca Kenda, ravnateljica

Metuljčki
1. in 2. razred
LUM, sreda, 1. 4.
Dragi učenci, starši, stari starši, učitelji, ravnatelji, dragi vsi!
Povežimo se in stopimo skupaj!
Povej prijatelju, da misliš nanj, da mu želiš le najboljše in da mu pošiljaš
upanje.
Povej to celemu svetu.
Kako?
Pošlji v svet metulja upanja.
Metulj na tvojem oknu ali balkonu bo pozdravil in razveselil tvoje
prijatelje, znance, sošolce, učitelje in cel svet!
Prinesel jim bo upanje in tvoje pozdrave!
Si za? Skupaj zmoremo!
Gal Dakskobler iz 1. razreda in njegova sestrica Tia

Anja Hudalin, 2. razred
Tiana Obid, 2. razred
HVALA VAM ZA VSE LEPE
METULJE. MENI STE ZELO
POLEPŠALI DAN.
VERJAMEM, DA GA BOSTE ŠE
MNOGIM.
Teo Bitežnik Zgaga iz 1. razreda in njegov
bratec Brin
učiteljica Franka

Stolpi iz kamenčkov
1. in 2. razred
LUM, četrtek, 2. 4.
DANES JE PRED VAMI NOVA NALOGA. KIPARILI BOMO IN
TEKMOVALI. NA SPREHODU POIŠČITE PLOŠČATE KAMNE IN
KAMENČKE. Z NJIMI ZGRADITE ČIM VIŠJI STOLP.
PRAV ZANIMA ME, KOLIKO KAMENČKOV VAM BO USPELO
POSTAVITI ENEGA NA DRUGEGA. BO TO VEČ KOT 5?
UČITELJICA FRANKA
Max Kotnik, 2. razred
Žan Panjtar iz 2. razreda
in njegova sestra Naja

Gremo gor v hribe …
učence od 6. do 9. razreda
Športni dan, torek, 14. 4.
Pozdravljeni!
Torek, 14. 4. 2020, je rezerviran za športni dan. Verjamem, da ste med
šolanjem doma aktivni in se redno gibljete. Vseeno bomo izvedli športni
dan z vsebinami daljše hoje.
Izberite si poljubno traso pohoda v vaši bližnji okolici. Pohod naj za
učence predstavlja vsaj eno uro in pol hoje (brez vštetih postankov).
Na mobilnih napravah imate na voljo veliko število aplikacij za
spremljanje poti (sports tracker, pedometer in podobne), ki jih lahko
uporabite za motivacijo.
Lahek in varen korak vam želim!
Igor Kragelj
Jani Poljanec iz 9. razreda je na
Kupu poslikal ta čudoviti sončni
zahod.
Urša Šorli in njena psička Rubi na
vrhu Črne prsti.

Korona izleti
1. in 2. razred
Andy Goldsworthy je britanski umetnik, ki ustvarja večinoma z naravnimi
materiali: vejami, listi, kamni, snegom, ledom, trsjem, trni, blatom, storži,
cvetnimi listi. To, da njegove umetnine v naravi ne obstanejo dolgo, ga ne
moti. Vse umetnine ohrani na fotografijah.
Vi ste že ustvarjali z naravnimi materiali. Zelo lepe izdelke ste naredili in
tudi vi ste jih shranili na fotografijah. Tudi tokrat boste za likovno nalogo
uporabili stvari, ki jih boste našli v naravi. Naloga bo danes malo drugačna.
Oblikovali boste zanimivo besedo ali celo poved. Kdor želi, lahko
fotografijo svojega napisa pošlje tudi meni ali učiteljici Magdi. Veliko
ustvarjalnih idej vam želim.
Učiteljica Franka
Likovna umetnost
Nik Trojar iz 2. razreda je nalogo za LUM naredil na Krnu.

