You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
NAŠEL JE REŠITEV
Pred več kot 50. leti je bilo v cementarni v Anhovem zelo veliko onesnaževanje zraka. Iz
visokih dimnikov cementarne je vsak dan šlo v zrak več ton laporne moke in cementa.
Vodstvo tovarne je imelo izgovor za ljudi, da je za filtre potrebno veliko denarja, ki ga ni.
Tako so minevala leta in ljudje so živeli v prahu.
Jug Marjan se je rodil in živel v Anhovem. Zaposlil se je v tovarni Salonit Anhovo, po
poklicu je bil kovinostrugar.
Razmere je dobro poznal, saj se je v cementarni ukvarjal z varstvom okolja. Leta 1980 je
dobil idejo za predelavo filtra mlina cementa, ki je spuščal v zrak ogromno cementa.
Zamisel je natančno preštudiral in pripravil načrte za predelavo tega filtra. Ocenil je, da
bodo stroški predelave filtra nižji kot nakup novega filtra. Tako je hotel vodstvu
cementarne dokazati, da je možna tudi druga rešitev z nižjimi stroški. Najprej so takemu
predlogu nasprotovali, potem pa so to predelavo odobrili. Vodil jo je sam s pomočjo
skupine ključavničarjev, ki so leta 1981 vse skupaj izdelali in izvedli menjavo filtra.
Ta rešitev je bila dvajsetkrat cenejša in hitro izvedljiva. Če ne bi bilo te ideje in izvedbe
predelave, bi se še zmeraj močno kadilo iz dimnika, kar bi vplivalo na zdravje in življenje
ljudi v Soški dolini. Rezultat je bil čistejši zrak v dolini, poleg tega pa je tudi cementarna
imela velik dobiček. Prej je vsak dan šlo v zrak nekaj ton cementa, ki je sedaj ostal v silosih
in tudi prihranki predelave so bili ogromni.
Vsa ta zagnanost in predanost zastavljenemu cilju pa je vplivala tudi na družino, saj je imel
manj časa. Z veliko težavo je Jug Marjan dosegel, da so mu pripadajočo nagrado po zakonu
tudi izplačali. Svojo inovacijo je prijavil na razpis Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu.
Po preverjanju rezultatov mu je delegacija sindikatov iz Beograda podelila priznanje Zveze
sindikatov Jugoslavije. To je bil velik dosežek in priznanje tako za družino kot tudi krajane.
To je zgodba mojega dedka Jug Marjana, ki se je iz Anhovega z družino preselil v Ložice.
Celo življenje pa se že ukvarja s čebelarstvom. Sedaj pa živi v Grantu v Baški Grapi na
čistejšem zraku.
Jure Kos, 6. razred
Izabela Mavrar, 6.
razred
Jan Brovč, 6. razred