no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina
no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina
no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
programov in razpisov namigujejo na želene cilje in racionalizacije<br />
raziskovanja. Prioritetni nacionalni znanstveni program,<br />
na katerega se lahko prijavijo znanstveniki s področja družbenih<br />
zna<strong>no</strong>sti, so »Bolgarska družba – del Evrope«, do neke mere pa<br />
tudi »Informacijska družba« (raziskovalni projekti morajo biti<br />
namreč teh<strong>no</strong>loško usmerjeni). V letnih razpisih za »Znanstve<strong>no</strong><br />
raziskovanje« se družbene zna<strong>no</strong>sti ocenjuje glede na prioriteto,<br />
ki je zapisana v Strategiji znanstvenega raziskovalnega dela –<br />
»Nacionalna identiteta in kulturna dediščina«.<br />
Sklad ni abstrakcija, temveč realna institucija, ki financira<br />
znanstve<strong>no</strong> delo, sociologi (figurativ<strong>no</strong> reče<strong>no</strong>) zavihajo rokave<br />
in poskušajo ustreči njegovim zahtevam. Poročila Inšituta za soci-<br />
9 Indikator za institucionalizacijo te<br />
zahteve in njen preboj je mogoče najti v<br />
obvezni točki o »aplikativ<strong>no</strong>sti« v vprašalniku<br />
za projekt<strong>no</strong> evalvacijo z naslovom<br />
»Praktična aplikativ<strong>no</strong>st«, po letu 2004 pa<br />
»Nacionalni pomen raziskovalnih projektov<br />
in njihove aplikativ<strong>no</strong>sti«; v <strong>por</strong>očilu<br />
Inštituta za sociologijo za leto 2004 (ki<br />
ga v <strong>por</strong>očilu za leto 2003 ni) pa v točki<br />
»Od<strong>no</strong>s z industrijo in gospodarstvom<br />
(aplikativ<strong>no</strong>st)«. Od vseh projektov, ki so<br />
potekali v letih 2005 in 2004, je samo<br />
eden <strong>por</strong>očal o takem od<strong>no</strong>su.<br />
ologijo (IS) pri bolgarski akademiji zna<strong>no</strong>sti navajajo, da je Sklad v letu 2003 podprl naslednje<br />
projekte: »Determinante politične pod<strong>por</strong>e in politične alienacije Bolgarov deset let po začetku<br />
sistemskih sprememb v Bolgariji«, »Krizni razvoj, psiho-socialne identitete in nekompatibil<strong>no</strong>st<br />
interpretacij: primer Kosova«, »Bolgarski študenti in informacijske teh<strong>no</strong>logije: od<strong>no</strong>s do imigracije<br />
ali dela v Bolgariji«, »Bolgarija – Makedonija: problemi <strong>no</strong>vega tipa državnih od<strong>no</strong>sov«. Te<br />
so leta 2004 zamenjali »Socialne dimenzije in posledice transformacije ter prilagoditve v procesu<br />
integracije«, »H grajenju skupnega evropskega znanstvenega in teh<strong>no</strong>loškega prostora: institucionalizacija<br />
etike v znanstveni politiki« in »Sociološki in drugi socialni (eko<strong>no</strong>mski, et<strong>no</strong>loški)<br />
vidiki bolgarskega pristopa k EU«. V letu 2005 pa: »Evropska izkušnja pri pre<strong>no</strong>su znanstvenih<br />
rezultatov v družbe<strong>no</strong> prakso in mož<strong>no</strong>sti njene aplikacije v Bolgariji«, »K desegregaciji bolgarske<br />
šole: izobraževalne politike in družbene teh<strong>no</strong>logije za preprečevanje romskega osipa«. Na<br />
prvi pogled je očitna čedalje večja instrumentalna usmeritev projektov v premagovanje socialnih<br />
problemov bolgarske družbe, izmišljanje ali pre<strong>no</strong>s dobrih praks in – kar je še ved<strong>no</strong> zgolj pri<strong>por</strong>očilo<br />
državnih institucij in Evropske komisije – komercializacija, torej usmeritev v potrebo<br />
raznih eko<strong>no</strong>mskih akterjev. 9 Ta trend se v znanstvenem raziskovanju na področju družbenih<br />
zna<strong>no</strong>sti še oblikuje, zato njegova u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>st za podjetja in državne institucije še ni izdelana<br />
kot pri nara<strong>vos</strong>lovnih ali tehničnih zna<strong>no</strong>stih, zato je ta vidik za zdaj manj pomemben. Sodeč<br />
po letnem <strong>por</strong>očilu Nacionalnega znanstvenega sklada so na vrhu seznama kemija, fizika in<br />
geografija, za njimi medicina, biologija in kmetijske zna<strong>no</strong>sti. Ta področja so prejela tudi največ<br />
denarja za projekt<strong>no</strong> financiranje. To hkrati vodi k sistematičnemu podcenjevanju družbenih<br />
zna<strong>no</strong>sti; nesorazmer<strong>no</strong>st je pripeljala do uradnega sklepa, da »to kaže, katera področja zna<strong>no</strong>sti<br />
se razvijajo intenzivneje in imajo največjo koncentracijo resnega znanstvenega potenciala, torej<br />
usposobljene znanstvene skupine in znanstvene rezultate raziskovalnega dela. Kaže tudi, na<br />
katerih področjih so znanstveniki fleksibil<strong>no</strong> sprejeli sodobna načela projektnega financiranja<br />
v zna<strong>no</strong>sti«. (Nacionalni raziskovalni sklad, 2005: 20) Kako<strong>vos</strong>t znanstvenega dela je povezana<br />
s sprejetjem prej začrtanih meril Nacionalnega raziskovalnega sklada, skupaj s spodob<strong>no</strong>stjo se<br />
prilagoditi in ukrojiti raziskovalne interese po vsakodnevnih prioritetah. To začrtuje <strong>no</strong>vo urad<strong>no</strong><br />
hierarhijo znanstvenih področij in disciplin, kjer družbene (in humanistične) zna<strong>no</strong>sti delujejo<br />
okor<strong>no</strong>, kot marginalizirane, nereformirane in stežka aplikativne, ki zato zelo malenkost<strong>no</strong> prispevajo<br />
k eko<strong>no</strong>mskemu razvoju. Razočaranja večine naših intervjuvancev z znanstve<strong>no</strong> politiko<br />
Sklada ni težko razumeti. In kljub temu imajo formulacije, kot so tiste zgoraj, posred<strong>no</strong> moč<strong>no</strong><br />
performativ<strong>no</strong> moč, saj spremembe v sistemu vred<strong>no</strong>t spreminjajo tudi mentaliteto in težnje<br />
znanstvenih praks, tudi na tistih »zaostalih« področjih.<br />
Momčil Hristov | Hetero<strong>no</strong>mna avto<strong>no</strong>mija družbenih zna<strong>no</strong>sti 159
Change language