IZLET NA NANOS
Od začetka karantene zaradi korona virusa zjutraj dolgo spim. Prej to ni bila moja
navada. Eno jutro pa je bilo drugače.
Naju s sestro je zelo zgodaj zbudila mama. V načrtu som imeli družinski izlet na
Nanos. Kmalu smo bili pripravljeni na odhod. Odpeljali smo se proti Vipavi.
Parkirali smo avto in se podali na pot. Kmalu smo prispeli do lovske koče, a do
vrha je bilo še daleč. Pot nas je vodila skozi borov gozd. Bilo je veliko rož, med
njimi tudi solzice in kukavice. Sonce je pripekalo. Končno smo prišli na vrh. Imeli
smo odličen razgled na gozdove, kamnolom, avtocesto. Pogled je segal tudi do
morja. Pomalicali smo in se odpravili proti domu.
Pregovor pravi: »Rana ura – zlata ura.« Vesela sem, da sem vstala zgodaj, saj je bil
dan zanimiv.
Veronika Klavžar, 3. razred
Fotografija učenke Tiane iz 2. razreda, ki je izvedla zmagoslavni skok na vrhu gore.

Matija Bizalj, 3. razred

PREIZKUS POGUMA
Veliko dni, ko smo bili
doma, je bilo zanimivih.
Najboljši mi je bil dan, ko
smo šli z mamo, tatom in
Veroniko plezat. S seboj
smo vzeli plezalne pasove,
vrv, vponke in plezalke.
Popoldne smo se z avtom
odpeljali do Ljubinja. Do
plezališča nas je peljala
pešpot čez pašnik, kjer so
nas zasledovale krave.
Tata je ena celo polizala.
Nato smo zavili na ozko,
strmo, gozdno pot.
Med časom, ko nismo hodili v šolo, mi je bilo
zelo dolgčas. Pogrešal sem svoje sošolce in
prijatelje. Komaj sem čakal, da se bomo lahko
družili in igrali. Ko je mamica povedala, da
se bomo lahko kmalu vrnili v šolo, sem bil
zelo vesel. Takrat smo se tudi začeli nazaj
družiti z mojimi prijatelji. Najbolj mi bo ostal
v spominu izlet, ko sva z Maxom šla skozi
Bohinjski tunel v Bohinjsko Bistrico in nazaj.
Seveda sva imela poleg sebe tudi atija in
dedija, vodil pa nas je naš sosed Livijo. Všeč
mi je bil tudi pohod na Kojco z Žanom, Najo
in Maxom.
Luka, 1. razred
Končno smo prišli do
plezališča. Strah me je bilo,
ko sem pogledala v steno.
Tata, ki zna dobro plezati,
je odločil, katera smer je
dobra za naju z Veroniko.
Najprej je tata vpel smer,
splezala je še mama in
nato sem se opogumila
tudi jaz.
Ko sem videla kako je
treba plezati visoko, sem
se počutila prav grozno.
Plezanje je težko in biti
moraš izurjen, da veš, kam
postaviti nogo in roko. Ko
sem plezala, me je bilo
strah. Zabavno pa se je
spuščati nazaj po vrvi, ker
skačeš kot kobilica. Rada
bi še kdaj plezala s celo
družino.
Valentina Klavžar, 1. razred
Luka, Max, Žan in Naja na Kojci

Oko spomina seže daleč
6. razred
Zanimivi drobci moje družinske zgodovine
Menim, da je v življenju naših prednikov marsikatera dogodivščina, ki je
vredna spomina. V teh dneh imamo čas, da pobrskamo po njih:
pogovorimo se s starši, starimi starši, poglejmo kakšno staro fotografijo,
spominek, predmet …, ki nas poveže z zgodbo. Kaj vse so doživeli, kod
vse jih je nosila usoda, kaj vse so znali in kaj postali moji predniki? Kdo so
(bili) v resnici ljudje, ki se nam danes zdijo stari, za časom, ali le še s
spoštovanjem beremo njihova imena na nagrobnikih? Kakšno življenje jih
je oblikovalo?
Zgodovino ustvarjamo vsi ljudje. Vsak od nas je del zgodovinskega
dogajanja. V naslednjem tednu lahko ti raziščeš življenje svojih prednikov.
Prisluhni spominom, naj se raztopi megleni zastor, izberi najzanimivejše
dogajanje, potem pa ga oblikuj in zapiši v zanimivo zgodbo.
učitelj Branko
Zgodovina, petek, 27. 3. 2020
Anže Trojer, 6. razred
Vita Peršič, 6. razred

