Solarcek

PIVCI HRUPA
Nekega dne k nam prihitijo pivci hrupa,
in to zato, da nas spravijo iz obupa.
Takoj ko zakoračijo v mesto,
takrat se navale na cesto.
Žrejo vse, kar spušča zvoke:
avte, kolesa in tudi otroke.
Hrup na dušek spijejo
in v tišino vse (prav vse!) ovijejo.
Njihov namen je utišati in zbližati ljudi,
kljub temu da kdo prvega ne dovoli.
A pivci hrupa so le pivci hrupa,
kdor proti njim vztraja,
prej ali slej obupa.
»Hej, ves hrup ste nam vzeli!«
»Le poglej, kako ste že debeli!«
To so ljudje šepetali pivcem,
ah, ne veste, kaj bi dali,
da lahko bi jih s kladivcem.
Pivci pa puste za sabo sled tišine,
ki ljudi spominja na lepoto in
blagodejnost človeške bližine.
Najprej sicer besnimo,
zakaj so sploh prišli od tam,
a potem ugotovimo,
kako zelo pomagali so nam.
Umirili smo življenje si
in zagotovo
iz trenutne situacije se nekaj naučili vsi.
Maša Kusterle, 7. razred
Nina Kusterle, 7. razred