Butan 2 3 2 Falusi na fasadi ene od tradicionalnih hiš. Tradicija slikanja izvira iz 15. stoletja. 3 V državi je mnogo mostov <strong>in</strong> prav vsi so polni molilnih zastavic, ki jih budisti zavezujejo za srečo, izpolnitev želja. 20 <strong>december</strong> <strong>2020</strong>
veti tu, je vedno stvar debate. Če smo f<strong>in</strong>ančno omejeni, bo tudi pet dni zadostovalo, da dobimo vtis o deželi, vidimo njene največje znamenitosti <strong>in</strong> še kaj zraven. Seveda je za sladokusce lahko tudi deset dni premalo. Butan je namreč zelo razgiban, ceste so izven pomembnejših krajev zelo preproste <strong>in</strong> potovanja počasna. Če želimo še bolj v naravo, v še bolj odmaknjene vasice, je več dni bolje kot manj. Seveda je Butan tudi izjemna lokacija za vse, ki radi hodijo. Država namreč ponuja kar nekaj možnosti za fantastične trek<strong>in</strong>ge. Naj bo to na visokih nadmorskih viš<strong>in</strong>ah ali po nižjih hribih, med vasicami. Oboje je privlačno. V Butanu sta televizija <strong>in</strong> <strong>in</strong>ternet dovoljena šele od leta 1999 Prav zares! Butan je bil med zadnjimi državami na svetu, ki so sprejele televizijo. Kralj je bil namreč mnenja, da bi televizija lahko pokvarila stoletne tradicije <strong>in</strong> kulturo. Danes ima v Butanu več<strong>in</strong>a domov to napravo, skoraj vsak prebivalec že mobilni telefon, približno polovica prebivalcev pa uporablja <strong>in</strong>ternet. Tudi med potovanjem nam je v več<strong>in</strong>i hotelov na voljo wi-fi. Navadno je počasen, a <strong>del</strong>uje! Kljub sprejetju televizije <strong>in</strong> <strong>in</strong>terneta pa Butan še vedno živi svojo tradicijo <strong>in</strong> spoštuje svojo kulturo. Sicer je v državi odstotek pismenosti še vedno manjši od 70 %, a to je tudi zaradi zelo odmaknjenih naselij, kamor si tradicija pošiljanja otrok v šolo še utira pot. Vse posebnosti v Butanu, od prepovedi prodaje tobaka do pravil oblačenja Leta 2010 je Butan kot prva država na svetu prepovedal proizvodnjo <strong>in</strong> prodajo tobaka <strong>in</strong> tobačnih iz<strong>del</strong>kov. Kajenje je na vseh javnih krajih, tako zunaj kot notri, prepovedano. A kajenje v zasebnih prostorih je seveda dovoljeno. Prav tako uvoz tobačnih iz<strong>del</strong>kov še ni prepovedan. Zanimivo je tudi to, da ima Butan v veljavi tudi samosvoja pravila oblačenja. Moški nosijo nekakšen kimono do kolen, ki se imenuje gho, pod katerim nosijo še hlače. Ženske nosijo kiro, ki je do gležnjev dolgo, okrog telesa ovito krilo. Zgoraj nosijo wonju, nekakšno bluzo, <strong>in</strong> preko bluze še toego, kratko jakno. Tujcem se ni potrebno oblačiti tradicionalno, potrebno pa je imeti pokrita ramena <strong>in</strong> kolena, še posebej pri vstopu v svetišča. V Butanu se znotraj druž<strong>in</strong> deduje več<strong>in</strong>oma po ženski l<strong>in</strong>iji. Tudi moški se po poroki preseli k ženi <strong>in</strong> ne obratno. Nacionalni šport Butana je lokostrelstvo, ki mu po priljubljenosti sledita košarka <strong>in</strong> kriket. V Butanu je z zakonom določeno, da mora biti vsaj 60 % države vedno pogozdene, ne glede na vse. Trenutno 85,5 % površja države sestavlja gozd. Prestolnica Timpu nima niti enega samega semaforja. V mestu so križišča, v katerih stoje policaji v majhnih hiškah <strong>in</strong> usmerjajo promet. Le zakaj je v Butanu toliko falusov? Ena stvar, ki nam takoj pade v oči med potovanjem po Butanu, ko zapustimo večja mesta <strong>in</strong> se znajdemo v vaseh, so falusi. Na premnogih fasadah hiš, tako zasebnih kot javnih, so falusi vseh mogočih velikosti, oblik <strong>in</strong> okraskov. V globoko budistični deželi, ki je zelo tradicionalna, je to kar nenavadno! Zgodba o falusih sega v 15. stoletje, ko je v samostan blizu Punakhe iz Tibeta pripotoval lama Drukpa Kunley. V Tibetu naj bi ustrelil s puščico, ji sledil <strong>in</strong> jo našel blizu Punakhe, kjer se je zapičila v bliž<strong>in</strong>o tega samostana. Tam je srečal dekle, ki je z njim v eni noči zanosila <strong>in</strong> še danes na tem mestu stoji tempelj plodnosti, ki hrani stari lok <strong>in</strong> puščico. Drukpa Kunley je nato potoval po Butan Leta 2010 je Butan kot prva država na svetu prepovedal proizvodnjo <strong>in</strong> prodajo tobaka <strong>in</strong> tobačnih iz<strong>del</strong>kov. Butanu <strong>in</strong> želel ljudi razbremeniti strogih pravil budizma. Imenovali so ga tudi »božanski norec«. S svojo »strelo modrosti« (falusom) je odgnal tudi demonko Loro Duem <strong>in</strong> od takrat naprej so začeli <strong>ljudje</strong> na fasadah svojih hiš upodabljati faluse, ki naj bi odganjali demone ter pripomogli k plodnosti. Okrog norega Kunleya je še mnogo zgodb, a te prihranimo za potovanje po Butanu. Zakaj obiščemo toliko svetišč <strong>in</strong> samostanov ali pomen budizma v Butanu Življenje v Butanu je prepleteno z budizmom. Oziroma lahko rečemo tudi, da je budizem nač<strong>in</strong> življenja v Butanu. Sicer niso prav vsi prebivalci budisti, ampak dobrih 75 % jih je! Butanski budisti sledijo vajrayana budizmu, ki se je razvil iz osnovnega, mahayana budizma. Ljudje, ki so živeli na ozemlju, ki se danes imenuje Butan, so sprejeli budizem 746. leta. Vero je ljudem predstavil Guru R<strong>in</strong>poche, »veliki učitelj«, ki je pripotoval v Bumthang iz Indije. Še danes je kip Guruja R<strong>in</strong>pocheja možno videti v skoraj vseh butanskih svetiščih. Imel naj bi nadnaravne moči <strong>in</strong> moč, da je odgnal vse demone <strong>in</strong> zle namene. Iz Butana je pot nadaljeval skozi mnogo manifestacij tudi v Tibet <strong>in</strong> Nepal. Ljudje v Butanu so po njegovem obisku sprejeli budizem kot svoj nač<strong>in</strong> življenja. Budizem je kompleksna religija <strong>in</strong> pravzaprav samosvoja filozofija, ki narekuje prav vsak korak v vsakodnevnem življenju Butanca. Ljudje žive za www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 21