NAŠEL JE REŠITEV
Pred več kot 50. leti je bilo v cementarni v Anhovem zelo veliko onesnaževanje zraka. Iz
visokih dimnikov cementarne je vsak dan šlo v zrak več ton laporne moke in cementa.
Vodstvo tovarne je imelo izgovor za ljudi, da je za filtre potrebno veliko denarja, ki ga ni.
Tako so minevala leta in ljudje so živeli v prahu.
Jug Marjan se je rodil in živel v Anhovem. Zaposlil se je v tovarni Salonit Anhovo, po
poklicu je bil kovinostrugar.
Razmere je dobro poznal, saj se je v cementarni ukvarjal z varstvom okolja. Leta 1980 je
dobil idejo za predelavo filtra mlina cementa, ki je spuščal v zrak ogromno cementa.
Zamisel je natančno preštudiral in pripravil načrte za predelavo tega filtra. Ocenil je, da
bodo stroški predelave filtra nižji kot nakup novega filtra. Tako je hotel vodstvu
cementarne dokazati, da je možna tudi druga rešitev z nižjimi stroški. Najprej so takemu
predlogu nasprotovali, potem pa so to predelavo odobrili. Vodil jo je sam s pomočjo
skupine ključavničarjev, ki so leta 1981 vse skupaj izdelali in izvedli menjavo filtra.
Ta rešitev je bila dvajsetkrat cenejša in hitro izvedljiva. Če ne bi bilo te ideje in izvedbe
predelave, bi se še zmeraj močno kadilo iz dimnika, kar bi vplivalo na zdravje in življenje
ljudi v Soški dolini. Rezultat je bil čistejši zrak v dolini, poleg tega pa je tudi cementarna
imela velik dobiček. Prej je vsak dan šlo v zrak nekaj ton cementa, ki je sedaj ostal v silosih
in tudi prihranki predelave so bili ogromni.
Vsa ta zagnanost in predanost zastavljenemu cilju pa je vplivala tudi na družino, saj je imel
manj časa. Z veliko težavo je Jug Marjan dosegel, da so mu pripadajočo nagrado po zakonu
tudi izplačali. Svojo inovacijo je prijavil na razpis Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu.
Po preverjanju rezultatov mu je delegacija sindikatov iz Beograda podelila priznanje Zveze
sindikatov Jugoslavije. To je bil velik dosežek in priznanje tako za družino kot tudi krajane.
To je zgodba mojega dedka Jug Marjana, ki se je iz Anhovega z družino preselil v Ložice.
Celo življenje pa se že ukvarja s čebelarstvom. Sedaj pa živi v Grantu v Baški Grapi na
čistejšem zraku.
Jure Kos, 6. razred
Izabela Mavrar, 6.
razred
Jan Brovč, 6. razred

Velika noč malo drugače
učence od 6. do 9. razreda
Tehniški dan, četrtek, 9. 4.
Pozdravljeni, učenci in učenke, danes vas čaka nekoliko drugačen dan.
Izvedli bomo tehniški dan na daljavo, povezali pa ga bomo s prihajajočim
prazničnim časom, veliko nočjo. Iz vsakega sklopa spodnjih nalog izberete po
eno nalogo. Skupaj torej opravite dve nalogi. Preden si nalogo izberete, dobro
preberite, kaj za izdelek potrebujete, in preverite, če imate vse to doma.
1. sklop nalog (V KUHINJI)
- sladki kvašeni ptički
- pirhi v naravnih barvah
2. sklop nalog (TEMATSKA
DEKORACIJA)
- kokoš iz sena
- piščanček iz volne
- stojalo (kokoš) za pirhe
- velikonočni zajček iz lesa
Želim vam veselo ustvarjanje in prijetne praznike v krogu svoje družine.
Igor Kragelj
Janej Kemperle, 6. razred
Aljaž Trojer, 8. razred

Manja Habjan, 8. razred
Živa Šorli, 9. razred
Urša Šorli, 6. razred
Saša Hrast, 6. razred

