no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina
no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina
no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
dekorativna, dizajnerska, sejemska, z e<strong>no</strong> besedo<br />
antiperformativna umetnina) je pravzaprav<br />
hiperproducirana galerijska impotentna<br />
umetnina, ki jo je treba kot takš<strong>no</strong> razgaliti.<br />
Narediti nevid<strong>no</strong> vid<strong>no</strong> pomeni, poveda<strong>no</strong> eksplicit<strong>no</strong>,<br />
na performativ<strong>no</strong> artikuliran način,<br />
v spoju emancipatorne teorije in umet<strong>no</strong>sti,<br />
izpostaviti očem jav<strong>no</strong>sti ključne problematike<br />
sodobne družbe. V tem dejanju je emancipatorni<br />
potencial javne umet<strong>no</strong>sti kot globoke,<br />
radikal<strong>no</strong> demokratične performativne prakse,<br />
za razliko od njenega totalitarnega nasprotja.<br />
In ta potencial lahko razvije in prakticira le<br />
emancipiran umetnik – v vlogi učitelja emancipatorja,<br />
kot ga utemelji Rancięre (cf. Rancięre,<br />
2005: 25–27) – s svojo performativ<strong>no</strong> umetni<strong>no</strong><br />
kot orodjem emancipacije jav<strong>no</strong>sti. (Ne)<br />
zmož<strong>no</strong>st javne umet<strong>no</strong>sti pod represivnimi<br />
pogoji Umet<strong>no</strong>stnega sistema je torej moč<strong>no</strong><br />
odvisna od njene zaveza<strong>no</strong>sti k aktivnemu konstruiranju<br />
<strong>no</strong>vih, lastnih geografij in konceptov,<br />
ne samo v službi protiuteži, recimo temu<br />
alternative, kulturnemu kapitalizmu, temveč<br />
tudi zaradi lastnega obstoja oziroma obstoja<br />
njenih akterjev. Boj z Umet<strong>no</strong>stnem sistemom<br />
je tako neizogibni pogoj prizadevanja za spodbujanje<br />
političnega mišljenja s performativnimi<br />
sredstvi.<br />
Avto<strong>no</strong>mija in dostop<br />
do javnega prostora:<br />
k emancipatorni<br />
performativ<strong>no</strong>sti<br />
Gre torej za emancipatorni boj (bije ga emancipiran<br />
umetnik kot aktivni subjekt), ki naj<br />
odpira prostor, v katerem lahko javna umet<strong>no</strong>st<br />
prispeva k emancipaciji jav<strong>no</strong>sti. Vprašanje oziroma<br />
kriza aktivnega subjekta kot <strong>no</strong>silca javne<br />
umet<strong>no</strong>sti kliče po zavrnitvi ustaljenih vlog<br />
akterjev sistema produkcije kulture, ki potencial<strong>no</strong><br />
emancipator<strong>no</strong> vlogo sodobne umet<strong>no</strong>sti<br />
uspeš<strong>no</strong> pervertirajo v puhlo ekskluzivo, eliti-<br />
zem in zvezdništvo (tudi ko gre za proklamira<strong>no</strong><br />
ezoterične, le ozkemu krogu ljudi »razumljive«<br />
in »sprejemljive« umetnine), torej v vrsto različnih<br />
izključevalnih praks, proč od oči resnične<br />
jav<strong>no</strong>sti. Edini možen odgovor producentskim<br />
cenzorjem je zavrnitev njihovih cenzorskih<br />
vlog; stati je treba v bran javnemu, saj<br />
[v]saka resnična osvoboditev danes zahteva<br />
več, ne manj »javne sfere« in »moči jav<strong>no</strong>sti«.<br />
Prav jav<strong>no</strong> sfero je treba zdaj moč<strong>no</strong><br />
braniti pred napadajočim zasebnim – čeprav<br />
zato, paradoks<strong>no</strong>, da okrepimo individual<strong>no</strong><br />
svobodo in je ne spodsekamo. (Bauman,<br />
2002: 66)<br />
Treba je torej braniti šibko, vendar tudi<br />
dvoum<strong>no</strong> jav<strong>no</strong> sfero (dvoumna, ker je lahko<br />
prostor osvoboditve tako političnega kot tudi<br />
totalitarnega, oziroma, z Bauma<strong>no</strong>vimi besedami,<br />
prostor spopada »koristne kapacitete«<br />
in »strah zbujajoče in zaničevalne zatiralske<br />
sile« (ibid.)), reafirmirati njej pripad<strong>no</strong>st vsakogar<br />
in kogar koli, boriti se torej proti procesu<br />
njene privatizacije in kor<strong>por</strong>ativizacije,<br />
ki poteka vse bolj pospeše<strong>no</strong>. Kot posledica,<br />
a tudi vzrok tega procesa, se je v umet<strong>no</strong>sti<br />
razvilo poseb<strong>no</strong> polje restriktivne (omejene in<br />
omejevalne) produkcije z restriktiv<strong>no</strong> (zože<strong>no</strong>)<br />
social<strong>no</strong> kategorijo publike:<br />
Polje produkcije per se dolguje svojo last<strong>no</strong><br />
strukturo nasprotju, vzpostavljenem med<br />
poljem omejene [restricted] produkcije kulturnega<br />
blaga, […] namenjenega publiki<br />
(sestavljeni iz) producentov kulturnih dobrin,<br />
in poljem m<strong>no</strong>žične [large-scale] kulturne<br />
produkcije, ki je naravna<strong>no</strong> na proizvodnjo<br />
kulturnega blaga, namenjenega ne-producentom,<br />
tako ime<strong>no</strong>vani »publiki nasploh«.<br />
[…] Polje omejene produkcije teži k razvoju<br />
lastnih kriterijev vred<strong>no</strong>tenja lastnih produktov,<br />
tako tudi doseže resnič<strong>no</strong> priznanje<br />
s strani skupine svojih sta<strong>no</strong>vskih pod<strong>por</strong>nikov<br />
[peer group], katere člani so hkrati<br />
njegovi privilegirani varovanci in tekmovalci.<br />
(Bourdieu, 1993: 115)<br />
206 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
Change language