Dan zemlje, naravoslovni dan za 6. do
9. razred
»Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada Zemlji.« (Chief Seattle)
Letos, prav na današnji dan, že 50. obeležujemo svetovni dan Zemlje. Izberi eno od
treh ponujenih dejavnost in jo opravi. Če želiš, jih seveda lahko opraviš več.
Dejavnost Kaj delaš? Kaj potrebuješ? Kaj, kdaj in kam pošlješ?
1. VISOKA GREDA
poglej načrt, vprašaj
starše za dovoljenje,
pripravi material,
izdelaj, zasadi,
zapiši razmišljanje
računalnik
/tablični
računalnik/telefon,
material in orodje
za gredo
razmišljanje, fotografijo
grede;
do ponedeljka 4. 5. 2020
2. DOKUMENTARNI
FILM – ŽEJNI SVET
oglej si film,
zapiši razmišljanje
računalnik
/tablični
računalnik/telefon,
zvezek za
NAR/BIO ali list
papirja
razmišljanje;
do četrtka, 23. 4. 2020
3. ODGOVORNO
RAVNANJE S HRANO
poslušaj posnetek,
zapiši pesem ali
nariši strip,
zapiši razmišljanje
računalnik
/tablični
računalnik/telefon,
zvezek za
NAR/BIO ali list
papirja
pesem ali strip in
razmišljanje;
do četrtka, 23. 4. 2020
1. dejavnost: VISOKA GREDA
Anže Trojer, 6. razred
Jan Brovč, 6. razred

3. dejavnost:
ODGOVORNO RAVNANJE S HRANO
Tanaja Kemperle, 9. razred
Mojca Kenda, 9. razred

Moj koronačas
Kljub tisti hudi izkušnji, kakor v Sloveniji,
tako v celem svetu, sem se imel lepo. Mami
sem pomagal narediti rafaelo sladico in z
očkom sva se peljala v tovornjaku.
Viktor Stojković, 2. razred
Marec –korona.
April – isto.
Maj – še vedno.
Nuša Kusterle, 4. razred
Gal Dakskobler iz 1. razreda pri
pisanju domače naloge.
Darilo, ki me je presenetilo
Korona virus je prišel v kraj, kjer živim.
Naša šola z vrtcem se je zaprla. Ves čas sem moral biti doma. Starši
so mi govorili, naj se učim, saj če bom imel dobre ocene, me bodo
nagradili. Presenetili so me, ko so mi kupili play station 4. Zame je to
bil čudovit dan v življenju in ga nikoli ne bom pozabil.
Komaj čakam, da grem v šolo, ker si želim videti svoje učitelje in
prijatelje.
Tarik Husanović, 3. razred

Svoj prosti čas zelo rad preživljam z bratom Žanom. Težava je, ker
Žana ni veliko doma. V času karantene pa je drugače.
Žan je zdaj več doma. V tem času me je naučil voziti moped. Veliko
časa preživiva v delavnici, kjer mu pomagam. Skupaj igrava
košarko, pridruži se nama tudi Kaja.
Upam, da bo Žan še veliko doma, čeprav bi rad, da se karantena
konča.
Staš Drole, 5. razred
Jakob Trojer, 7. razred

Veselil sem se, da bom, ko se preselim
v Podbrdo, spoznal nove sošolce in
učiteljico. Videl sem jih samo enkrat,
ko sem prišel z mamico, da se
prepišem. In prav tisti dan, ko naj bi
bil moj prvi šolski dan v osnovni šoli
Podbrdo, je prišel virus. Bil sem
žalosten.
Pouk se je začel preko računalnika. Saj
se mi zdi zanimivo, ko pouk poteka
doma. Video klici, ki jih imamo z
učiteljico Suzano, so mi všeč. Na
začetku mi je bilo nerodno, sedaj pa
sem se že navadil.
Moja želja je, da čim prej spoznam
sošolce in se z njimi spoprijateljim ter
bolje spoznam učitelje.
Kevin Zener, 5. razred
Naja in Žan med spuščanjem ladjic, ki
sta jih izdelala med poukom na daljavo
v okviru šolskega predmeta SPO.
Koronavirus je prava nadloga. Pogrešam prijatelje iz šole. Pouk je pa
lepši doma, ker traja manj časa. Mama je z delom od doma začela, ko sva
z Najo še spala, zato je bila prej prosta in smo veliko časa preživeli v
naravi. Dvakrat smo bili na Črni prsti, enkrat na Kojci.
Vesel sem, da bom lahko v soboto 16. 5. 2020 povabil nekaj prijateljev na
moj 8. rojstni dan.
Žan Panjtar, 2. razred

Prvega dne, ko mi ni bilo treba
iti v šolo, sem se zelo
razveselila. Na ta dan sem imela
rojstni dan. Vsi v družini so bili
doma in spekli so mi torto.
Pouk na daljavo je zelo zanimiv.
Učiteljica nam zjutraj pošlje
naloge. Ko rešim nalogo, grem
takoj ven. Najrajši rešujem
matematične naloge.
Najbolj pa sem bila vesela
lepega vremena, da sem lahko
ustvarjala v naravi, hodila na
sprehode in po hribih.
Zdaj pa komaj čakam, da grem
v šolo, ker že zelo pogrešam
sošolce.
Tiana Obid, 2. razred
Računalnik
crkuje,
glava ne dela!
Norišnica!
Nuša Kusterle, 4. razred
Grozno je, precej grozno. Grozno je to, da
moramo ostati doma in od doma delati domačo
nalogo, saj moram vstati že ob osmih, pojesti
zajtrk in delati domačo nalogo. Najraje bi šel
nazaj v šolo. Celo Aljaževo praznovanje sem
zamudil! Najhuje od vsega pa je, da že celo leto
nisem jedel sladoleda!!!In tudi še dolgo ga ne
bom.
Doma mi pripravljajo najrazličnejše naloge za
utrjevanje, tako da bom pripravljen na teste in
spraševanja, ko pridem nazaj v šolo. Do takrat
se jih bo veliko nabralo. Tako da moram
popoldne pomagati staršem ali pa se učim.
V prostem času pa sem zunaj ali pa na
youtubu. Zvečer ne smem več biti na
računalniku, zato mi je neznansko dolgčas. Zato
sem začel brati šolsko knjigo Elvis Škorc - si
predstavljate, kako dolgčas mi je, da berem
šolsko knjigo!
Po pol ure branja grem spat in spim pičlih 8 ur.
In tako se dnevi ponavljajo in ponavljajo. Ob
vikendih pa sem ponavadi “frej”.
Jakob Trojer, 7. razred

Pivci hrupa
7. razred
Slovenščina, petek, 17.
4.
DANE ZAJC: PIVCI TIŠINE
4. naloga Naša trenutna situacija je lahko pravi navdih za naslov pesmi, ki
jo boste napisali vi. Se vam ne zdi, da je v tem obdobju vse tako tiho? Vaša
naloga je namreč, da napišete pesem z naslovom Pivci hrupa. Kaj
povzroča tišino? Katere stvari, predmeti, ljudje, dogodki?
Razmislite in napišite pesem, ki naj ima vsaj tri štirivrstične kitice.
Se že veselim vaših pesniških stvaritev!
Želim vam lep konec tedna!
Učiteljica Petra
PIVCI HRUPA
Tihi, leni, lačni, zaspani.
Z bombažnim trebuhom,
s tihim posluhom.
Zdaj naša dežela je tiha kakor polž.
Vse mirno je, vse tiho,
samo oddaljeno vreščanje jedcev tišine
se sliši.
Tihi brez glasov so napadli jedce tišine.
Basali so se z njimi, sode napolnili,
v tovornjak jih zbasali.
Vsi zaspijo,
V oblakih se zbudijo
In zavest izgubijo!
Jakob Trojer, 7. razred

PIVCI HRUPA
Pivci hrupa,
majhni, okrogli,
bomo zmogli?
Nekateri že polni obupa.
Trgovine, gledališča, javne ustanove
zaprle so se,
niso več to,
kar prej so bile.
Prepoved v občine,
kako, zakaj,
kaj se je zgodilo?
Upamo, da se bo umirilo.
PIVCI HRUPA
Vse stoji
in zdi se, da hrupa več ni.
Tišina se zajedla nam je v kosti.
Nihče od nas si nikdar mislil ni,
da virus lahko svet spremeni.
Le v filmih videli smo te stvari.
Ceste so tihe,
tovarne spijo,
ljudje pa doma na kavčih ležijo.
Bi lahko kaj dobrega potegnili od
tega? Da, tišina je tisto, kar življenju
smisel da.
Zato ne obupujmo,
ostanimo zdravi in
DOMA.
Nina Kusterle, 7. razred
Vlada nas miri,
medicina pa ponoči bedi,
da cepivo iznašla bi.
Nam bo uspelo?
Ta COVID – 19
ubil bo vse,
če ne ostanemo močni,
in ne borimo se.
ZATO …
Bodimo pametni,
Matija Bizalj, 3. razred
ostanimo doma!
Tina Kemperle, 7. razred

PIVCI HRUPA
Nekega dne k nam prihitijo pivci hrupa,
in to zato, da nas spravijo iz obupa.
Takoj ko zakoračijo v mesto,
takrat se navale na cesto.
Žrejo vse, kar spušča zvoke:
avte, kolesa in tudi otroke.
Hrup na dušek spijejo
in v tišino vse (prav vse!) ovijejo.
Njihov namen je utišati in zbližati ljudi,
kljub temu da kdo prvega ne dovoli.
A pivci hrupa so le pivci hrupa,
kdor proti njim vztraja,
prej ali slej obupa.
»Hej, ves hrup ste nam vzeli!«
»Le poglej, kako ste že debeli!«
To so ljudje šepetali pivcem,
ah, ne veste, kaj bi dali,
da lahko bi jih s kladivcem.
Pivci pa puste za sabo sled tišine,
ki ljudi spominja na lepoto in
blagodejnost človeške bližine.
Najprej sicer besnimo,
zakaj so sploh prišli od tam,
a potem ugotovimo,
kako zelo pomagali so nam.
Umirili smo življenje si
in zagotovo
iz trenutne situacije se nekaj naučili vsi.
Maša Kusterle, 7. razred
Nina Kusterle, 7. razred

Konstruktivistična pesem naše devetošolke Urše Kusterle

Iz kuhinje že diši …
6. razred
Gospodinjstvo, četrtek, 23.
4.
Pozdravljen(a),
namen današnje ure je utrjevanje znanja o kuharskih postopkih, kuhalnem
in jedilnem priboru, pogrinjkih. Prosim, seznani starše, da imaš pri
gospodinjstvu danes praktično nalogo in jih prosi, če dovolijo, da ti
poskrbiš za obrok.
Za večerjo (zajtrk, lahko tudi kosilo) pripravi cesarski praženec.
Potrebuješ:
2 jajci
3 dag sladkorja
12 dag moke
malo soli
skodelico mleka
maslo za peko
rozine
marmelado
Pa dober tek!
Učiteljica Nina
Anže Trojer, 6. razred
Vita Peršič, 6. razred

7. in 9. razred
Sodobna priprava hrane, torek, 7. 4.
KDAJ NAREDIM?
Nalogo opraviš v dveh tednih, torej do torka, 14. 4.
KAJ NAREDIM?
Izberi poljubno glavno jed in sladico.
Izpolni preglednico.
Skuhaj, pripravi pogrinjke, postrezi, fotografiraj, pojej .
Želim ti dober tek.
Učiteljica Nina
Grega Ahlin, 9. razred
Nina Kusterle, 7. razred

Moda
Gospodinjstvo, sreda, 6.
5.
Pozdravljen(a),
namen današnje ure gospodinjstva je utrjevanje znanja o tekstilu in oblačenju.
Danes boš ti modni oblikovalec/modna oblikovalka in hkrati tudi
krojač/šivilja. Pripravo kroja in šivanje oblačila bo opravil tvoj pomočnik
.
5. razred
Tvoja naloga je, da zase načrtuješ poljubno oblačilo. Zapiši in nariši vse,
kar zahteva priložena tabela. Uporabi svoje znanje in ustvarjalnost.
Nalogo naredi v zvezek za GOS čez 2 strani. Fotografijo naloge mi pošlji
do petka, 8.5.
Učiteljica Nina
Julija Jenstrle, 5. razred

Glasba
Tudi v težjih časih je pomembno ohraniti malo humorja in
gledati na življenje s pozitivne strani. Učiteljica glasbe
Kristina nam je zato posredovala nekaj simpatičnih
odgovorov učencev med poukom glasbe na daljavo, ob
katerih smo se iskreno nasmejali. Smeh je pol zdravja, tudi
na daljavo.
... skladatelj se je rodil 4. junija 1876 in umrl en dan pred svojim rojstnim dnem, 19.
junija ...
... skladba mi je bila všeč, ker se v njej sliši kihanje in kašljanje ...
... kmalu je šel študirat kompenzacijo na Dunaj (namesto kompozicijo) ....
... skladba mi je všeč, ker je kratka ...
... Z vsem spoštovanjem do skladatelja, vendar mi takšna glasba še zdaleč ni pri
srcu ...
... Skladba je zanimiva za poslušat, a ne za dolgo ;-) ...
... Poslušala sem skladbo Eksotični ptiči – ti ptiči so res eksotični ...
... Avstrijski skladatelj Mahler je deloval v Ljubljani kot pianist in detergent
(dirigent) ...
Učiteljica vpraša učence: Kaj menite, kdo bi sponzoriral tako zvrst glasbe (klasično)?
- Odgovor: Gluhi ...
Dober dan, učiteljica Franka.
Najbolj všeč mi je bila naloga,
ko sem naredila boben.
Lep pozdrav, Valentina
Valentina Klavžar, 1. razred

Korona pesmi
Korona virus je napadel svet,
TRAGIČNA NOVICA!
V trgovini prazna
vsaka je polica.
najprej Kitajsko, potem cel svet.
Zdaj imamo na ustih maske vsi,
razkužila v rokah, rokavice, kaj še.
Svet je nemogoč,
mučita nas dan in noč.
V mestih še bolj grozno je,
še na hodnik se ne sme.
Počasi vsem se meša,
nekaterim se dela pleša.
Narava si je opomogla, a mi ne.
Ptički čivkajo, ko mi smo doma.
Živali doma nam delajo družbo,
a tudi jaz bi rada šla v družbo.
V šolo rada bi spet šla,
da s sošolci bi bila.
Nekateri si barvajo lase,
ker tako dolgčas je.
Primanjkuje WC papirja,
ah, hudirja!
Dobro, da je internet,
ker drugače bilo bi za znoret!
Mama in tata sitna sta že,
zato korona izgini že.
Počitnic se že veselim,
upam, da v družbi jih preživim.
Živa Štendler Beguš, 5. razred
Mojca Kenda, 9. razred
Veronika Klavžar, 3. razred

POZOR!!!
Po hitri pošti je prihitela
čista kitajska roba
in ne tako kot vsaka
za spremembo dolgo je živela.
Vsa igrišča je zaprla,
otroke v hišo zaklenila,
Nuša Kusterle, 4. razred
Ko v šolo smo hodili,
brž hitro smo se zbudili,
a drugi dan ugotovili smo,
da šolo zapret treba bo.
Zdaj za računalnikom sedimo,
tehnik novih se učimo,
da do znanj pridemo.
Čeprav v pravi šoli nismo,
se ogromno naučimo.
Čakamo, da šola se odpre,
da šolski zvonec nam odmor napove,
da zmešnjave več ne bo
in bo vse kot prej je bilo.
za kazen še šolo k njim je preselila.
Staršem vsem službo domov
prinesla
in internet oklestla.
Da še bolj dolgočasimo se vsi,
trgovske centre je zaprla.
Vse je spremenila v vesoljce,
saj noben ne more na pedikuro
ali pa dobiti novo frizuro.
Ker noben ni zadovoljen s to robo,
jim jo nazaj vrnimo.
Zdaj pa vam želim
obilo zdravja
in ne KORONO!!!
Ksenija Trojer, 4. razred
Špela Hrast, 9. razred

Moj pogled skozi okno
9. razred
Slovenščina, četrtek, 23. 4.
Nemški pregovor pravi »Kolikor ožja kletka, toliko slajša prostost.« To
pomeni, da najbolj cenimo svobodo takrat, ko jo izgubimo. Ciril Kosmač je
skozi okno opazoval malenkosti, kot je gosenica, ravno zato, ker je
hrepenel po svobodi, dogajanju.
Tudi vaša svoboda je v teh dneh omejena. Ali tudi vi opazite stvari, ki jih
prej niste? Vaša današnja naloga je, da napišete razmišljanje z naslovom
Moj pogled skozi okno. Lahko izberete pogled skozi okno vaše sobe,
lahko pogled skozi okno iz kakšnega drugega prostora v hiši ali vaš
najljubši pogled iz vašega doma. Svojemu zapisu lahko dodate še
RAZMIŠLJANJE O SVOBODI.
Želim vam obilo ustvarjalnega navdiha,
učiteljica Petra
Ko pogledam skozi okno moje sobe, vidim prostrano
pokrajino. Vidim nekaj zapuščenih hiš, ki so še v dokaj
dobrem stanju. Na sosednjem griču leži mogočen gozd, čigar
bukve ravno začenjajo zeleneti. Pogled skupaj veže srebrna
nit, cesta. Cesta, po kateri sem se peljala že neštetokrat, a se mi
zdaj zdi tako tuja, zapuščena.
V mojem kraju je bore malo ljudi, zato se lahko prosto gibam
zunaj. A to zame ni svoboda. Svoboda je to, da lahko kadar se
ti zazdi, greš, kamor želiš. Počasi se mi meša. Odštevam dneve
do tistega lepega dne, ko bom spet sedla v avto z mamo in se z
njo pogovarjala dolge ure, ko se okolica premika, jaz pa
mirujem. Ko bom šla s prijatelji na sok in sedela v kafiču ter
uživala v prisotnosti tujih ljudi.
Vsak težko pričakuje 9. razred, a izmed vseh pričakovanj to
zagotovo ni bilo eno izmed njih.
Nuša Kusterle, 4. razred
Mojca Kenda, 9. razred

Moj pogled skozi okno. Moje okno v svet.
Morda pogled skozi moje okno ni najlepše, kar sem v svojem življenju doživela in videla,
je pa spodoben začetek slehernega dneva, torej ima kar pomembno vlogo v mojem
sedanjem življenju, čeprav se tega včasih ne zavedam. Ravno to sem odkrila v tem času, ko
smo doma in lahko zavestno storim kakšno tako drobno dejanje, ki se mi je v času
običajnega šolanja zdelo čisto podzavestno in nepomembno.
Moj pogled skozi okno je v teh dnevih postal začetek in konec mojega dnevnega
popotovanja. Dejanje, ki me navdaja z upanjem.
Ko se zbudim in vstanem, grem takoj zatem na stežaj odpreti okno. Spomnim se trenutka
pred nekaj dnevi, ko jutro ni bilo tako sončno kot običajno. Takrat me je stanje pri oknu
popolnoma prevzelo.
Gledala sem v nov dan. Pod mano se je vila cesta, ki je premogla ponosnih nekaj metrov
brez ovinkov, da sem se lahko razgledala še malo naokoli. Poleg nje se je bohotil potok, ki
je očitno na vso moč tekmoval s celo množico ptic, da bi videli, kateri bo najglasnejši in bo
zmagovalec tega jutra. Kakor sem rekla, cela jata ptic se je med sabo veselo pomenkovala,
kdo lepše poje, jaz pa sem prevzeta nad glasovi stala pri oknu. Vsako jutro me prebudijo
vedno isti ptiči, ki vselej godejo eno in isto pesem.
Na drugi strani ceste se je v svoje višave raztezal grič, ves ponosen, ker letos zaradi poseka
dreves pripomore k temu, da imajo prebivalci nasprotne hiše malo več sonca. Preostala
drevesa so se lepo zibala v objemu vetra, ki je bil tisti trenutek precej milosten. Ozrla sem
se navzdol po cesti, da sem videla še preostale hiše. V tišini jutra so stale pogumno in se
pretvarjale, da so v njih le pogumni prebivalci, ki brezskrbno stopajo v nov dan, zamolčale
pa bi, če bi se v njih skrivala kakšna strta duša. Vem, da ni vse tako, kot je videti na prvi
pogled. Ni vse zlato, kar se sveti. Toda tega hiše ne povedo. Svoje skrivnosti ohranjajo med
štirimi stenami.
Ko sem tisto jutro stala pred svojim oknom in gledala v svet, se mi je zdelo, da sem
princeska svojega sveta. Na nebu so sicer bili sivi oblaki, sonca ni bilo, meni pa se je
vtisnilo v spomin, da sem si, preden sem se usedla pred računalnik in šolsko delo, sama
pri sebi rekla, da kljub temu, da četudi dan ni sončen, jutro prav diši po upanju. Ne bi
znala opisati vonja tistega jutra, toda takrat sem bila prepričana, da diši po upanju. In
svobodi.
Urša Kusterle, 9. razred

Spet v šoli
Iz pouka na daljavo smo se vsi
zagotovo marsikaj naučili.
Klara iz 1. razreda je ustvarila
izdelek iz odpadne embalaže.
Emanuela iz 1. razreda je
ilustrirala svojo najljubšo
pravljico.
Vendar pa je bilo lepo ponovno prestopiti šolski prag.

Gradivo so prispevali, zbirali, tipkali in urejali: učitelji in učenci OŠ Simona Kosa
Podbrdo
Fotografije: arhiv Osnovne šole Simona Kosa Podbrdo
Gradivo uredila: Petra Guna
Lektoriranje: Petra Guna
Oblikovanje: Anja Konec
Slika na naslovnici: Živa Štendler Beguš, 5. razred
Šolsko leto: 2019/2020
Izdala: OŠ Simona Kosa Podbrdo, Podbrdo 32, 5243 Podbrdo